SEPTEMBER
IB S Kv. - Mati % I.* 10 Č Kornlij
17	P Kv.-Franii5ek+
18	S Kv.-Jožef Kap.*
19	N 18. pobink.
20	P Evstahij @
21	T Matevž
22	S Tomaž Vil.
23	C Tekla
24	P Mati B. Dsm. *
25	S Kleofa_
26	N 19. pobink.
27	P Koama in Dam.
28	T Venceslav
29	S Mihael SO Č Jeromij
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI
Getlo: 'Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagil
GLASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA SI . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
'(Official Organ of four. Slovenian Organizations}
NAJSTAREJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST K ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 187.
CHICAGO, ILL., TOREK, 28. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 28, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Naziji postavili Mussoliniju na ogled vso vojaško sijajnost Nemčije. — Za varnost italijanskega gosta bilo do skrajnosti poskrbljeno. — Vojaški manevri in obisk v Kruppovih tovarnah. — Oba diktatorja bosta izdala skupno proklamacijo.
Berlin, Nemčija. — Lahko se reče, da niso naziji opustili nobene poteze, da pokažejo svojemu visokemu gostu, italijanskemu diktatorju Mussolini ju,Nemcfjo V takem sijaju, da si lahko vsakdo šteje v čast, biti nje zaveznik. Glavni vtis so seveda hoteli napraviti na Mussolini-ja s svojo ogromno vojaško silo. Niso pa seveda pozabili pri tem gostu pokazati, kako "prisrčno priijateiljstvo'' 'goje do njega in do njegove države, in ako bo iz teh zunanjosti Mussolini napravil kak sklep, bo moral ta biti Nemčiji in Hitlerju nadvse naklonjen.
Oba diktatorja, Mussolini in Hitler, sta se po treh letih zopet osebno sestala na po-
SMRT SLOV. DUHOVNIKA
Smrt pobrala Rev. Jos. Fer-jančiča v Tower, Minn.
Tower,Minn. — Iz vrst slovenske duhovščine v Ameriki si je smrt ponovno izbrala svojo žrtev. Preminul je zadnji petek ob eni uri zjutraj Rev. Jos. Ferjančič, katerega pogreb se je vršil s pontifi-kalno 'črno mašo (v ponedeljek zjutraj. Pokojnik je iz svojega rojstnega kraja, Goče na Vipavskem, prispel v Ameriko pred dolgimi leti. Po posvetitvi v duhovnika je služboval na več župnijah po Minnesoti in bil nazadnje žup-,nik v Tower ju, na kar je tukaj
staji v bavarskem mestu .j. preživel zadnjih več let kot Munchenu, kamor je prispel | upokojenec. Pokojnika priporo-Mussolini s svojim velikim1 spremstvom z vlakom v softoto zjutraj. Za varnost italijanskih gostov je bilo do skrajnosti poskrbljeno. Skozi celih 24 ur pred njih prihodom je bila cela železniška proga strogo zastražena od vojaštva in policije. Enake varnostne odredbe so se ukrenile tudi na progah preko avstrijskega ozemlja. V Munchenu samem pa je stalo na straži 14,000 vojakov.
Mussolini namerava ostati v Nemčiji skupno pet dni in tekom tega časa mu bodo pokazali vse, kar je zanimanja vredno. V nedeljo je prisostvoval velikim vojaškim manevrom ob Baltiškem morju, ki so jih naziji priredili njemu v čast in pri katerih so se uporabljala najnovejša bojna sredstva. Drugi dan, v ponedeljek, so ga nato peljali v veliko Kruppovo tovarno za orožje v Essenu, v kateri je obrat skoraj na enaki višini kakor med svetovno vojno.
Kaj je pravzaprav resnični namen tega sestanka med obema diktatorjema, tega širša javnost bržkone ne bo izvedela, vsaj ne, dokler se ne bodo na zunaj Pokazali njega sadovi. Kakor se Napoveduje, bosta izdala na demokratične države "veliko proklamacijo", v kateri bosta izrazila voljnost k mednarodnemu sodelovanju.
-o-
M USSOLINIJ EV SIN V AMERIKI
New York, N. Y. — Kot popolnoma privatna osebnost se Nahaja na ameriških tleh 21 letni Vittorio Mussolini, sin italijanskega diktatorja. Semkaj
prispel z ladjo pretekli teden ln v soboto je odletel z aeropla-proti Hollywoodu, Cal.; Namerava namreč postati film-ski producent. V svrho demonstracij se je ob času prihoda ^dje zbrala tukaj velika mno-zica protifašistov, toda, da se Preprečijo nemiri, se je ladja ^•asidrala na drugem kraju in 'uko demonstrantje niso prišli l stik ? mladim
ludi
čamo njegovim duhovnim so-bratom kakor tudi ostalim slov. vernikom v blag spomin. -o-
DEČEK HOTEL POKAZATI "JUNAŠTVO"
Toledo, O. — Krvavo tragedijo je povzročil pretekli petek 12 let stari Robert Snyder in nevarnost obstoji, da ji bo podlegel on sam, kakor tudi njegova 59 letna učiteljica , June Mapes. Da bi pokazal napram neki sošolki, kako junaški in neustrašen da je, je vzel doma očetov revolver, stopil z njim v pisarno učiteljice in zahteval od nje, da vzame z avtomobilom njega in omenjeno deklico v slaščičarno. Ko se je učiteljica uprla, je potegnil revolver in oddal na njo več strelov ter jo rtevarno ranil. Med potjo domov je še samega sebe ranil v glavo. Dečkova posebna zabava je, da posluša na rad?o razne kriminalne stori je.
UGODNOST ZA STAVBIN-SKO DRUŠTVO
Mussolinijem. čas njegovega odhoda : aei'oplanom se je držal v taj Nosti.
Chicago, 111. — Administrator Federal Housing Ad-| ministration v Washingtonu je objavil, da se je Jugoslovanskemu stavbinskemu in posojilnemu društvu, 2634 S. Lawndale ave., izdalo pooblastilo, da na podlagi tozadevnega federalnega zakona lahko daje posojila za nakupovanje hiš ali pa za graditev hiš pod ugodnostmi, ki so predvidene v omenjenem zakonu. Omenjeno društvo je v slovenskih rokah.
HITRA OBSODBA NAD MAZAČEM
Chicago, 111. — Samo 18 minut je potrebovala pretekli petek porota na tukajšnjem okrajnem sodišču, da je spoznala krivim E L. Spencerja, 13008 So. Western ave... Blue Island, prakticiranja zdravilstva brez zdravniške licence Mož je bil aretiran moscca aprila, ko so oblasti pcdvze-le gonjo proti raznim zdrav niškim mazačem.
RUSIJA SVARI JAPONSKO
■Ogovornost za morebitni napad na sovjetsko poslaništvo.
Moskva, Rusija. — Resno svarilo je poslala sovjetska Rusija zadnjo nedeljo japonski vladi, iz katerega se razvidi, da je Rusija vsak čas pripravljena, poseči v konflikt med obema sosednjima državama, Japonsko in Kitajsko. V posebni noti je namreč opozorila Japonsko, da bo njo držala v polnem obsegu za odgovorno, ako se bo izvršil kak bombni napad na rusko poslaništvo v Nankingu, bodisi namenoma ali po nesreči. Na morebitni izgovor Japonske, da je bil napad izvršen od kitajskih aeroplanov, ki so bili mas-kirani kot japonski, se sovjeti ne bodo ozirali, povdarja nota.
-o-
POBUNA V FEDERALNI KAZNILNICI
San Francisco, Cal. — Izbruhi upora so se pojavili na federalnem kaznilniškem otoku Al-■eatraz dvakrat pretekli teden in drugikrat, v petek, je postal njih žrtev kaznilniški ravnatelj A. J. Johnston. V upor je stopilo kakih 100 kaznjencev, ki so imeli s tem očividno namen, da vzbude pozornost vladnega ju-stičnega departmenta in si pridobe bolj ugodne odločbe glede parol in pomiloščenj. Upor pa se je poravnal, ne da bi bilo treba uporabljati orožja, toda, ko je v petek ravnatelj stopil v jedilnico med zbrane kaznjence, je neki kaznjenec skočil proti njemu ter ga s pestmi pobil na tla, vendar pa ga ni resno poškodoval. Alcatraz je nekaka jetniška trdnjava, zgrajena na skalnatem otoku in meri 12 akrov. "
-o-
RUSIJA POBIJA OSUMLJENCE Moskva, Rusija. — .V isi-birskem mestu Vladivostoku, kakor poročajo lis®,je postalo zadnji teden 19 oseb žrtev sovjetskega "čiščenja". Obsojeni so bili na smrt pod ob-dolžbo, da so bili plačani od Japonske za špijonažno in razdiralno delo.
PRIPRAVE ZA ŠTETJE BREZPOSELNIH
Washington, D. C. — V zadnjem zasedanju kongresa se je sprejel zakon, da se imajo prešteti in popisati vsi brezposeln! v Zed. idržavah, da se končno uradno ugotovi, kolikšno je pravzaprav njih število. Nadzornikom zar to štetje je bil imenovan J. D. Biggers, industrialist iz Toledo. Biggers je za ta ponedeljek sklical konferenco deveterih voditeljev poljedelstva, biznesa in delavstva, da podajo svoje nasvete za u-spešno izvedbo štetja.
PO KALSVETU
—	Churchill, Kanada. — Father P. Schulte, ki je znan pod pridevkom "leteči duhovnik", se je zadnje dni poslu-žil aeroplana, da je prišel do vernikov v oddaljenih severnih krajih, do katerih zaradi zamrzlega morja z ladjo ni mogel.	;
—	Pariz, Francija. — Krščanski sindikat za tekstilno industrijo, ki ga tvorijo voditelji katoliškega delavstva iz Belgije, Francije, Nizozemske, Švice in Cehoslovaške, je zadnji teden sprejel resolucijo, da se uvede splošni 40 urni teden v tej industriji.
—	New Orleans, La. — Neki katoliški nuni se ima 9 let stari deček, Arthur Weber, zahvaliti, da zna govoriti. Deček je bil rojen gluhonem, toda pred devetimi meseci se je zavzela zanj neka Notre Dame sestra in ga s skrajno potrpežljivostjo priučila govorjenja.^
-o-
MESARJENJE NA KITAJSKEM
Peiping, Kitajska. — Kakor poročajo japonske arma-dne oblasti, se je pretekli petek vršilo v mestu Paotingfu pravo mesarjenje. Mesto je še po stari šegi obdano s 50 čevljev visokim zidom. Japonci so pri svojem prodiranju pritisnili nanj ter napravili vrzel v zidu na eni strani mesta, skozi katerega so se vsuli japonski vojaki. Ko so kitajski branitelji uvi-
LEPO USPELA PROSLAVA
Proslave, ki so jo priredili chicaški Jugoslovani za 100 letnico Chicage, se udeležilo do 3000 ljudi.
Chicago, 111. — Nedeljske proslave, katere so priredili chicaški Jugoslovani, to je Slovenci, Hrvatje in Srbi v prostorih 7th Regiment Armory na Wentworth Avenue, se je udeležilo do 3000 ljudi. Slovenci so bili na prireditvi zelo številno zastopani. Na programu so Slovenci prikazali zanimivo Baragovo živo sliko. Škofa Baraga je predstavljal mojsterško znani navdušeni rojak, g. Josip Grdina, glavni tajnik Kulturnega vrta v Clevelandu, ki je nalašč za ta namen dospel v Chicago. Ob živi sliki Barage pa je imel zelo lep in pomenljiv govor č. g. Vital Vodušek, misijonar. — Nastopila je tudi godba sv. Štefana, ki je žela buren aplavz. Pev. društvo Prešeren je nastopilo s pevskimi točkami. Druge točke na programu so proizvajala razna hrvatska in srbska pevska in kulturna društva. Glavni govorniki pa so bili: Profesor John A. Zvetina, ki je kot častni predsednik imel glavni uvodni govor ter je uvajal vse točke programa v angleščini. V hrvaščini pa je uvajal točke in iste tolmačil g. Frank Zornjak, tajnik prirejevalnega odbora. V imenu župana Edward Kellya je govoril kongresnik A. J. Sabath, ki je obenem wardni načelnik 21. warde. Govorili so še drugi, kakor tudi predstavi oni «o bili stari pijonirji, ki bivajo v Chi-cagi že nad 50 let. Ves program je bil zelo pester, le malo predolg je bil in pa malo prepočasi se je izvajal. Vendar pri ogromnem delu pri taki prireditvi se takim malenkostnim izogniti ne da. Prireditev vobče je bila lep uspeh.
Iz Jugoslavije
V gozdu blizu Zgornje Kungote so našli strohnelega že priletnega delavca Vrusa, ki je svoj čas delal v Nemčiji, kot rudar. — Številna druga poročila o nezgodati in nesrečah iz stare domovine.
V gozdu je strohnel
Maribor, 6. sept. — Pri Zgornji Kungoti so našli v gozdu mrtvega in popolnoma strohnelega 46 letnega delavca Ivana Vrusa. Identiteta je bila ugotovljena na podlagi obleke in dokumentov, ki so jih našli v obleki. Vrus se je bil vrnil letos v aprilu iz Nemčije, kjer je bil zaposlen kot rudar. Prišel je v domovino bolan in popolnoma obubožan. Moral je nastopiti pot beračenja in ga že od 20. julija sem ni bilo na spregled. Vsa poizvedovanja za njim so ostala brezusešna. Še le zdaj so ga našli
V
Smrtna kosa
mariborski bolnici
je
umrl Kolman Weber, poslovodja neke osješke veletrgovine z lesom star 87 let. —■ V Kamniku je umrl Valentin Benkovič, ugltedni posestnik. — V Ljubljani je umrl Božidar Valenta, šolski ravnatelji v pokoju.— V Vrbljenah podj Kumom je umrl Martin Fur-lan, posestnik in gostilničar; s-tar 76 let.
-o--
Nesreča
V ljubljansko bolnico je bila pripeljana 44 letna posest-tlica Ana Čoparjeva, iz Liber-po na- ge prj Litiji, ki je delala v go-ključju v gozdu strohnelega. |fedu> pa je padel na ^
deli, da se premoči ne bodo mogli ustavljati, so hoteli pobegniti skozi vrata na drugi strani mesta. Tukaj pa so jih tudi že čakali Japonci in pobili vse do zadnjega.
KITAJSKI KULIJI BEŽE IZ ŠANGHAJA
Komur je le mogoče, se umakne iz kitajskega mesta Sanghaja, v katerem besni vojna. Gornja slinam kaže na begu takozvane kulije, ljudi, ki opravljajo najnižje vrste dela, ko vlečejo s seboj svoje borno imetje.
Očitno je v gozdu zaradi pomanjkanja in slabosti omahnil, obležal in v mukah izdihnil.
Dve hudi nesreči
Celje, 6. sept. — V kamnolomu v Podčetrtku se je dogodila v soboto huda nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Ko je 30 letni delavec Albin Plevnik iz Slak pri Podčetirtku delal v kamnolomu, je izgubil ravnotežje in padel 15 metrov globoko. Na nesrečneža se je vsulo še kamenje iz višine. Plevnik si je zlomil hrbtenico in levi kolk, poleg tega pa mu je kamenje zmečkalo prsni koš. Plev-nika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v nedeljo ob 2.45 zjutraj podlegel težkim poškodbam. V nedeljo zjutraj je padel 34 letni Alojz Fijavž, hlapec pri posestniku in hotelirju Franju Piklu v Žalcu, s kozolca pet metrov globoko ter priletel tako nesrečno z glavo na zemljo, da si je zlomil lobanjsko bazo in lobanjski svod. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je že zvečer izdihnil.
-o-
Nova postaja V Tržiču na Dolenjskem so v nedeljo dne 5. septembra slovesno blagoslovili in otvo-rili novo postajo, katero si je ljudstvo že dalje časa želelo.
--o--
Nesreča s puško Z lovsko puško se je po neprevidnosti obstrelila 19. letna delavka Marija Čepe iz Jelovca pri Mariboru. Pregle-dovala je očetovo lovsko puško in pri tem tako neprevidno ravnala, da se ji je puška v roki sprožila in strel jo je. zadel v desno roko. Prepeljali so jo v bolnico.
Smrt vsled alkohola
Na cesta pri Sp. Koreni so našli mrtvega 48 letnega kovača Jakoba Budjo. Zdravniška preiskava je ugotovila,da
je Budja zavžil precej veliko množino alkohola in da je umrl na posledicah srčne ka-pi.
težak hlod in jo močno poškodoval.
-o-
Nesreča na morju
V	Splitu sta se na morju smrtno ponesrečila Josip Kle-menčič in njegova soproga Berta. Klemenčič je bil višji poštni uradnik Poštne hranilnice v pokoju. Pokopana st^ bila v Splitu.
Nenavaden slučaj
V	Zemunu se je sesedla streha neke stare hiše. Sta-« novalci so se pravočasno u-maknili, med razvalinami pa! je ostalo dete v zibelki. Poklicali so na pomoč gasilce, ki so z največjo previdnostjo odmikali tramovje dn kamenje in po dolgem naporu so našli dete. Po srečnem naključju se je nagnilo, nad zibelko nekaj tramov, da je bilo dete kakor pod' varno streho- 1 /Jj.i
-o-
Konje so kradli
Neznani tatovi so odgnali iz hleva posestnice Marije Veronikove v Zgornji Kapll dve kobili s konjsko opremo vred, v vrednosti okolu 6000 dinarjev. — Isto noč so naj-brže isti1 tatovi odpeljali posestniku Ferdinandu Priberni-ku na Breznem voz v vrednosti 3000 dinarjev. Za tatovij ni sledu.
-o-
Širite in priporočajte list 'Amerikansk »Slovenec"!
DENAR V STARI KRAJ
loiiljamo po dnevnem knsra. Včeraj bo bile naše cene:
V Jugoslavijo: Za:	Din:
$ 2.55- 100
$ 5.00 -- 200
$ 7.20-- 300
$11.65_— 500
$23,00 ___1000
$45.00 ___1.2000
V Italijo: Zal	Liri
$ 6.50_ 100
$ 12.25_200
$ 30.00 __500
$ 57.00 ___1000
$112.50______2000
$167.50 _______3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila, v dolarjih: a $5. požtfite $5.75. — Za $10. pošljite $10.83". — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem.
Vsai pisma pošljite na: JOHN J ERICH
1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L

Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC'
'forek, 28. sejatemW 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi
in najstarejši slovenski
list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ............................
Za pol leta ............................
Za četrt leta ............i.............
Za Chicago, Kanado in
Za celo leto ........................
Za pol leta ............................
Za četrt leta ..........................
Posamezna številka .............
...........$5.00
........... 2.50
........... 1.50
Evropo:
...........$6.00
........... 3.00
........... 1.75
............ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ............................
Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00
For half a year
3.00
For three months ............................
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldni. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._
Katoličanstvo in mi
Pod zgorajšnjim naslovom je objavil zelo zanimiv članek list "Gorenje", ki pokaže jasno načelno stališče Slovencev napram raznim idejam raznih jugoslovanskih na-cijonalcev, ki mislijo, da se kaki trenotni napeti nacionalistični ideji mora podrediti in pokoriti vse. Ker se nam to stališče dopade kar se tiče nas Slovencev na celi črti, podajamo iz tega članek v celoti našim čitateljem. Glasi se:
"Svojo kulturo smo Slovenci zgradili na temelju katoliškega nauka, ki so ga predniki sprejeli pred dolgimi stoletji. -Krščanstvo je bilo tisto, ki je iztrgalo naše ljudstvo iz raznih zmot in praznoverja, kateremu je bilo zelo vdano. Krščanstvo nam je dalo prve knjige. V cerkvah in cerkvicah, so predniki slavili Stvarnika, ki je med drugimi postavili na zemljo tudi slovenski rod. Slavili so ga in v težkih dneh prosili pomoči. Cerkve, katere so obenem naši prvi umetnostni spomeniki, pa so s svojimi slikami in kipi pa drugimi okraski v nas tudi gojile smisel za lepoto. Te so si predniki zaželeli tudi v svojih domovih, kjer so na vidnem mestu v kotih pričeli zbirati vse, kar je imelo zveze z vsakovrstno umetnostjo.
K cerkvam pa se je naše ljudstvo zateklo tudi v gospodarskih potrebah, ne. samo v verskih ali kulturnih potrebah. Koliko zaslužka z zidanjem in s poljem dajejo rodu, ki tod biva. Preteklost samostanov v Stični, Velesovem ali Kostanjevici so nam zato najboljši dokaz. Samostani jim niso dali samo prvega pouka, s svojo podjetnostjo so ustvarili napredno obdelovanje zemlje, v čemer so bili našemu človeku tudi dobra šola. Z bolnicami in drugimi socialnimi napravami so mu postregli v bolezni, ko je bil v največji tegobi.
Je pa cerkev tudi tista, ki je Slovencem ohranila jezik s slovensko molitvijo in slovensko pridigo. Pozneje mu je dala še slovensko nabožno knjigo in z Mohorjevo družbo književno društvo, katerega pomena ne moremo dovolj povdariti. Ustanovilo se je slovensko narodno časopisje, ustvarila se je naša katoliška prosveta, vse skupaj pa brani in ohranja naš rod in slovenski dom v slovenski miselnosti kulturi in posebnosti.
Brez vsega tega katoliškega vpliva si je težko misliti, da bi Slovenci ostali živi v zgodovini do danes. Ce je prečrtala milijonske narode, koliko laže bi šele nas! Ce bi naši dedje ne sprejeli krščanstva, bi klonili. In če bi klonili, bi naša slovenska domovina ne bila del naše Jugoslavije. Tako smo se rešili propasti in ko je bila Evropa koncem svetovne vojne na razpotju, smo se svobodno odločili , za Jugoslavijo. Združili smo se s Hrvati in Srbi v jugoslovanski dom, tako prostran in lep, z ljubeznijo in navdušenjem. S tem zgodovinskim dejanjem smo izpolnili sen narodnih vodnikov in slovenskih duhov, ki je moral tudi nam zasijati po stoletjih suženjstva, trpljenja in brezver-nosti. Zahtevamo le to, da bo naša narodna kultura od vseh spoštovana v pošteni državi, ker zdrava je le tista, ki je poštena. In to je še naša zahteva, da naša kultura svobodno raste dalje in da se ji ne stavijo meje. Zavedamo se, da je naša dota, ki smo jo prinesli v jugoslovanski dom, obilna: poseben jezik, ime, posebna zgodovina in katoliška vera, davčna moč in poleg pridnosti poštenost, pa še edino pravilno pojmovanje o enakopravnosti in pravici. Obenem se pa zavedamo, da k trdnosti države ne pomaga okolnost, če naj bi naša skupnost postala izenačevalnica narodnih osobin in vrednot, najmanj pa z nasiljem in diktatorskimi uredbami. Ali naj pljunemo na svoje stoletne svetinje? Ali je sploh mogoče, da bi prosvetljeni narod želel in hotel ječati v sužnjih sponah pod svobodnim soncem pa ne živeti?
Katoliški Slovenci dobro vemo, da je vse naše nesebično delo za državo na najboljši poti. Na najboljši poti zato, ker delamo za državo in domovino po dolžnosti, ki jo imamo do Boga, ne pa na komando ali iz strahu pred trenutnimi politiki. Saj najboljši zakon ne pomaga nič, če niso ljudje pravi. Na najboljši poti smo zato ker gradimo svoje delo na božjih temeljih, kateri se nikdar ne zamajejo in kateri ne nihajo — po vetru. Zato za žlico kaše ne nosimo naprodaj svoje duše. Ker je to božja dolžnost katoliškega Slovenca, zato z ljubeznijo služimo svoji dr-
v • t«
zavi.
ŽIVELE ZAVEDNE SLOVENKE! — DRUGE NOVICE IZ ROCKDALE Rockdale, III.
Tudi jaz se vama pridružim Mrs. Toneli in Mrs. Jak-;;ha in zakličimo na ves glas: Amerikanski Slovenec nazaj v slovenski jezik. Pustimo angleščino za angleške listt in dobili bomo več naročnikov. Jaz kot zastopnica Amer. Slovenca slišim večkrat pritožbe : A, kaj se bom naročal na list, saj je že pol angleškega čtiva v njem. Resnica je tudi kar pravi Mrs. Jaksha. Mladi ga ne naročajo in ne plačajo, mi stari se pa tudi nismo toliko angleščine naučili, da bi mogli pravilno razumeti angleško pisavo. Naj me pa pri tem nihče napačno ne razume, namreč, da bi kdo mislil, da sem proti angleščini. Mladi se morajo učiti angleščino in ker imajo dovolj čtiva v angleških listih, se ne zanimajo za slovensko. List, ki nosi ime AmerikaViskji Slovenec, naj bo v resnici Slovenec, to je tiskan v slovenskem jeziku; Ohranimo svoj mili slo-venskii jezilk vsaj še dokler živimo mi stari Slovenci in Slovenke, ker ko nas enkrat več ne bo, potem bo tudi naš mili materni jezik izginil. — Naj o tem zadostuje za danes. Upam pa, da se v tem smislu še kdo oglasi.
Pri nas v Rockdale, imamo tudi vsakojake vesele in žalostne novice. V enem mesecu smo imeli kar štiri mrliče in sicer tri litvinskega poko-lenja, in enega slovenskega žena Mrs. Ana Slejko, ki je bila vzorna mati in obče spoštovana, kar je najbolj pričal njen sprevod, katerega se'je udeležilo mnogoštevilno ljudstva ter skazalo zadnjo čast blagi ženi in dobri ter skrbni materi svoji družini. Danes se je izročilo materi zemlji truplo 17 letne žene Mrs. Micki Mson,ki se je ponesrečila pri avtomobilski nesreči.
Imeli smo pred nekaj časom tudi tri poroke na en dan in piknike imamo pa kar vsako nedeljo v Oak Grove. Tako je dosti veselja za mlade in stare. Zadnjo soboto 18. sept, so pa sinovi in hčere Bersatove družine naredili suprajz party za rojstni dan svojemu 73 letnemu očetu. Bilo je mnogo znancev in prijateljev skupaj zbranih in Birsatov 73 letni oče so omenjeni dan z vidno ginljivostjo sprejemali mnogobrojne ča-stitke in voščila. Naj jih Bog ohrani še na mnoga leta zdrave in vesele.
Dne 16. oktobra se bo pa pričel bazar za našo cerkev sv. Jožefa v Rockdale. Bazar bo velika reč, na katerem se bodo videle vsakovrstne živali in mnogo drugega zanimi-
ga, kar vas bo posebno razveselilo, kadar boste rekli: To pa to je moje. Bazar bo trajal od 16. pa do 24. oktobra. Kdor se hoče teh zanimivosti udeležjiiV;, je prav u-ljudno vabljen da pride te večere v Rockdale in nikoli se ne bo za to kesal. Zanimivo bo posebno to, ko bo vsaki večer nekaj posebnega. Tako se bo za Slovence servi-rala večerja dne 16. oktobra, ki bo prirejena po slovenskem okusu. Drugi dan 17. oktobra se bo servirala večerja za Litvine po litvinskem okusu. Potem naslednji dan bo za Nemce, itd., ko pridejo na vrsto Polaki, Hrvatje in Italijani, za katere bo večerja v njihovem narodnem okusu. Tako upamo, bo vsak narod imel priliko pokazati, kaj zna in vsakdo ki se bo tukaj nahajal, bo lahko dobil večerjo kakoršno si bo zaželel ali hotel izbrati. Zato vas še enkrat opomnim, ne pozabite priti za časa bazarja v Rockdale, kjer bo sreče in veselja na koše. — Pozdrav vsem naročnikom Amer. Slovenca.
Mary Kostelc
-o-
PONOVNO IZVOLITE WM.
J. KENNICK ZA KOW-CILMANA 23. VAR-DE V CLEVE-LANDU .
Cleveland, O.
Sedaj.ko sta minuli dve leti, je splošno znano slovenski naselbini, da je bil bivši councilman Wm. J. Kennick po krivici poražen z lažmi in s krivimi napadi, ne da bi se mu dala prilika odgovoriti tem napadanjem. Razume se, da se človeka lahko s pestjo zbije na tla, če se mu zavežejo roke.
Marsikateremu državljanu je dobro znano kakšen slab župan je bil Harry L. Davis, lahko smo hvaležni, da smo se ga iznebili. Skozi dve leti je Davis hotel povišati davke, igral politiko z ljudskim denarjem, ob' istem času, ako-ravno je imel dovolj denarja, je. dajal skoro najslabšo postrežbo v zgodovini Clevelan-da. Skoro vseh 33 councilma-nov je burno protestiralo proti Davisovi slabi postrežbi pri pobiranju odpadkov in smeti; pomagalo je pa toliko kot, da bi metal bob ob steno. Postrežba je bila še slabša. Kennick je toliko protestiral proti slabi postrežbi,da bi Citizens Liga, ki zastopa finančne magnate iz Cleveland Heights gotovo se izrazila, da je Kennick 'eratičen'. (Citizens Liga se gotovo spominja, ko je dobila silen udarec od Wm. J. Kennieka v mestni zbornici.) Nasprotniki Kennieka so blatili Kennieka na vse načine. Nahujskali so nekatere mlade fante, ki so
jih napajali in jim obljubljali delo in jih pošiljali od hiše do hiše. Ti mladeniči so si izmišljali razne- laži, da Kennick skače od ene stranke k drugi, da spreminja barve, da se v mestni zbornici ni nikdar oglasil, da je on kriv za vso slabo postrežbo v var-di, da ni hodil na seje in celo to,da Kennick ne zna podpisati svojega lastnega imena. Prosi se tem potom, da se vo-lilci 23. varde ne dajo več zapeljati od takih neodgovoi--nih hujskačev, ki so pripravljeni blatiti vsakega sposobnega kandidata,če mu le kakšen politikar obljubi delo,
Resnica pa je, da je Wm. Kennick imel zelo dober rekord v mestni zbornici; rezultat njegovega delovanja se še danes izpolnjuje. On je stavil predlog v mestni zbornici in tudi vložil prošnjo pri zvezni vladi za tlakovanje Addison Road (od St. Clair do Superior), za tlakovanje East 71st Street in E. 76st St. Razume se, da brez teh predlogov bi zvezna vlada ne mogla stopiti v akcijo, kakor je to naredila lansko leto. Kennick je tudi volil za tlakovanje St. Clair Ave.
Od njega se lahko pričakuje, da bo pošteno, energično in uspešno delal za korist slovenske metropole v Cleveland du, kakor je to pokazal, ko je uspešno vodil slovensko trgovsko razstavo pred nekaj leti in kakor je uspešno deloval na drugih poljih. William Kennieka so lansko leto priporočali vsi Angleški časopisi za ponovno izvolitev.
Ena lažnjiva govorica, katera se je hudobno širila po naselbini je bila ta, da se Kennick ni držal demokratske stranke. Kennick je pripravljen darovati sto dolarjev tistemu, kateri bo pokazal,da on ni bil vedno demokrat. Resnica je; da se je potegnil za kongresmana Sweeney-a, ki sedaj podpira in govori za demokrata McWilliamsa za župana. Potegnil se je ta njega zato, ker je bil v tisti kampanji Sweeney velik pristaš Roosevelta; Kennick se ie potegnil za tiste napredne demokrate,kateri so držali za Roosevelta. Poleg tega je on delal za bivšega župana Mil-ler-ja v političnih kampanjah skozi deset let. Ilay T. Miller je sam to pripoznal in lansko leto ni odobril kandidature Mr. Novaka, ki se je izkazal kot precej slab demokrat v zadnjih časih, kar John Mi-helich in drugi dobro vedo in bi lahko mnogo slovenski naselbini povedali, ako bi želeli. Ko bo vse to enkrat na dan prišlo in ko bodo Slovenci -v 23. vardi zvedeli kakšen demokrat je John Novak, mu bodo brez dvoma odložili težko breme, ki ga sedaj nosi kot councilman.
Naj bo tem potom javno povedano, da Kennick ne skriva svoje prepričanje in sedaj kandidira kot demokrat prve vrste, demokrat, ki je za Roosevelta. Vsi demokrati, ki so bili mestni uslužbenci,- bi
morali vpoštevati, da je Kennick za njih delal 10 let, ko se je boril za izvolitev bivšega župana Millerja. Pomagal je on, da je prišel Miller na površje in da je sodnik Lau-sche za vardnega vodjo. Torej, zakaj, bi vsi mestni u-službenci pod Millerjem sedaj ne pomagali našemu kandidatu Win. J. Kennicku ? !
Mi smo trdili da bi se naredila velika napaka, ako se ne izvoli ponovno Wm, Kennieka. Mnogo več bi se naredilo za naselbino kot sedaj. Imeli bi zastopnika, na katerega bi bil celi slovenski narod ponosen. Sedaj imamo pa Novaka, ki izgleda kot kon-cilman brez rekorda. Na mesto, da bi pokazal kaj je naredili, '3opet dela mnogo obljub, kaj bo v bodoče naredil. Ko je bil Wm. Kennick v mestni zbornici, se je slišalo o njem mnogokrat po vseh angleških časopisih, sedaj je pa vse mrtvo. Lahko se pregleda 10.000 strani angleških časopisov, pa se bi težko našlo ime sedanjega councilma-na! Naš odbor želi Novaka sladko politično spanje!
Odbor za ponovna izvolitev Wm. J. Kennieka.
(Op. uredništva: — Poslani dopis smo prejeli še le v petek opoldne, kar je prepozno za sobotno številko Objavljamo v skrajašani obliki danes. To je vse kar moremo. Prihodnjič pošljite preje take stvari. Za sobotno številko morajo biti vse stvari v uredništvo do četrtka opoldne.)
•-o-
VELIKA KOKOŠJA RAZSTAVA V CfflCAGI
Chicago, 111.
Vsakovrstne razstave so se že vršile v območju čikaških klavnic, (Stock Yards), pogrešalo se je pa že clalje časa kake večje razstave pernatih živali- Ta vrzel bo izpopolnjena letos v dneh 15 do 19. oktobra, ko se bo priredila velika srednjezapadna kokošja razstava (Midwest Poultry Exposition) v prostorih obširnega International Amphi-teatra. Poslopje je znano, saj se v njem vrše vsakoletne velike razstave goveje živine. Letos se bo pa v teh prostorih kazala perutnina. To bo ena največjih razstav te vrste, ki.se je še ke-daj vršila v Chicagi. Zato se že sedaj naznanja, da interesantje pošljejo na to razstavo kar imajo posebnega v svojih kokošjih družinah. Cas za priglasitve je do 11. oktobra. Po tem dnevu se ne bo več vpoštevale priglasitve.
Otvoritev kokošje razstave bo v petek, 15. oktobra- Ta dan bo prost za ženske obiskovalke razstave in bo imenovan "Ženski dan". Obenem se bo vršil tudi tako imenovani "cake baking kontest", ki bo dostopen za vse ženske, stare in mlade.
Obenem bodo »vsak večer razstave tudi posebni programi in kontesti, pri katerih bo veliko zanimivosti. Programi se bodo vršili popoldne in zvečer. — Razstava sama na sebi bo silno zanimiva in pričakuje se veliko obiskovalcev.
X.
Dogodki
Slovenci po [Atttriki
Pozdravi
Chicago, III. — Na uredništvo našega lista pošilja Mrs. Lužar iz Philips, Wis., pozdrave za Mr. in Mrs. Gra dišar in se zahvaljuje za vso postrežbo in prijaznost. Ob enem se oprošča, da jim radi prekratkega bivanja v Chicagi, ni bilo mogoče obiskati naše uredništvo.
Nezgoda
So. Chicago, 111. — Dobro poznana rojakinja Mrs. Eva Špan, je zadnji teden v hiši nesrečno padla in se močno pobila, .da je morala iskati zdravniško pomoč. — Dobri ženi želimo da čimprej okreva.
Himen
Cleveland, O. — Zadnjo soboto sta si v cerkvi Marije Vnebovzete obljubila večno zvestobo Theresa Bals, hčer' ka Mr. in Mrs. Bals z Luck-now Ave. in William Zupans, s Trafalgar Ave. — Mnogo sreče v novem stanu.
Poroke v Barbcrtonu
Barberton, O. — V soboto 18. sept. sta se poročila v slovenski cerkvi sv. Srca Je, zusovega Miss Frances Že-leznik z Mr. Peter Delsky.— V soboto 25. sept. sta si obljubila dosmrtno , zvestobo Mr. Joe Gradišer in Miss Mary Meglič. — V četrtek 30. sept. se bosta poročila Miss Olga Avsec z Mr, • Johnom Puragrajski. — Vsem obilo božjega blagoslova v zakonskem stanu.
Smrt rojaka
Na Willardu, Wis., je po dolgi in mučni bolezni v ponedeljek 20. sept. preminul rojak John Glavan v vjsokii starosti' 73 let. Rojen je bil v vasi Reber fara Žužemberk na dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred kakimi 35 let. Četudi kot samec se je zadnjih 17 let pečal s farmo kjer je zelo marljivo in pridno delal.
Spadal je k društvu sv. Družine štev. 136. KSKJ., katero društvo mu je oskrbelo dne 22. sspt. lep katoliški pogreb s sv. mašo.
Naj mu bo lahka ameriška gruda.
Kratke vesti iz Clevelanda
Cleveland, O. — Rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Stupar na 147 cesti vzhodno in jima prinesle v dar krepkega prvorojenčka. — V Lake Side bolnišnici se nahaja Frank Krasoc s 172 ceste vzhodno. — Iz bolnišnice,kjer je srečno prestal operacijo se je vrnil Louis Kraje s 67 ceste vzhodno.
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh!
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(110)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs
Najbolj prepaden in prestrašen nad tem nenavadnim dogodkom je pa bil čarovnik Sobito, ko je naenkrat zagledal pred seboj belega človeka velikana. Sedaj je čarovnik Sobito nepobitno verjel, da je to v resnici duh, kajti kdo drugi bi naj bil odkril ta tempelj, za katerega ni nihče drugi vedel kot izvoljeni.
Ko je Tarzan videl preplašenost, ki jo je napravil s svojim nenadnim nastopom, je začel kazaje na čarovnika • "Ti Sobito! ti si bil moj sovražnik v vasi Tumbai. Ti si umoril Nyamwegi-ja, Orandovega prijatelja. Sedaj smo zopet skupaj, Sobito. J'risel sem, da te odnesem k vragu, kar si zaslužil s svojimi početji!"
Te besede, katere je Tarzan govoril z mogočnim glasom, da se je tempelj tresel, so strašno pretresle čarovnika Sobito, ki se je začel tresti kot trepetlika. Nazadnje je vendar prišel toliko k moči, da se je privlekel do poveljnika in velikega duhovnika Luliinija, pri katerem je iskal zaščite in pomoči.
Tarzan se je pa obrnil k Walterju in mu rekel: "Bodi pripravljen in pojdi za me^ioj. Jaz grem v ozadju ven iz templa." V tem je Tarzan kot isnra naglo skočil k Walterju, porinil duhovnice stran, da so se razbežale; enako so se rnssbežali tudi listi štirje divjaki, ki so Waltcrja trdo tiščali k tlom,
$orek, 28. septembra 1937
14AMERIKANSKI SLOVENEC
Strah
Nešieif®M pomenhi
Vital Vodušek
PRVA NEDELJA V OKTOBRU
' Evangelij dvajsete pobin-koštne nedelje pripoveduje o velikem čudežu, kako je Jezus ozdravil sina kraljevega uradnika. Vendar, preden je storil čudež, se je bridko pritožil nad množico: "Ce ne vidite znamenj in čudežev,ne verujete." Ta tiha tožba Jezusova se mi zdi posebna pomembna.
Zakaj tudi danes je še tako:
Dokler čutijo nad seboj sonce božje ljubezni, mnogi cisto radi verujejo. Dokler se skoro kopljejo v božjem usmiljenju, ki jim kljub žalitvam daje miru, veselja in zado-voljnosti, toliko časa glede svoje vere nimajo sploh nobenih težav. Kadar pa potrka na vrata preskušnja, kadar Pride bolečina, kadar nam Bog za hip umakne svojo ljubečo roko —
Pa naša vera tako hitro u-gasne.
V takih trenutkih tudi nam yelja bridka pritožba iz Jezusovih ust.
Zdi se mi pa, da se ob današnjem evangeliju lahko spomnimo tudi drugih. Pray °nih, ki so sprejeli vero in jo
ohranjajo brez ozira na vse drugo.
To so tisti, ki niso čakali na čudežna uslilšanja in čudežno pomoč, preden so vero sprejeli. Verovali so prvi hip: "Ti si Bog, Gospod mojega življenja."
To so tisti, ki vedo, da njih vera ni samo velika zbirka človeških prošenj in težav in želja, ki jih človek prinaša Bogu.
To so tisti, ki verujejo v Boga in ga ljubijo z vso dušo in vsem srcem, čeprav je njihovo življenje včasih ena sama preskušnja in bolečina. Čeprav morda nikdar ne čutijo nad seboj ljubeče Gospo dove roke. Čeprav jih Bog pusti kakor v temi in puščavi, zato da jih preskusi za najvišje plačilo.
Ni lahka stvar, taka vera Gotovo pa je nešteto tudi takih tihih, zvestih vernikov Brez zahtev, brez pričakovanja. In prav taki bodo nekoč deležni posebne Jezusove ljubezni. Nikdar čudežev niso pričakovali — zato pa se jim bo Jezus posebej razodel kot večna Ljubezen. Saj je o njih že večkrat napovedal: "Blagor jim."
DEKLE NE MARA "KRALJESTVA"
17 letna Miss Bette Cooper iz Haekettstown, N. J., ki je bila na nedavnem kontestu lepotic izbrana za "Miss America". Na splošno presenečenje pa je dekle enostavno pograbilo svoje kovčege in odšlo domov, ne da bi se poslužilo prilike za pozicije z bogato plačo, ki so se ji ponujale. t
Po romanju Goričanov na Brezje
Gorica, koncem avg. — Ro-manje na Brezje 18. in 19.-avgusta je bil za nas Goriča-ne tako izreden dogodek, da n?»m bo ostal vedno v svetlem spominu. Naj zapišem samo Par nepozabnih vtisov. Ko frno se pripeljali že vsi raz-'grani na Bled,nas ni prevze-
la
samo lepota blejskega raja,
temveč še bolj ljubeznivost, s katero smo bili povsod spremi. Čutili smo, da so popravne besede doktorja Sla-viča, ki so bile v prvi vrsti naslovljene na našega nadškofa, veljale nam vsem. Potem prelepa vožnja po jezeru ln naša prisrčna molitev na °toku pri Mariji. Vlekli smo za vrv blejskega zvončka, Prosili in želeli. Oh, koliko neštetih toplih želja je kipe-° k Mariji. Na Jesenicah: riJateljski sprejem s prisrč-j10 besedo in prelepo pesmijo. Kdo bi se ne ogrel? Kaj ču-a> da je ploskal tudi goriški nadškof, ko je zbor pevovodij Po dovršeno prednašani Marici pesmi zapel še ognjevito domačo popevko "Triglav, JJ°j dom". Iz Otoč se je do .Marijinega svetišča na Brezah razvila prav slovesna romarska' procesija. Med molit-VlJO in prepevanjem pobožnih Pesmi je bila pot kaj kratka. n zopet smo bili deležni si-Preprostega, vendar iskre-eKa sprejema, ki ga je pri-5,lav'la samostanska družina, ^nljiva in očarljiva je bila večer rimska procesija, ki so pe Je udeležili vsi romarji.
°tem smo molili, se zatopili nase in prosili. Višek roma-Ja je bil zjutraj, ko so sto-
^'mož, fantov, žena in de-et pristopile k mizi Gospo-
To je bilo pravo za-vernega goriškega

dovi. *>P«tvo
Judstva, ki je šlo v posete k sebeški Materi. Iz vsega srca ze 2ahvaljujemo gg. patrom
A njihovo ljubeznivo pžrtvo-"0st in cerkvenemu pev-j,,emu zboru na Brezjah za 'l'asno petje pri pontifikalni
sv.
tjjublj
niaši
stila
Vožnja iz Otoč v Rno na nas je vzrado-saJ smo bili deležni to-
like ljubezni, kot je nismo pričakovali. Pozdravljali so nas domačini na postajah, ob progi in celo s polj, katera so gnojili s svojim znojem, so nam vzklikali ponosni Gorenjci in brhke Gorenjke, Sprejem v Ljubljani je bil bučen, saj nas je pričakovalo par tisoč ljudi, vendar pa v vsakem pogledu dostojen. Iskreno smo se pozdravili s svojimi sorodniki in rojaki in ganljivo je bilo, ko so si segali v roke znanci, ki se niso videli že deset in več let. Bili smo tako prevzeti, da se nismo mogli zadosti zahvaliti Ljubljančanom, ki so nam klicali tople pozdravne besede. Tudi pri popoldanskem odhodu ob pol 5 nas je prišla pozdravit večtisočglava množica. Bilo je mnogo šumnega pozdravljanja, toda mnogim, premnogim so blestele tudi wlze v očeh; ločitev je bila težka. Sedaj smo zopet doma, pri vsakdanjem delu, v srcu pa živi topel spomin na prelepo romanje.
.-o-
Tujski promet
Letos se opaža po vsej Kanalski dolini, kakor tudi po zgornji Soški, precej živahen tujski promet. Vsakotedenski dež sicer nagaja izletnikom in planincem, katerih je vse
polno tudi iz notranjosti države. V Avčji vesi taborijo "dopolavoristi" (člani od države priznanih ' izobraževalnih organizacij) iz Milana, v Logu pod Mangartom se vesele dopolavoristi iz Trsta. Med planinci so dobro zastopani zlasti nemški mladeniči z be-limfi; dokolenkami ? ti so na-bolj drzni. Pa tudi skalaši iz Trsta, da ne izvzamemo domačinov, se jih ne ustrašijo. Ža^.da' so lepe stene pod Višjo g-oro pred desetimi dnevi že zahtevale svojo žrtev. Petindvajsetletna gospodična iz Milana se je pod Devicami o-prijela skale, ta se je zrušila in je potegnila dekle 300 m globoko v prepad.
Naše ljudstvo sprejema goste z že 'znano slovensko v-ljudnostjo, kar priznavajo i letoviščarji sami. Hvalijo zlasti snažnost in pa zmerne cene v teh lepih gorskih krajih. Zato pa tudi drči po gladkih cestah vedno več avtomobilov iz inozemstva. Saj deželica pod TriglavomlU Špikom nad Policami tudi zasluži, da bi jo tujci, pa tudi domačini, vedno pogosteje obiskovali.
-o-
Rabelski rudnik v obratu
Rabelski rudnik zopet dela. To je važnega pomena ne samo za podjetje, temveč tudi za prebivalstvo to in onstran Predila. Sedaj je zaposlenih okrog 700 delavcev, med njimi skoraj vsi rudarji iz Loga pod Mangartom, Koritnice, Bavšice in sosednih vasi do Bovca. Zaslužek ni obilen: akordni jamarji pridejo na 15—20 lir dnevno. Ker delajo na teden samo pet dni in ker so živila v ceni poskočila — slanina stane n. pr. 10 lir kg — ne morejo česa prihraniti, vendar so veseli, da žive doma, kjer imajo mnogi skromno kajžico, ki jim po-
BOŽIČNI
IZLETI
v JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA:
EUROPA ..... 27. novembra NEW YORK .... 2. decembra HAMBURG ..... 9. decembra EUROPA ..... 16. decembra
Brzi vlak ob EUROPA-v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane.
Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG -AMERICAN LINESI MRTH GERMAN LLOYDlf
130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL.
ORTVIl I
OVOJ
maga, da izhajajo. V letih, ko je rudnik počival, je bilo hudo, zato sedaj pohlevno prenašajo trdote življenja.
Rudnik daje svinec in cink. Sedaj dajejo največ rude rovi pod Kraljevo goro nad Rabljem, ki je vsa prevrtana.
--o-
Požar
Na Kuku zgorela zadružna mlekarna in sirarna. Iz nežna-joih vzrokov je nastal požar na Kuku v tolminskih hribih in uničil do tal poslopje zadružne mlekarne in sirarne z bližnjimi stajami za živino. Skoda je izredno velika in jo cenijo na preko 15.000 lir. Škoda pa je tem večja, ker se je nesreča zgodila prav v času najboljše paše in sezone.
-o-
Dve nesreči
Zopet sta se na Goriškem pripetili pri iskanju starih granat in drugega vojnega materijala dve hudi nesreči. V gozdu blizu Volčje Drage je postal žrtev svojega prepovedanega poklica 26 letni France Mladovan iz Trsta, katerega je že pred tremi leti taka granata hudo razme-sarila a so mu tedaj vendar še rešili življenje. Sedaj ga je granata večjega kalibra, ki mu je eksplodirala pod rokami, vsega raztrgala. Na 'Groj-ni' pri Gorici je enaka usoda doletela 36 letnega Josipa Markiča iz Podgore. Oba ponesrečenca so v ponedeljek pokopali.
Nesreča na Koroškem
V Rcžeku je zadela ugledno Bvažetovo družino huda nesreča. Najstarejšega sina Franceta je v mizarski delav-
nici zgrabil transmisijski jermen in ga treščil ob zid s toliko silo, da je mlademu mizarju počila lobanja. Pokojni France je obiskoval tretji letnik obrtne šole in od svojega strica bi moral prevzeti mizarsko obrt. "Koroški Slovenec" poroča, da se je pogreba udeležila velika množica, a da je sorodnike in pogreb-ce močno presenetila korpora-tivna udeleži-ba nemškega Turnvereina z Vrbe. Vodja turnarjev je pokojniku izrekel zadnji pozdrav in ga pri tem imenoval "Deutscher Ka-merad") Dopisnik naglasa,da je bil to grd udarec v obraz žalujoči slovenski materi gn sorodnikov, ki so vsi zavedni Slovenci, kakršen je bil tudi pokojni France. Celo pošteni Nemci so se zgražali nad tako neokusnostjo. To dejstvo je pokazalo, da so grabežljive roke grabile po rajnem in ga skušale odtujiti materni besedi in njegovemu rodu.
-o--
KRATKE NOVICE
—	Na križišču pri Ločniku (Gorica) je postal žrtev avtomobilske nesreče 54 letni kovač Angel Peršič. Ko se je približal avtobus,ki vozi med Gorico in Palmanovo, se je Peršiču nenadoma pokvarilo krmilo, nakar ga je podrl blatnik in vrgel pod kolesa, V goriški bolnici je kmalu
nato izdihnil. ■ ^grj,
* "...... 1
—	Zaradi ponesrečenega udarca s kladivom je bil težko ranjen pri delu Ferluga Rcman, star 24 let, doma is Konkonela. Kladvo je odletelo v čelo in povzročilo veliko rano. Njegovo stanje je nevarno.
:*: WW- ???
—	V Saležu pri Zgoniku je
gorela hiša Amalije vd. Škrk. Poklicani so bili tržaški gasilci, ki pa niso mogli skoro ničesar rešiti, ker je že skoro vse požar vničil. Škoda je precejšnja.
—	Ladislav Pahor iz Sovo-
dehj in Bruno Brumat iz Gorice, uslužbenca pri mehanični delavnici Sacchetti, v Gorici sta dobila težje opekline po vsem telesu zaradi eksplozije bencina.
*	".t •
—	Neznanci so napadli 30 letnega Kristana Josipa, ko je ravno prislonil kolo na steno, da bi se podal v gostilno. Udarili so ga po glavi, da je oblegal nezavesterv- Dognali so, da ima počeno lobanjo.
--o-
Ogenj uničil skladišče
V Vrhovdolu pri Bistrici je nastal požar v skladišču Go~ riškove	lesnoindustrijske
tvrdke, ki ga je skoraj^ popolnoma uničil. Poleg množine lesa je uničenih tudi več strojev, da znaša škoda nad 50.000 Din.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
V ljubeči spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI nepozabne nam hčerke in sestre
Frances Smrekar
ki je zatisnila svoje zmučene oči dne 26. septembra 1936.
Ljuba hčerka — sestra draga, ki v večnost si odšla od nas; k Tebi nam spomin uhaja vsake uro, vsaki čas.
Iščejo oči Te naše, kliče Te srce — zaman. Težko nam je to umetif da odšla si za vselej.
^eto dni že grob Te krije; rešena vsega si trpljenja. — Naj sonce rajsko zdaj Ti sije. O j z Bogom, z Bogom, do vstajenja.
Žalujoči ostali:
FRANCES, mati; JACOB, brat; MARY, por. BOGUŠ, sestra.	,. .iiiltuiiliKii*'
So. Chicago, 111., 27. sept. 1937.
TO IN ONO IZ DOMOVINE
i
Smrtna kosa
V Mariboru je umrl Ivan Smrdel, železniški upokojenec star 68 let. — V Planini pri Sevnici je umrl Emil Križ-man, šolski upravitelj in priljubljen vzgojitelj mladine.
—	V Dvoru pri Sevnici je umrla Marija Tovornik, stara 23 let.,	, ,
-o-
Najlepša cesta Kakor poročajo iz Ribnice, bo cesta iz Ribnice do Dolenje vasi, ki bo kmalu dograjena, ena najlepših cest na vsem Dolenjskem.
-o:-
Nova maša V Gorjah pri Bledu so pred kratkim imeli slovesnost nove maše, katero je daroval p. Josaphat — poznan kot Šim-nov Janez iz Krnice. Bil je izučen mizar in tudi vojake je že odslužil ter se šele kot 23 letni mladenič odločil, da gre študirat z željo, da postane duhovnik. Študiral je v raznih mestih Italije, nazadnje pa v Jeruzalemu, kjer je dovršil bogoslovje in bil v Nazaretu posvečen v mašnika.
—	V kratkem se bo vrnil zopet v Jeruzalem, kjer bo o-pravljal službo varuha božjega groba.
-o-
Nesrečen padec
Pred kratkim je 51 letna Julijana Perkova, dninarica brez stalnega bivališča, padla z nekega kozolca, na katerem je prenočevala, tako nesrečno na tla, da si je močno poškodovala hrbtenico in levo ramo ter je bila pripeljana v celjsko bolnico.
Nesreča pr' mlatilnica
, V Saržovi pri Ponikvi je mlatilnica zgrabila za roko 13 letnega posestnikovega sina Antona Podkrajška in mu jo zmečkala.
-o-
Tragična smrt Ko se je peljal 21 letni delavec Ivan Pere iz Loke pri Žusmu s kolesom iz Volčje jame po klancu navzdol, je izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da mu je počila lobanja in je dobil tudi druge nevarne poškodbe, katerim je v mariborski bolnici drugi dan podlegel.
-o—:—
Poškodba Miha Pukšič, 31 letni posestnik iz Fermina pri Ptuju in njegov sosed1 Ludvik Mur-
šičko sta bila že dalje časa sprta. Neke nedelje sta se spet prepirala in tedaj je Pukšič Muršdčka zabodel 2 nožem na levo stran prsi ter, mu povzročil smrtnonevarno rano in so ga morali odpeljati v ptujsko bolnico. -,..; 5 .
-o--
Utonil
S Planine poročajo: Karel Šunko je pomagal svojemu sinu Ivanu drobiti gramoz v Lazah. Med Planino in Laza-mi ga je napadla slabost,kar je potožil ribolovskemu čuvaju, s katerim sta se srečala. Nato je počasi* odšel naprej in zavil pod most, da si z vodo iz Unca pogasi žejo. Ko se je sklonil nad vodo, je padel v nezavest in utonil v komaj 7 cm globoki vodi. Mrtvega je našel neki 12 letni fant.
* -o-
Ogenj
V skednju posestnika Franca Kešperta v Stogovcih pri Ptujski gori je nastal ogenj, ki je zgradbo popolnoma u-pepelil. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Zlata poroka
Nedavno sta v Mariboru obhajala'zlato poroko kroja ški mojster Anton Košar in njegova soproga Terezija, rojena Vončinova.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj
io 8:30 zvečer.
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
Naznanilo in zahvala
Z žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je umrla, previdena s sv. zakramenti, po dolgi in mučni bolezni za vodenico, dne 12. septembra 1937
Apolonija Vidmar
(ROJENA PUJZDAR),
stara 58 let, doma iz Vasi Kožarje pri Ljubljani. Pokojna je spadala k društvu sv. Martina, št. 213, KSKJ., Colo. Springs. Pokojna zapušča moža, oziroma očeta, in pet sinov in dve hčeri, v starem kraju pa brata in sestro.
Ob tej priliki se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v bolezni, kakor tudi za udeležbo pri pogrebu. Prisrčna hvala vsem darovalcem cvetlic. Ne bom imenoval po imetnu, ker jih je preveč, pa bi morda izpustil katerega; prosim Vas, nikar mi ne zamerite.
Lepa hvaja tudi tistim, ki ste prišli iz Leadville, iz Denverja in iz Pueblo, Co!o. Torej še enkrat prisrčna vam hvala, dragi nam sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci. Bog naj Vam povrne za Vaš trud.
Ti pa, ljubljena žena in mama, počivaj v miru, ker tvoje zemeljsko življenje je rešeno,, kar nas še vse čaka. Lahka naj ti bo svobodna ameriška zemlja, katero si ljubila. Sveti ti naj večna luč nebeška v kraljestvu Gospodovem, katero je nam otrokom te solzne doline pripravljeno od začetka sveta. Le križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
JOHN VIDMAR, mož in oče; sinovi: JOHN, LOUIS, FRANK, ANTON, JOSEPH; hčere: TEREZIA, orno-žena Ausec in ANČKA VIDMAR.
Colorado Springs, Colo., sept. 22, 1937.
I SfrSB®^
AME&IKANSKI SLOVENEC
Torek, 28. septembra 193T|
"Dus	sica"
	
ROMAN W
Spicala B. Orczy Prevedel Paulu«
Obenem mu je kašljanje tudi pomagalo, da je z njim prikril svoje brezmejno izne-nadenje. Tega pa še ni doživel, četudi je doživel že marsikaj. Na tak drzen nastop, to je bilo videti, niti od daleč ni bil pripravljen in za trenutek ga je njegov nasprotnik popolnoma razorožil.
Margareta se ni genila. Slovesno je obljubila Andreju, da ne bo zapustila skrivališča, razen če bo Percy sam v sobi, in zvesta je hotela biti dani besedi. Razen tega — saj ni vedela, kake načrte ima morebiti Percy! Vse bi mu utegnila pokvariti z nepremišljenim korakom —.
Pa strašno hudo je bilo zanjo, da je morala mimo sedeti, gledati tako blizu sebe ljubljenega Percyja, po katerem je toliko hrepenela, — in čakati, da ga odvedejo njegovi zakleti sovražniki.
Slišala je Chauvelinova povelja in kako je dal zastražiti vsa pota, in vedela je, da bodo Percyja neizogibno opazile straže kapitana Jutleya, če sedajle zapusti gostilno. In če ostane — bo prišel Desgas z naročenimi šestimi možmi in —.
Past se je zapirala in drugega ni mogla in ni smela storiti, kakor da je čakala in gledala —.
Izmed obeh mož, ki sta tamle spodaj merila drug drugega, je bil očividno Chauvelin tisti, ki se je bal. Margareta ga je dobro poznala in slutila je, kaj se godi v njegovi duši. ' ,
Ni se bal zase, čeprav je bil sam v samotni krčmi s človekom, ki je bil močen ko vol ter zvit in drzen čez vse meje verjetnosti. Pa vedela je, da bi bil šel Chauvelin z veseljem še v večje nevarnosti iz ljubezni do svoje "svete stvari". Ni se bal zase, — bal se je da bi mu drzni Anglež ušel. Njega, Chauvelina, to je dobro vedel, bi se Blakeney izlahka iznebil z enim samim udarcem svoje težke pesti, vedel je pa tudi, da bi njegovi ljudje sami, brez njegovega izkušenega vodstva, nikdar ne ujeli prekanjene "Dušice" —.
In zato je bilo strah Chauvelina.
Toda trenutno se zastopniku francoske vlade, kakor je vse kazalo, še ni bilo treba ničesar bati.
Blakeney je stal poleg njega, ga slovesno tolkel po hrbtu ter pravil s svojim najbolj neumnim in dobrovoljnim smehljajem:
"E-hm —, žal mi je, zares žal! Zdi se mi, e-hm, da sem vas iznenadil, — juha se vam je zaletela —. Nerodna tale juha, e-hm —! Neki moj prijatelj je umrl, — zadušil se je — e-hm, na žlici juhe — prav kakor vi."
Plaho in dobrodušno se mu je smejal.
"Vražji brlog tole!" je nadaljeval, ko si je Chauvelin nekoliko opomogel. "Ali ne? — Ne zamerite — eh!" se je opravičeval, sedel k mizi in potegnil skledo k sebi. "Onile — e-hm — Brogard menda spi ali kaj -»
Mirno si je nadeval juhe in si nalil kozarec vina.
Margareta je ugibala, kaj bo storil Chauvelin, ko si bo opomogel od zaletele juhe. Ali bo zatajil Chauvelina —?
Toda Chauvelin je bil vse preveč pameten, da bi bil storil tak neroden in napačen korak v svojo obrambo.
Prijazno je ponudil nasprotniku roko
in dejal:
"Zares, veseli me, gospod Percy! Oprostite — hm, mislil sem, da ste onstran "Rokava". Iznenadenje mi je skoraj sapo vzelo."
"He he he —!" se je režal Percy. "Skorajda, kajne, gospod — e-hm — Chauber-tin?" '
"Dovolite — Chauvelin."
"Oprostite, — tisočkrat prosim, oprostite —! Eh da, Chauvelin, — seveda! E-hm, tale francoska imena —! Nikdar se jim človek ne more prav privaditi!"
In mirno je zajemal svojo juho in obraz se mu je zadovoljno režal, kot bi ne bil po drugega prišel čez "Rokav", kot da se naje francoske juhe v umazani Brogardovi gostilni v družbi svojega najhujšega sovražnika.
"Zakaj ga neki ne pobije na tla kar tule —?" se je čudila Margareta.
In ni bilo dvoma, da je taka ali enaka misel hodila tudi Percyju po možganih, kajti nevarno so se mu zableščale oči pod košatimi obrvmi, če so slučajno ošinile drobno postavico Chauvelinovo, ki si še vedno ni do dobrega opomogel od svojega iznenadenja in je le navidezno mirno užival svojo juho.
Toda drzni vodja tolikih z nedosežno pretkanostjo izvedenih pobegov je bil vse preveč previden, da bi se spuščal v taka nepotrebna in dvomljiva podjetja. Morebiti so bili vohuni v gostilni ali kje v bližini, morebiti je bil Brogard Chauvelinov zaveznik —. Na prvi Chauvelinov klic bi utegnilo pridreti v sobo dvajset njegovih pomočnikov in prijeli bi ga in zvezali, še preden bi se mogel braniti ali pa posvariti begunce.
In tega ni hotel tvegati. Prišel je, da pomaga beguncem, da jih spravi čez mejo. Dal jim je častno besedo in izpolniti jo je hotel.
Zato je ravnodušno srebal svojo juho, trapasto in dobrovoljno besedičil, — vmes pa gotovo delal načrte, kako se bo izmuznil. In uboga Margareta je gori v svoji sobici premišljevala in si trla glavo, kako bi mu pomagala, hrepenela je po njem in trpela smrtne muke —.
"Nisem vedel", je pravil Blakeney s šaljivo dobrodušnostjo, "da ste — e-hm — v višjih redovih, — he he he —!"
"Jaz — e — hm.—", je jecljal Chauvelin. Hladnokrvnost in brezstidnost njegovega nasprotnika ga je spravila popolnoma iz ravnotežja.
"Ampak — bežite no —! He hehe —! Spoznal bi vas! Kjerkoli!' Percy si je na-točil nov kozarec vina. "Četudi sta vas lasulja in klobuk nekoliko spremenila —!"
"Mislite — ?"
"Kajpak, he he he —! Take reči človeka zelo izpremenijo! Ampak oprostite —! Saj mi ne zamerite mojih opazk —? Neolikano tole, zelo neolikano, če človek dela opazke. Ne zamerite, kaj ne, da ne?"
"Ne ne, nikakor ne —! Hm —. Upam, da se gospa Blakeney dobro počuti?" je naglo izpremenil Chauvelin predmet razgovora.
Blakeney je premišljeno izpraznil krožnik, izpil vino in zdelo se je Margareti da je njegov pogled sumljivo šinil po sobi.
(Dalje prihodnjič)

I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poccni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
TO IN ONO
NOVI NADOMESTKI ZOBE
ZA
Na letnem zborovanju nemških zobozdravnikov je eden izmed vodilnih strokovnjakov v tem področju, prof. Schonbeck, poročal o novih nadomestkih za zobe, ki utegnejo v zobozdravni-ški vedi povzročiti pravi prevrat. Zlato in kavčuk, pravi prof. Schonbeck, postaneta v bodočnosti za te namene bržkone odveč. Uporaba zlata za zobe pomeni veliko razsipnost. Samo v Nemčiji gre letno za kakšnih 15 milijonov mark zlata v zobe. Nadomestek za to zlato imajo danes v dveh novih zlitinah, izmed katerih sestoji ena iz srebra in paladija, druga pa je posebno trda zlitina jekla, ki vsebuje vitalin. Kar se tiče kavčuka in gume, ju je v zobozdrav-niški praksi mogoče nadomestiti z določenimi smolami. Končno je prof Schonbeck poročal, da so tudi aluminij začeli v veliki me-porabljati za izdelavo umetnih zob. Posebno plombe iz aluminija so se dobro obnesle.
-o-
ŽENSKE RAZBOJNICE
Na Kitajskem deluje še vedno dovolj razbojniških tolp. Tu-
Nedolžno preganjen.
G. Molek prav milo potoži:
"Reptilska sredstva naših nasprotnikov
Odkar obstoji SNPJ, odkar obstoji Prosveta in odkar obstoje naši drugi listi, ki že desetletja uče naše delawe v Ameriki, naj se oklenejo svobodne misli in socialističnih idej, imajo uredniki teh listov stalno opraviti z najpod-lejšimi osebnimi napadi iz klerikalnega tabora. Česa vsega nas niso že obdolžili! Edini zločin, katerega nas še niso direktno obdolžili, je menda umor — vse drugo smo že biji. Dokazov pa nikdar nobenih! Le zavijanje na podlagi okolnosti je bilo, to je vse.
Ta reptjilski načjin boja je dobro preračunan. Vleče le pri najzabitejših. Če pri teh prignusiš osebe, na primer urednike, si prignusil tudi načela in ideje prizadetih oseb. Na ta način oni "pobijajo" načela in ideje, katerih
di ženske so med njimi in ena direktno ne morejo pobiti!
teh tolp je bila sestavljena sploh iz samih žensk. 44 žensk se je pred leti združilo v razbojniško društvo in so tatinske ter razbojniške posle opravljale z isto vnemo kakor njih moški tovariši. Kitajska policija se je dolgo trudila, da bi jim posle ustavila, a šele pred kratkim ji je uspelo, da je ujela vseh 45 banditk. Kitajske oblasti so se pokazale napram njim dovolj kavalirske. Napravile so jim samo zelo hudo pridigo in so jim na zadnje sporočile, da jih ne bo doletela običajna kazen, še se pokesajo in obljubijo začeti z novim, rednim življenjem. Seveda so se razboj-nice "pokesale". Za vsak primer so jih dale oblasti poročiti z vojaki, ki so izjavili, da bodo že poskrbeli, da ne zaide nobena več na kriva pota.
-o-
Veliko odgovornost imajo stariši radi tega, kak tisk naročajo in imajo pod svojo stre ho.
Takole računajo: Ubij urednika in ideja bo ubita! —
Naj navedem primer. Župnik J. M. Trunk iz Leadvilla, Colo., ki grize urednika Pro-svete že deset let, me je pred okrog osmimi leti obdolžil,da ponarejam dopise v Prosveti. Cele mesece je pisal, da kujem dopise iz Clevelanda in jih podpisujem z imenom Tone Podgoričan. Kar tako! Čim bolj sem se smejal tej obdolžitvi, tem bolj in resno je Trunk trdil, da sem pot-varjalec. In ne samo to. Trunk je tudi pisal v Ameri-kanskem Slovencu, da sem "smart", ker pišem povesti za Prosveto pod izmišljenim imenom in pobiram honorar za te povesti poleg svoje redne plače!
Takšen je klerikalni način boja. Pošten? Kakor ciganska torba! Ko je župnik Trunk končno spoznal da se je z
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
; Kranjsko-Slovenska (gs Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 42 LET.
i Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov ln članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
! GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or-! ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se ! lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni
in onemoglosti.	.	. , .
K S J Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 10. do
! 55 leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko
>	za $250 00- $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. ' V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. sc otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova-
| nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B"
>	se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00;_$1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše Trste zavaro-
prejmejo pripadajočo jim
vanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K- Jednote", ki izhaja | enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi matori vdov in sirot. Če še nisi član ali članl-[ ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi t>c in pristopi | takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, t spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna b pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 t No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
-T""----****************************************'
omenjenimi ciganskimi ob-dolžitvami blamiral,je od tedaj bolj previden. Njegovo taktiko pa nadaljujejo drugi. To je jezuitska taktika, katere se bodo klerikalci — in drugi njihovega kalibra — držali, dokler bodo eksistirali na svetu. Ta taktika je: Zavijaj, lažf. .jn obrekuj! Pri najzabitejših bo držalo! —"
Navaja še slučaj radi znane Gregorčičeve pesmi, ki pa ni moja zadeva. Upajmo, da se kje porosilo marsikako rdeče oko z debelo solzo po licu. Taki klerikalni reptili. "Dobro preračunan boj'' ...do idej ne morejo, ne morejo jih ubiti, ubijajo urednika, pa je vse ubito. In to drži, saj čita-jo kaj takega le zabiti in najbolj zabiti, ki se nahajajo edinole med klerikalci. Solzavost za otročaje.
Kaj ko bi jaz obrnil metlo? Za smeh. Ako se prav opominjam, je šlo za nečedno zaplotarijo. Vsakemu je svobodno, da piše to ali ono pod tem ali onim imenom. Ko gre za najresnejše in najvažnejše zadeve, se skriva za plot le, kdor se s pravim imenom ne upa na dan. V danem slučaju je šlo bolj za Ivana Jon-teza, in če bi se bil jaz tedaj motil glede Ivana Molka., se nisem motil glede Toneta Podgoričana, ker vsaj po osmih letih je ta prilezel na dan in se javno l^aže na cle-velandskih ulicah. Kaj hočete? Kje se je Tone Podgoričan rodil?
Čudno. Prav g. Molek nikakor ni nežen pri izrazih in imenuje koga vse, le ne človeka, pa taka solzavost in tako podtikavanje, da je vse zavestno "preračunjeno',' nameravana in enako zavestna laž, ne morda kaka pomota.
Eh..er..sodim, da na njegovi strani nikakor niso tako zabiti, ker izgleda, da tam sploh ni 'zabitih, jda bi nasedli, ko prihaja pred nje s solzavimi očmi kot nedolžni preganjanec.
Uganke življenja. Prav Et-bin Kristan je udaril na to
struno, ko je nastopil novo pot. Ali bo novi glas in Glasnik rešil te uganke življenja? Naravnost zanikam, da bo jih rešil, vsaj najvišje in najbolj važne uganke življenja.
SNPJ, Prosveta, listi za svobodno misel in socialistične ideje, uredniki, toraj Kon-da, Novak in v prvi vrsti Ivan Molek imajo prav s po-četka opraviti z najpodlejši-mi osebnimi napadi iz klerikalnega tabora — tako po-tarna. Recimo, da bi bilo tako. Kdor podlo napada, je podlež, kdor je podlo napa-dan. je svetnik, nedolžen jagenjček. Ali niso tudi to uganke življenja? Ali je zdaj za Ivana Molka ta uganka rešena, ko se sam sebe prikazuje pred javnostjo, da n. pr. prav jaz u-porabljam zoper njega podlo reptilska sredstva? Ali mu zadostuje, če kapne zanj kaka mehka solza in se stisne zoper mene kaka trda pest? Ali ni tudi za mene nekakih ugank življenja? Vsaj pred svobodomiselno javnostjo stojim jaz kot podlež z reptil-skimi sredstvi, jezuit, lažnik, cigan. Me ne briga, ako se on zadovolji, in po njegovem materialističnem naziranju bi ne bilo nobene druge razrešitve, ampak vsaj jaz sem za enkrat vrlo zadovoljen, dasi sem pred svobodomiselno javnostjo razgaljen kot podlež, reptil, cigan, ker jaz ne le "verujem", ampak v najožjem pomenu besede vem,da pride do najjasnejše razrešitve te in takih ugank življenja. On utegne za zdaj zavihati svoj nos, najodločneje to zanikati, naj, pa bo stal poleg, ko bo razrešena uganka, če sem jaz res — cigan.
Govorijo o ugankah življenja, in vse polno je takih ugank, kako jih razrešujejo, je njih zadeva, vsaj za mojo osebo so razrešene, ampak ne po Molkovem muštru.
-o-
Neznan utopljenec
Pri vasi Drami blizu Št. Jerneja na Dolenjskem so potegnili iz Krke truplo neznanega utopljenca, starega od 40 do 50 let. Neznanec je gotovo sam skočil v Krko kar sklepajo iz tega, da je imel vse žepe napolnjene s kamenjem.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
ANGLEŠKI MOLITVENIH
in
ANGLEŠKE NABOŽNE KNJIGE
Molitveniki:
"THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike............................15c
CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana ...............................................................-................... 25c
"KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje
vezan, rudeča obreza ...........-............................................................... 50c
"KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreaa .$1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza .......................................................—.............$1.50
"KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza..................i.$1.75
"KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, elata obreza........$2.50
"KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza ........................................................$2.75
Druge knjige in molitveniki:
"THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo priporočljiva za dekleta, rudeča obreza ...........................-...................$1.50
V fino usnje vezana, zlata obreza........................................................$2.00
"THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in
praznike, rudeča obreza ...........................-.......................................... 50c
Boljše vezane, zlata obreza ..................................................................$1.50
Fino vezane, zlata obreza .......-............................................................$1.75
SVETO PISMO V ANGLEŠČINI:
"THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour * Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950
strani ............................................................................v............................$2.00
"THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan.................................................................................$2.50
Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika
ali knjige, ki jo želita ter ccno, da bo tako mogoče pravilno po želji P°" streči.	i
H naročilom je treba piidjati potrebni znesek, katerega je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois