POVEČANJE INFORMACIJSKIH PRETCKOV S TRANZITNIM PRETVORNIKOM B.Pehani, B.Pohar, J.Bešter Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana, Jugoslavija UDK: 681.3.007 POVZETEK - Referat opisuje funkcijjo tranzitnega pretvornika, njegovo zasnovo in vključitev med obstoječe telefonsko in teleks omrežje. Uporaben pa jo tudi okrnjen, direktno priključen med ra- čunalnik in teleks omrežje. Analizirane so različn« stopnje njegove okrnjenosti in izpeljane njih karakteristike. ABSTRACT - The paper describes the function of transit converter, its concept and its introduc- tion betvreen exieting public telepbone and telex networks. It is useful also truncated, connected directly between computer and telex network. Various degrees of truncation and ttaeir characte- ristics are analysed. UVOD Smisel osebnih računalnikov niso igre, ampak resnejše delo in njihova uporaba ns vseh po- dročjib aktivnosti našega življenja. To lnhko dosežemo z vkljuditvijo osebnih računalnikov v hišne računalniško vodene sisteme in v splošni telekomunikaci jaki tenninal uporabnika . Sled-- • nji naj bi omogočal poleg govornih komunikacij tudi podatkovne komunikacije v različnih obli- kqh. Hkrati s tem je potrebno nn široko odpre- ti uporabo telekomunikaciJskib omrežij uporab- nikom prenosa podatkov. Tu ps"-ae odpre vpraša- nje kateri prenosni medij je takoj, oziroma za male investicijer-na voljo v te namene. Vpraša- nje je še posebej ponembno za dežele z gospo- darskimi težavami z omejenimi investicijskimi možnostmi. Na razpolago sta nedvomno obstoječe javno telegrafsko in telefonsko omrežje. Sled- nje nudi uporabniku tudi možnosti integrirane- ga priključka za izmeničen telefonski in podat- kovni prenos. Podatkovni prenos tegn priključ- ka pa lahko razširimo tudi r.a obstoječe tele- grafsko omrežje. Tako lahko vsak računalnik, ki izpolnjuje določene pogoje, nastopa kot TX priključek in vsak TX priključek lahko nastopa kot asinhroni računalniški terminsl. Potrebno je le povezati obe omrežji s tranzitnim pre- tvornikom (TP). FUNKCIJA TRANZITNBGA FRETVORNIKA Naloga tranzitnega pretvornika je, da omogoči in transforoira prehod podatkov med telefon- skim in teleks ali drugimi telekomunikacijski- mi omrežji. Priključen je na priključke tele- fonskega in priključke teleks, oziroma drugih omrežij. Priključitev nn teh točkab je najbolj standardizirana. Bolj podrobna razčlenitev funkcij tranzitnega pretvornika je naslednja: - vzpostavlja dohodne in odbodne telegrafske zveze, Slika 1. Zgradba tranzit- nega pretvornika 312 Slika ?. TX vmesr.ifc - vzpostavljn dohodne in odhodne telefonske zveze, - preklopi telefonsko zvezo v podatkovno, pri- lagodi hitrost prenašanja podatkov uporabni- ku in oddaja uporabniku nnvodila, - pretvarja znake in hitrost pri izmenjavi po- datkov med teleprinterjem TX in računalni- kom in krmili podTtkovni pretok [1]. Poveziva telegraf skega in teleks omrežja s tr3nzitnim pretvornikom prinaš-T naslodnje ko- risti: - vsak računalnik, ki izpolnjujfi določene po- goje lahko nnstopa kot TX priključek, - vsak TX priključek latako naSTopa kot računal- niški terminal.; s pomočjo še prostih zn=ikov (CCITT abeceda~štev.2) ter tako omogočimo oddajo kompletnega nabora ASCII znakov, če je to potrebno. ZGR.VD3A TRAKZITNEGA PRETVORNIKA Zgradba tranzitnega pretvornika je prikazana na sliki 1. Jedro predstavlja CPU (Kotorola KC6800) in pripadadoči ROfi/RAM. Ostali deli so periferne enote ACIA (nCf.850), PIA (MC6821) in USART (Intel 8251A). Specifični periferni eno- ti pq sta HDLC vmesnik in TX vmesnik. Vezje TX vmesnika je prikazono na sliki 2. Ta vmesnik opravlja r.aslednje funkcije: - zakl.iučuje naročniško telegrafsko zanko (pri- ključka a in b), in določa tok 1 = 5 "iA z upo- rom Rl in tok 1=40 mA z R2, - razpoznava polariteto na žilah n in b ter ,io sporoča vmesniku USART s sigmlom DCD {<_ po- I^rit^to potceni lop;ičri». ^"ic-i). Slika J. Diagrani poteka delovifijg Ti- - razpoznava prekinitve telegrafske zanke (te- legrafski znaki) in oih sporoča vEesniku USART s signalo^i RxD, - od USART sprejema signal RTS zrj prekir.itev zanke, oziroma povečanje toka v zanki, - od USART sprejema teleRrafske zr.ake preko signala TxD, - električno loouje telegrafsko oicrpžje in vmosnik USAKT in onogoča prstok portatkov ter signalizaci je preko optosklopnikov CSl, Ol^? in 0S5. Programsko opremo tranzitr.ega pretvornik^ se- stavljajo: - program inici.alizacije, - propram za ugotavljanje IR5 zahteve, - progr3tni, ki se vključujejo glede ns IIw za - htevo in stanje zveze (izvrši^o prehod v no- vo stanje, oziroma nalogo potrebno ob IhH zahtevi - prekodiranje kode, izpis navodiln_.)i - tabele za prekodiranje ASCII v telegrafsko kodo in obratno, - besedila, ki se izpisujejo kot navodila upo- rabniku. Naslednja slika 5 prikazuje diagrara poteka de- lovanja tranzitnega pretvornika. Zveze skozi tranzitni pretvornik se odvijajo s prehq jar.jem iz enega stanja v drugo. Prehode izvedejo u- strezni programi, katerih vključitev je oivis- na od zunanjih in notranjih pogojev ter stanja zveze. Zunanji pogoji so IR^, zahteve, ki lahko pridejo iz naslednjih izvorov: RRFAl - sprejemni register ACIA je poln, TREAl - oddajni register ACIA je prazen, DCUl - sprememba polaritete TG priključka, RxDUl - prekinitev TG zar.ke z« v«č kot ^OO irs, TREUl - oddejni register UEAKT.ie prszer., ERFUl - sprejemni register UCAKT jp poln PTM - prfikinitcv prosrrair.-s^i lrjera štpvr-- '?a- 313 Notranje pogoje (časovna kontrola,konec določe- nih akcij itd.) pa si program postavlja sara. RAZLIČNE VARIANTE TP IN NJIHOVE K.ARAKTERISTIKE Tranzitni pretvornik v različnih variantah lsh- ko uporabljamo na različnih mestih: - za povezavo računalnika, priključenega z mo- demom na Javno komutirano omrežje (PSTN) s TX omrežjem (glej sliko 4), - za povezavo računalnika direktno s TX omrež- ;jem (glej sliko 5), - za interne potrebe PTT, kot je to na primer avtomatska oddaja telefonsko sprejetih tele- gramov. Najenostavne^ši tranzitni pretvornik v sliki 5 je TX vmesnik prikazan na sliki ?. V tem pri- meru mora opravljati kompletni nsdzor nad TP računalnik. Ce ta lahko opravlja kvazi isto- časno samo eno nalogo, pomeni to, da kadar ko- municira ne more opravljati drugih nalog in obratno. Kadar opravlja druge naloge je zase- den za dohodne pozive. Kadar je obremeriitev računalnika z drugimi posli velika, je to za uporabnike zelo neprijetno, ker je zasedenost zelo pogosta. To neprijetnost pa lahko odpravi- mo z elektronskim poštnim nabiralnikom, ki ga namestimo v to namenskem centru. Ta center je računslnik, ki lahko sprejema hkrati več spo- ročil in jih hrani v svojem pomnilniku - elek- tronskih poštnih nabiralnikih uporabnikov. Ta sporočila prevzemajo nato uporabniki v svojem prostem času s klicanjem svojega elektronske- ga poštnega nabiralnika na iniciativo računal- nika ali na lastmo iniciativo. odvisno od programske opreme uporabnikovega računalnika. Ta predstavlja skupno s TX vnes- nikom nelooljivo povezano celoto, ki lahko le kot celota pridobi PTT atest. Druga varianta, ki nima te pomanjkljivosti, je bolj kompliciran tranzitni pretvornik, ki ga prikazuje slika 6. Ta TP je možno s pozivom daljinsko vklopiti. TP se samostojno odziva na dohodne pozive, medtem, ko lahko nanj priklju- čeni računalnik istočasno lokalno obratuje. TP tudi poskrbi za shranitev in ohranitev spre- jetih sporočil dokler jih uporabnik ne pregle- da. To se lahko zgodi na rezlične načine. Re- alno gledano sta možns naslednja dva načina: - z nalaganjem dospelih sporočil v RAM tran- zitnega pretvornika v katerem ga s pomočjo akumulatorskega napajanja ohranimo do preno- sa v disk računalnika na iniciativo računal- nika, - s prenosom teh sporočil na printer, ki je po- vezan z računalnikom preko TP tako, da ga ta lahko vedno prevzame s pomočjo komutacijske enote KE v TP. V obeh načinih se kaže tranzitni pretvomik kot zaseden, ko se napolni razpoložljivi RAM, ali pa če zmanjka papirja v printerju. Prvi na- čin je ugodnejši od drugega, ker se v drugem primeru na papirju mešajo izpisi dohodnih spo- ročil z izpisi računalnika. Poleg tega je mani- pulacijska sposobnos.t podatkov na papirju manj- ša, kot tistih na disku. ZAKLJUČEK Pomanjkljivost te variante je, da je v tem pri- meru delovanje tranzitnega pretvornika zelo Z uvedbo tranzitnih pretvornikov, ki predstav- ljajo relativno msjhno investicijo lahko takoj Č0MP0TE6 TEtMINAU COMPUTER CENTRE ELECTR-ONIC NAU. Slika '4. Povez-iv.-i rnčunalnikov priključenih na PETN s TX orarsžjera. 314 Slika 5. Povezava računalnika direktno s TX omrežjem. TX INTERBtt ACIA ROH RAM PIA KE ČOMTUTER Slika fi. Tranzitni pretvornik za direktno priključitev računolnika na TX omrežje. znatno povečamo infonnacijske pretoke na obsto- ječih telekomunikacijskih omrežjih. Zato bi mo- rali stremeti, da bo ta oprema postala stan- dardni sestavni del obstoječih telefonskih in telegrafskih central ter računalniškib delovnih postaj. Na istem prineipu pa bi morali zagoto- viti tudi prehod v paketno komutirano podatkov- no omrežje in komunikacijo s teleteks termina- li^že zaradi komunicitanja s temi napravami v tujini. Literatura [ll J.Massmann: Genau betrachtet RS 232/V.24 Sohnittstelle, 64'er, 5 Mai 1985.