wWw? JUTRA K6«^BpTt4^ MartoOFiftl Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 158 Maribor, torek 16. julija 192$ Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam čak. zav. v Ljubljani št. 11.409 Vel]* maaaino, prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 1 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cest« it. 13 Oglaai po tarifu Oglata aprajama tudi oglaanl oddalalt Jutra" v Ljubljani, Prašamova utic* št. 4 Z Bolgari je težek posel. Ne z narodom, ki je po večini dober. Toda na krmilu Bolgarske ie danes klika ljudi, ki so vse prej kot Prijatelji svojega naroda. Saj je nad vse značilno, da se na bolgarski politični po-zornici more in sme zopet pojaviti Radoslavov, krivec težke bolgarske zablode med svetovno vojno in s tem tudi vse bolgarske nesreče. Motil bi se, kdor bi mislil, da je za amnestijo in za povratek Radoslavova v domovino odgovoren bolgarski narod. Dovolj je, če govore številke: za amnestijo je glasovalo 115 vladnih poslancev, 10 Makedoncev, 9 Radoslavovih liberalcev, 1 obrtnik, 5 Tomovistov (tretje krilo zemljoradnikov). Izven parlamenta ie bilo 23 vladnih poslanccv, od katerih bi bila za amnestijo glasovala samo ministra Burov in Molov. Proti amnestiji ie bilo skupno 129, za njo pa 143 poslancev. V tej zadnji številki pa jih je cela vrsta, ki so proti boljšemu prepričanju iz kakoršnihkoli razlogov morali glasovati za vladni predlog. Dokaz, kako težko je prerinil Ljapčev amnestijo, in obenem dokaz, da večina bolgarskega naroda v svojih srcih ne odobrava politike današnje vlade. K tlom pa drži pravo voljo naroda teror današnjih vlastodrž-cev in makedonstvujuščih. Ponovni atentat« bolgarskih komita-šev in odpornost bolgarske vlade proti končni ureditvi obmejnih odnpšajev na-pram Jugoslaviji potom ratifikacije pi rotskega dogovora so simptomatični pojavi v zvezi z gori navedenimi dejstvi. Ljapčev in njegova vlada se trudita na vse mogoče načine, da bi ureditev pd-nošajev zavlekla in da bi bili še nadalje omogočeni obmejni incidenti. Ljapčev •ma za svojim hrbtom Italijo in z amnestijo Radoslavova; o kateri gre javno Klas, da je v zvezi s sporazumom z nem sjctmi bankami in z likvidacijo bolgar-Predvojnega dolga pri nemški »J-HSKontgesellschaft«, se povrača ob-Ctiem ?ermanofilska politika na površje. Pri Štipu v južni st.a bila Zasa cena dva od bolgarskih komitov najeta delavca, ki sta prišla iz notranjosti Bol-sariie, v noči od 14. na 15. t. m. Imela sta obširna navodUa za atentate v naši državi. Ker sta bila predčasno opažena, nista še ničesar izvršila, pač pa sta obstrelila pri begir več policijskih agentov In žandarjev. Oba sta bila na begu u-streljena in sta obležala mrtva. Pri njih so našli bombe, kakoršne ima bolgarska vojska. To pomeni: bolgarski komitaši dobivajo iz bolgarskih vojnih arzenalov orožje za pobijanje naših državljanov v naši državi. To pove vse. V zvezi s tem je tembolj razumljivo Dostopanje Ljapčeva in njegove vlade, ki noče sprejeti predloge naše vlade, naj bi se odstranile iz obmejne cone vse osebe, ki po rojstvu in poklicu ne spadajo v obmejni pas, ter naj bi se likvidiralo vprašanje dvolastnikov potom izmene in odkup«, da se tako zasigurata red in varnost v obmejni coni. Sprejetje tega predloga bi pomenilo preprečeni sistematske akciie iz Bolgarske na na- M plamen na Mu VOJNA MED SOVJETSKO RUSIJO IN KITAJSKO SKORO NEIZOGIBNA. — TRIDNEVNI RUSKI ULTIMA TIVNI POfC ŽE POTEKEL. — KONCENTRACIJE OB MANDŽURSKI MEJI. LONDON, 16. julija. Kljub miroljubnim izjavam posameznih državnikov je vojna med Kitajsko In sovjetsko Rusijo takorekoč pred durmi. Sovjetska vlada je postavila kitajski nacionalistični vladi v Nankingu ultimativne pogoje, ki jih Kitajska ne more sprejeti. Danes opoldne je potekel tridnevni ultimativni rok in lahko že jutri zjutraj zagrme ob inandžursko-rnskl meji topovi. Tako sovjetska Rusija kakor tudi Kitajska se mrzlično pripravljata na vojno. Vsa znamenja kažejo, da ob stoja na obeh straneh silno bojno razpoloženje. Kakor se poroča iz Pekinga, so na kitajski vzhodni železnici vse sovjetske zastave nadomeščene z zastavami kitajske narodne vlade. Ruski konzul v Harbinu nima več zveze z Moskvo, ker so v§e telefonske in brzojavne zveze prekinjene. Nankinška vlada je odposlala v Harbin štiri kompletne divizije. Že od včeraj se kitajski gene rali v Harbinu posvetujejo o strate-gičnem položaju. Kitajsko armadno vodstvo je sklenilo, da proglasi takoj obsedno stanje nad vso Mandžurijo, ako bi hotele sovjetske čete preiti v napad. JAPONSKA O POLOŽAJU. TOKIO, 16. julija. Japonski vojni minister je izjavil na neko interpelacijo, da se je položaj v Madžurijl slino poostril in ni izključeno, da pride med Rusijo in Kitajsko do vojne. S tem je treba že več ali manj računati. Japonska vlada je že ukrenila najobsežnejše ukrepe v zaščito japonskih interesov in japonske lastnine. V Muk den sta bila odposlana dva pehotna bataljona, da ojačita tamkajšnjo japonsko posadko. ODGOVORA ŠE NI. NANKING, 16. julija. Do danes opoldne kitajska vlada še ni odgovorila na ruski ultimat. Maršal Čangkajšek je prispel danes semkaj iz Pekinga in je imel takoj z voditelji posameznih strank posvetpvanie o težkem položaju. Po dosedaj še nepotrjenih poročilih je v Mukdenu mobiliziranih že 100.000 mož, da odidejo lahko tako] na mejo. ANGLEŠKI GLAS O POLOŽAJU. LONDON, 16. julija. »Times« se ba-vijo z grozečo vojno nevarnostjo na Daljnem Vzhodu in naglašajo, da bi vojna med Kitajsko in sovjetsko Rusijo zelo ovirala pogajanja za obnovitev diplomatskih odnošajev med An glijo in Rusijo. Vojni konflikt med Kitajsko in Rusijo bi bil neuporabljivo propagandno sredstvo za namene in stremljenja delavske vlade. Angleška vlada je že nasvetovala Moskvi, da naj prepreči vojno, ki bi postala katastrofalna ne samo za obe prizadeti državi, temveč bi ogrožala tudi svetovni mir. Zelo skeptično sc izražajo »Times« tudi o zadržanju Japonske. Angleški krogi se namreč že boje, da bi mogla Japonska vojno med Kitajsko in Rusijo izkoristiti za popolno iztis-nenje Anglije iz Daljnega Vzhoda. MOSKVA, 16. julija. Po vsej državi se vrše velika protestna zborovanja proti postopanju Kitajske. Listi naglašajo, da je konec ruske potrpežljivosti in da je treba nastopiti zelo energično. TOKIO, 16. julija. Potniki, ki so prekoračili rusko-kitajsko mejo, poročajo, da so videli na kolodvorih in vzdolž amurske železniške proge cele vlake z ruskimi vojaki. Kralj ■Jurij zopet operiran LONDON, 16. julija. Včeraj je bil angleški kralj Jurij že v drugič operiran. Odvzeli so mu dele dveh reber, da omogočijo odtok gnoja, ki se zbira po zaco-litvi nekega abscesa v prsnem košu. Taka operacija je celo pri krepkem Človeku nevarna. Zdravniki so zelo v skrbeh, ker kralj telesno vedno bolj propada. Srce je postalo zelo slabo. Po mnenju zdravnikov je treba sedaj poča-cati na posledice operacije. Vsekakor je zdravstveno stanje angleškega kralja mnogo slabše kakor se oficiielno priznava. •MOSKVA, 16. julija. Uradno se poroča, da je v noti, ki je bila Izročena tukajšnjemu kitajskemu poslaniku, postavljena ultimativna zahteva, da mora dati Kitajska takoj zadoščenje, ker jc z izgonom sovjetskih uradnikov in nasilno okupacijo vzhodnih kitajskih železnic v Mandžuriji kršila muk densko pogodbo iz 1. 1924. Nota na-glaša, da jc sovjetska vlada napram Kitajski postopala vedno prijateljski in se celo prostovoljno odrekla eks-teritorijalnih pravic kakor tudi odškodnine. katero bi morala Kitajska izplačati Rusiji za stroške intervencije o priliki zadušenja boksarske vstaje. Nato naglasa nota dobesedno:' Ostajajoč zvesta mirovni politiki, je sovjetska vlada kljub provokator* nemu postopanju kitajskih oblasti še vedno pripravljena, da se pogaja s Kitajsko radi ureditve vseh spornih vprašanj. Toda ta pogajanja so mogoča le pod pogojem, ako kitajske oblasti takoj izpuste aretirane sovjetske državljane, prekličejo zadnje čase izdane ukrepe ter zopet vrnejo upra vo vzhodnih železnic sovjetskim funk cijonarjem. Konferenca bi se morala sklicati takoj in istotako bi morale ki tajske oblasti dati satisfakcijo v najkrajšem času. Za slučaj, da te zahteve ne bi bile upoštevane, opozarja sovjetska vlada Kitajsko, da naj sama sebi pripiše vse posledice, ki bi mogle nastati radi tega, kajti sovjetska vlada je priprav ljena. da se v obrambo svojih pravic posluži tudi drugih sredstev. šem ozemlju in bi onemogočilo tudi podpiranje makedonstvujuščih s strani bolgarske vlade. In če danes poročajo iz Sofije, da so se tozadevna pogajanja med našim sofijskim poslanikom Nešičem ter bolgarskim ministrskim predsednikom Ljapčevom razbila, nam to ne pride nepričakovano. Tudi nas ne preseneča hinavska prošnja g. Ljapčeva pri francoskem in angleškem poslaniku v Sofiji, na] obvestita svoje vlade, da je bolgarska vlada pripravljena sprejeti posredovanje Društva narodov in ustanovitev mednarodne jugoslovansko-bolgarske ko misije. To pomeni samo zavlačevanje. Jugoslavija nima razloga, da bi se pro-tivila kontroli Društva narodov ob bolgarski meji. Smatra pa, da bi direktno nami in Bolgari bilo samo v interesu u-gleda balkanskih držav. Naše razmerje z Bolgarijo se bo na veliko škodo obeh držav v zunanjem svetu s povratkom Radoslavova in obnovitvijo njegove germanofilske politike obenem s forsiranjem italofilske politike Vlkova in tovarišev le še poslabšalo. Upanje pa imamo, da bodo vendarle tekom časa prišli do veljave oni elementi v Bolgarski, ki jim je čredo zunanje politike zbližanje z Jugoslavijo. So to predvsem zemljoradniki ter je skupina Cankova, ki je tudi glasovala proti amnestiji vojnih krivcev. Naša iskrena želja mora biti, da bi ti možje spravili prav kmalu ladjo bolgarske zunanje politike v mirnejšo vode dobrega sosedstva in Uatikan za cerkuen! zakon o Italiji RIM, 16. julija. Papež jc izdal vsem kapitljem, in župnim uradom v Italiji nova navodila glede sklepanja zakona v smislu novega konkordata. Po teh navodilih se morajo katoliki strogo ravnati po cerkvenih predpisih in se poročiti le cerkveno. Tudi civilni zakon z namenom, da sledi potem še cerkveni, prinese obema deloma smrten greh. Vatikan je prišel radi teh navodil z zakonitimi določili fašistične Italije v očitno nasprotje In konflikt. '__________^ Dua bolgarska atentatorja ubita BEOGRAD, 16. julija. Varnostne oblasti v Štipu so v nedeljo- zvečer zasačile v mestu dva s samokresi in bombami oborožena bolgarska^ komi-taša, ki sta prispela iz Sofije ocividno z namenom, da izvršita kak atentat. Da se izogneta aretaciji sta pričela streljati na orožnike in jih več ranila. Orožniki so krepko odgovarjali in enega od obeh komitašev, Mlhajla. Šilka, ustrelili že v Štipu, dočim se je drugemu posrečilo zbežati proti meji, kjer ga je kasneje doletela istajisoda. Prebivalstvo, ki je hitelo orožnikom na pomoč, ga je končno izsledilo v bližini Kočane ob meji. Ker se atentator ni hotel udati, so ga zasledovalci ubili, še predno je mogel prekoračiti mejo. Bil je to neki Krumpanov. Pri ubitih komitaših so našli listine, da sta prišla iz Sofije z obširnimi navodili za svojo akcijo. izravnanje vseh obmejnih vprašanj med I prijateljstva z Jugoslavijo. Zopet težka avtomobilska nezgoda! Iz Slovenske Bistrice nam poročajo: Sinoči okrog 9. se je v Vrholah, vasi med Konjicami in Slovensko Bistrico, do godila težka avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal 42-letni lesni trgovec in posestnik Franjo Razboršek. Po nesreči se je zaletel s svojim osebnim avtomobilom v neko obcestno jablano, katero je podrl kakor biljko. Franjo Razboršek je poleg zunanjih prask in ran dobil tudi težke notranje poškodbe. Tudi avto je kajpak močno poškodovan. Takoj avizirani rešilni oddelek je ponesrečenca pripeljal okrog 11. ure v ma* riborsko oblastno bolnico. Strta 2. Mflrthorekf V F G F K N '| K Jutra V Mariboru; dne 16- Vli. 1939 Med bolgarskimi seljaki PRIZOR IZ VAŠKEGA ŽIVLJENJA\ V Razumljivo, da po par dneh, odkar bivam v teh bogatih krajih, ne morem podati nobenih globoko premišljenih poročil o življenju in delu ljudi, ki jih poznam le iz šole, in kar sem zadnje čase čital po naših časopisih. Napisati morem torej le to, kar sem videl na svoje oči in kar slišim okoli sebe. Pravim »slišim«. Nikdar ne bi namreč verjel, da bom tako hitro razumel ta jezik. Posebno inteligente, ki govorijo počasi in razločno, se zelo lahko razume. Tako sem n. pr. čisto dobro razumel nekega aka-demično naobraženega gospoda, ki je pravil: »Ko bi se vsi Slavjani učili ruščine, tako da bi jo obvladal vsak izobraženec, kako lahko bi bilo občevanje med nami! Nemci govorijo na tisoče dialektov, ki niti sence sorodnosti ne kažejo med seboj, imajo pa en pismen jezik, s katerim se lahko po vsem svetu razumejo, če jih usoda nanese skupaj. V naših srednjih šolah se mora vsak dijak učiti nemščine in jo tudi zna.« Jaz tega o nas nisem mogel trditi, vem le, da je med našimi merodajnimi faktorji pred leti samo rajni Radič propagiral to pametno idejo. In res, zakaj se na naših srednjih šolah ne bi učilo ruščine kot naj večji in posredovalni slovanski jezik? Tudi s seljaki sem se razgovarjal in prišel do zaključka, da vsak izredno rad politizira in da ga zanima vse, kar spada v njegovo interesno sfero. Zdaj pa še nekaj, kar sem videl. Po vladnem predpisu so tu povsod vaške ceste silno širokp in ravne in kjer ni proda in sploh nobenega kamenja, so v vročini silno prašne, spomladi in jeseni pa neverjetno blatne in izvožene. Hiše so preproste, ravnotako ljudje. Stari še nosijo »turške« hlače in kosmate kape. mladi se pa oblačijo kakor naši kmetje. Nosijo večinoma domače blago. Poročene žene imajo v ruto zavito kito, ki jim visi po hrbtu, mladina pa je že ostrižena in nosi čisto kratka krilca. Črez teden ne vidiš nikogar, vse je na polju in travnikih, celo v nedeljo dopoldne imajo polne roke dela. Za cerkev se tu noben Človek ne briga — in še le nedelja prinese za mladež par uric počitka in žive zabave. Reči pa moram, da o kakem popivanju ni govora. Bolgari ne popivajo, tudi hrana je taka, da jo lahko imenujem vegetarijansko. Je pa dobra in zelo okusna. Zabava pa se mladina na vsaki večji vasi, kakor se mi je reklo, na način, kakor sem ga zadnjo nedeljo videl. Vsak 16-letni fant pa je ob- ligiran, da ne vetij že koliko davka za to veselje odšteje piganu na leto. Cigan proti večeru udari 'na boben in vsa vas teče na trg; to bobnanje pomeni namreč začetek »hora« ali nlesa na trgu. Ponehali so z delom stroji, s katerimi mlatijo žito in vsi, tudi boljši ljudje, se opravijo v bolje in staro in mlido se pomika proti trgu. Sredi prahu irt slame stoje štirje cigani in godejo, po najdaljši strani trga pa je promenada. To vam je pestra slika. Kmečko opravljeni, dekleta so pomešana z drugimi, ki so prav tako kmeč ka, le bolj oblizana so pb* kulturi in nosijo obleke, ki bi prav tako sodile na mariborsko promenado. Dekle, ki je mor da še pred pol ure metalo 'snopje v stroj, hodi sedaj v krepdešinasti'obleki zadnje mode. Seveda je obraz ožgan, kar črn, postava močna, žilava in pič moderne linije na njej, svilena obleka pa le mora biti. Med vsemi pa se kreta^o sloki cigani in nenavadno lepe ciganke, ki so črne ko »biks«, ki so tu skoraj enako vredni z ostalimi prebivalci..Ker vse to šeta po globokem prahu in se med še-talci pode gosi, visoki razmršni psi, in beli, črni ter črnorjavi prešiči, je bilo kmalu vse zavito v gosto meglo ilaste-ga prahu in tu se je plesalo kolo.. Cigani stoje v sredini, okoli njih pa se ritmično giblje mladina. Vsem teče znoj po opra-šenem licu, plešejo pa le. Čez dober četrt ure se je tako kadilo prahu, da sem moral iti tik do plešočih, če sem sploh hotel kaj videtit. Tu je namreč tako strašna vročina, da je zemlja vsa razpokana. Zadnjih par dni pa brije zopet tako mrzel veter, da se otroci na dvorišču igrajo v kožuhovini. Preveč je bilo prahu na »horu«, morali smo se umakniti, cigan pa še je dolge ure tolkel po bobnu in delal muziko veselo razigrani mladini- O hrani sem že nekaj napisa), zdaj pa še naj omenim na kratko cene blagu in živilom. Cena vsemu je v levih (lev je bolgarski denar) toliko ko pri nas v dinarjih. 100 leva je 43 Din. Toliko je tukaj torej življenje ceneje, le pivo, ki je izredno dobro, je dražje ko pri nas in pride liter na približno 11 Din. S podra-ženjem piva hoče namreč vlada opomoči vinogradništvu, ki producira naravnost izvrstno vinsko kapljico in kar je zelo važno za vinske brate: po ceni je vino v Bolgariji. Lansko leto je n. pr. stal liter izvrstnega vina 1 iev. Škoda, da to ni malo bližje, to ga bi! Janko Arnuš. Mariborski in dnevni drobiž Darouf za Rkačemijo znanosti in Narodno galerijo Uprava fonda je prejela do 12. julija te-le prispevke darovalcev: po Din 1000 občina Sv. Krištof; dr. Dragotin Treo, odvetnik, Ljubljana; Josip Javornik, Žalna; občina Rovte Din 900.—; a Din 500.—-: Knjigoveznica kat. tisk. društva, Ljubljana; Akcijska družba za kemično industrijo, Ljubljana; Okrajni zastop Rogatec; Županstvo Gor. Logatec Din 200.—; a Din 100.—: dr. Eržen, zdravnik v Kranju; N. Pirc, župan v Kranju; Karl Ple!weiss, notar v Ljubljani; Goričar Alojz & drug, Mozirje; J. Hutter & drug, Maribor; Stevo Šink, notar v Škofji Loki; Kmet. hranilnica in posojilnica Stari trg pri Ložu; France Rant, notar, Velike Lašče; dr. Ivo Benkovič, Ljubljana; doktor Sagadin Štefan, Beograd; občina Kresnice, županstvo obč. Raka in doktor med. Josip Volbank, okrožni zdravnik v Kranjski gori; Učiteljski zbor v Makolah Din 60.—; po Din 50.—: Tovarna usnja Fr. Woschnagg, Šoštanj; županstvo mestne občine Šoštanj; Ljudska hranilnica in posojilnica Rečica; Upraviteljstvo osnovne šole Zg. Tuhinj v Šmartnem: Predan Drago, šol. uprav.. Sv. Andraž, Din 30.—; Županstvo občine Vrbljenjc Din 25.—; po Din 20.—: Rus Franjo, lesni industrialec, Ljubljana; Kosi Tomo, trgovec, Glinje pri Podčetrtku; Avgust Koišek, notar v Marenbergu; Martin Košuta, Borovnica; Posojilnica na Vur-bergu pri Ptuju; dr. E. Suher, zdravnik v Ljubljani VII; a Din 15.—: župnik Špindler Fr., Sv. Lovrenc n. Dr. p.; Učiteljstvo osnovne šole Gomilsko; po Din 10.—: Alojz Vavpotič, Šmarca pri Kamniku; Anton Prelesnik, Gornja Lendava; Čeršaška tovarna v Mariboru; Občinski urad Lukačovci. Narodna galerija, ki upravlja fond Akademije in Galerije, izreka vsem darovalcem iskreno zahvalo in prosi, da ji še v naprej ohranijo svojo naklonjenost. Velik pevski festival v Zagrebu se bo vršil od Veliki noči 1930 (od 19. do 22. aprila). Bo to v prvi vrsti revija hrvatskih pevskih zborov. Prišlo bo tudi 7 pevskih društev iz Amerike. Predsedstvo Hrvatske pevske zveze je stopilo v dogovor z neko ameriško tvrdko, da posname festival v tonfilmu. Zastopani bodo tudi drugi Slovani, ali samo z delegati ali celimi zbori, o tem bo odločila Vseslovanska pevska zveza. V hotelu Halbwidl jutri v sredo, ob 20. uri veliki vrtni koncert Igia domači godba. Unionsko pivo naravna vina in meščanska kuhinja. Se priporoča 171 < Halbw!dl Andr«] Svlniskl sejem v Mariboru. Na svinjski sejem, ki se jc vršil dne 12. t. m. je bilo pripeljanih 226, prodanih pa 211 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 100—180 D, 7—9 tednov 250—300, 3 mesece 350— 400 D, 5—7 mesecev 450—600 D, 8— 10 mesecev 750—860 D. 1 leto stari 1000—1100 D. 1 ks: žive teže 1—12.50 Din. 1 kc mrtve teže 16—18 Din. •• Češki akademiki u fTlaribaru Včeraj zvečer je prispela r.a svojem študijskem potovanju po Jugoslaviji v Maribor skupina čeških akademikov-prirodoslovcev iz Prage. Z njimi je prispel obenem univerzitetni docent doktor Novaček, 1 poljski akademik in 1 že ab-solvirana akademičarka. Za bivanje v Mariboru je oskrbela češkim akademikom vse potrebno mariborska JČ liga, za katero so pričakali goste na kolodvoru gg. svetnik Ivan Knop in dr. Reisman ter predsednik Češkega kluba g. Franjo Bureš. Mestna občina je ljubeznjivo dala na razpolago avtobus, s katerim so se akademiki odpeljali s prtljago prenočevat deloma v državno gimnazijo pod okrilje Ferijalnega Saveza, deloma pa na zasebna stanovanja. Danes so si akademiki na vse zgodaj pod vodstvom podpredsednika JČ lige. g. svetnika Ivana Knopa, ogledali mesto in se tekom dopoldneva vrnili z osebnim vlakom v domovino. Akademiki so bili na podučnem potovanju po Jugoslaviji, že od 26. junija in so si razven glavnih mest ter Jadrana ogledovali. zlasti naše rudnike. Včeraj, so obiskali akademiki mežiški rudnik, kjer; so. prejšnjo noč tudi prenočili in bili - ljubeznjivo sprejeti od vodstva rudnika in tamošnjih nastavljencev. Zanimivo je, da imajo v mežiškem rudniku neprestano podobne šolske obiske, toda Čehi so prišli tekom 10- let šele dvakrat v Mežico, enkrat gojenci Pf> bramske montanistične visoke šole v PfibramU in sedaj praški prirodoslovci. Maribor je gostom izredno ugajal m so-hvalili zlasti čistoto, ki vlada v našem mestu. Prijetno so bili akademiki tudi iznenadeni nad pozornostjo mestne občine, ki. jim- je za prihod in odhod nudila brezplačni avtobus in pa nad požrtvovalnostjo odbora JČ lige. Smrtna kosa. Kap je zadela včeraj popoldne vpoko-jenega nadučitelja in šolskega upravitelja v Ribnici na Pohorju, g. Janka Kna-piča, ki si je s svojim 43 letnim uspešnim delovanjem pridobil zlasti za Videm in okolico ko$ vzoren šolnik in gospodarski delavec velikih zaslug. Pogreb se bo vršil v sredo, 17. t. m. ob 14. uri iz šole na Vidmu ob Savi. Blag mu spomin! . K počitniški koloniji pri Sv. Martinu na Pohorju je bila te dni markirana nova pot iz Zgornje Polskave, ki je radi prijazne izpeljave in ugodne zveze z mestnimi avtobusi priporočljiva posetnikoin otrok na koloniji. V koloniji je preteklo nedeljo mrgolelo obiskovalcev otrok, mamic, atekov, bratcev, sestric in drugih sorodnikov. Vsi so se divili lepoti kraja, ugodni legi naprav kakor tudi vzorni preskrbi otrok. Kakor je videti, bodo vsa dela na novi stavbi v nekaj dneh dovršena, na kar se bodo preselile tudi deklice iz ^dosedanjih prostorov v šoli v lastni dom. Prve domače marelice so že začele zoreti. Na trg prihajajo prvi sadeži, ki so z ozirom na redkost še precej dragi: 2 komada 3.— Din, pa tudi po 50 para komad, a prva jabolka, zvane »jakobišnice« po 75 para komad. Še malo, pa bo dovolj sadja. Rano sadje je iz razumljivih vzrokov vedno drago. Zdravstveno stanje v Mariboru. Od 8. do 14. julija je bil prijavljen mariborskemu mestnemu fizikatu en slučaj obolelosti za škrlatinko, ki je končal s smrtnim izidom. Tujski promet v Mariboru v prošlem mesecu. V mesecu juniju je pripotovalo v Maribor vsega 15.908 oseb in sicer: 4393 Jugoslovanov, 6302 Avstrijca, 3317 Če-hoslovakov, 1148 Nemcev in 748 pripadnikov drugih držav. Odpotovali sta 15 tisoč 802. osebi in sicer: 6039 Jugoslovanov, 5316 Avstrijcev, 2941 Čehoslova-kov, 955 Nemcev in 551 pripadnikov drugih držav. Potemtakem je znašal celotni promet tujcev v mesecu juniju 31.710 oseb, katera številka skoro dosega število celokupnega prebivalstva Maribora. Iz teh številk izhaja nesporno, da je tujski promet za naše mesto eminentne gospodarske vačnosti. Obešenec pod Kalvarijo — identificiran. Obešenec, o katerem smo včeraj poročali, da so ga našli na obronku nasproti Kalvarije, je identičen s 66-letnim Ivanom Vračkom iz Plinarniške ulice. Mož je po vpokojitvi v železniški službi stopil v službo pri vinski tvrdki Pfrimer. Radi svoje starosti ni bil pokojnik več tako agilen, kakor sicer, vsled česar so mu namignili,, da bo izgubil službo. To je drugače pridnega starčka tako potrlo, da si je na tako tragičen način končal življenje. Toliko radi raznih govoric po mestu — resnici na ljubo. Napad na cesti , Na Aleksandrovi cesti je napadel 29-letni delavec Martin Sverišek Antona Neubauerja in njegovo ženo ter oba pre cej občutno ranil. Oba imenovana je metal po tleh in tolkel po glavi in telesu. Motiv dejanja je neko staro maščevanje. Z zadevo bo poleg policije imelo opravka tudi sodišče. Pod sumom tatvine. Nastavljenec neke tukajšnje veletrgovine s kožami je glasom poročila orožniške postaje v Trbovljah osumljen, da je ob priliki prevzema kož v Trbovljah ukradel 4 telečje kože. Zadeva je v rokah policije, ki vrši tozadevna pozvedo-vanja. Že tretji dan brez aretacij! Zdi se, da ima poletna vročina svoj vpliv ne-le: na druge ljudi, ampak tudi na policijo, oziroma one, ki so potrebni aretacije. Današnje policijsko poročilo je že tretje po Vrsti, ki ne izkazuje nobene aretacije, prijav pa je bilo od včeraj na danes vloženih le 13 za razne prestopke in dogodke vsakdanjega značaja. Celo cestno-policijski grehi so se skrčili na zgolj" 4 slučaje. Kaljenje nočnega miru postaja v Vojašniški ulici vedno bolj'neznosno. Po polnoči se vrši periodično kričanje in klicanje raznih imen, ki traja do rane zpre. Ker smo. prebivalci Vojašniške ulice tudi davkoplačevalci, pač lahko zahtevamo, da se kaljenje nočnega miru v tem tejnnem predelu mesta energično zatre. Z lipe je padel. Sedaj, ko je začela cvesti lipa, katere veje so znano izmed vseh dreves najbolj krhke, je pri pobiranju lipinega cvetja pač potrebna največja opreznost. Tega ni vedel že 14-Ietni Ivo Penko iz Melja, kateremu se je pri nabiranju cvetja odlomila veja. Fant je padel na zemljo in si pri tej priliki pretresel možgane ter dobil še ' druge notranje poškodbe. Mladega ponesrečenca so z te-šilnim avtom odpremili V bolnico. Napad iz maščevanja. Posestniški sin Franc Kovaček iz Slivnice je v nedeljo popival v družbi‘ več fantov. Vino mu je polagoma močno razdražilo živce in ga končno tako utrudilo, da je na povratku proti domu zaspal v graščinskem vrtu in sladko sanjal. Mimo je prišel viničarski sin Anton Spu-raj. Med obema je vladalo že dalj časa hudo sovraštvo. Spuraju se je nudila u-godna prilika, da se maščuje nad spečim Kovačkom in je to tudi storil. Stopil je k njemu in mu zadal več vbodljajev z nožem. Težko ranjenega Kovačka so morali prepeljati v bolnico, Spuraja pa so orožniki izročili okrožnemu sodišču v Mariboru, kjer je bil po zaslišanju in priznanju svojega dejanja, radi katerega se bo moral še zagovarjati, zopet izpuščen. Pod tujim Imenom. Pred tedni so v Mariboru ustavili približno 23-letnega mladeniča, ki je izjavil, da se piše Pjerre Simon iz Marseja v Franciji. Govori več jezikov. Izjavil je, da je prišel z orijentskim ekspresom v Maribor. Skril se je pod železniški voz in tako prišel v svet. Možaka so kot splošno sumljivega zaprli ter uvedli obširno poizvedovanje. S pomočjo dakli-loskopije, ki je odkrila že marsikaterega skritega »tiča«, so sedaj dognali, da je dozdevni Pierre Simon identičen s Simonom Stavričem, 1. 1906 v Bitolju rojenim zidanem, ki je pobegnil iz kaznilnice v Mitroviči, kjer je ^rnel odsedeti 12 letno ječo radi zločina tatvine in drugih nerednosti. Identificirani begunec se nahaja sedaj v policijskih zaporih in bo po dokončanih poizvedbah odpremljen tja. kamor spada V Mariboru, dne 16. VII. 1929. iMarihorskt V E C E R N I K Jutra , 'Stran. 3. Ob 25-l*tnici smrti A. P. Čehova NEKAJ SPOMINOV NA ZADNJE ČASE VELIKEGA RUSKEGA PISCA V KOPALIŠČU BADENWEILER. Pariški ruski list »Poslednjija Novosti* je objavil te dni dopis svojega poročevalca, ki je obiskal Badenweiler, malo nemško kopališče blizu francoske meje, kjer je 15. julija 1904 umrl za sušico slavni ruski književnik Anton Pavlovič Cehov. »Badenweiler je res originalno kopališče« — je pisal tačas svojim prijateljem v Moskvo — »toda nisem še prišel na to, v čem je pravzaprav njegova originalnost. Morje zelenja, velika vročina, hišice in hoteli stoje osamljeni v zelenju. Predstavljam si, kako je tu prilično dolgočasno«. V Badenweiler te iz malega mesta Milhlheim ob francoski meji v 20 minutah popelje staromodni provincijalni tramvaj. Mala vas s 900 prebivalci. Prav nič, se ne razlikuje od drugih nemških kopališč. Mestece samo nima nikakršnih spominov na bivanje Čehova, toda v kro gu njegovih odličnih prijateljev se skrbno čuva vse, kar je količkaj v zvezi z njegovim imenom. Tu še živi dr. Schwerer, ki ni bil le zdravnik Čehova, ampak tudi njegov prijatelj v zadnjih tednih njegovega življenja. 2ivi tudi še Schwererjeva žena, Rusinja iz Moskve, E. A. Zivaja. Njihova hiša je kakor muzej spominov na Čehova: knjige, katere je čital, njegove. fotografije, doprsni kip in še nekaj dnjgih malenkosti. Večkrat obišče ta dom O. L. Knipperova, vdova Čehovlje-v$, kadarkoli pride v Badenweiler. Letos je prišel v Badenweiler K. S. Sta nislavski. Med jutranjimi sprehodi se vedno sreča z dr. Schwererjem in — kar koli začneta govoriti — njun pogovor vedno zopet preide na Čehova, ki je bil obema tako blizu. Dr. Schvverer, ki govori samo nemški, nikdar ne naziva Čehova drugače kakor »Anton Pavlovič«. Nekaj manj znanih podrobnosti iz zad njih tednov življenja Čehova: Čehov je govoril nemški zelo slabo. Ker pa je dr. Schwerer razumel ruski, je sklenil P. J. Taube, ki je Čehova zdravil, ga poslati v Badenweiler. V posameznih slučajih je služila kot tolmač O. L. Knipperova. Vkljub plahostti in zaprtosti Če-hovljevega značaja se je vendar že tekom par dni med pacijentom in zdravnikom razvilo popolno prijateljstvo. Značilno je, da Čehov Schwererja ni klical *Herr Doktor«, ampak po ruskem načinu »Josip Feodorovič«. Vsi so se smejali, Čehov pa je Schwererju tolmačil, da mu s tem hoče izraziti samo svoje posebno prijateljstvo. Ko so nastali topli dnevi, je Čehov z »Josipom Feodorovičem« hodil na sprehode v okoliške vasi. Razgovarjala sta se v rusko-nemški mešanici. Čehov je go voril večinoma ruski, Schwerer nemški. Čehov je rad pripovedoval od svojega po tovanja na Sahalin, o Rusiji, o Tolstoju. V svoj dnevnik je Čehov zapisal vse, kar je vzbujalo njegovo pozornost: mešana nemško-ruska rodbina, epizoda z vaške ceste, kakšenkoli kopališki običaj, kmetske hiše. Šalil se je, listajoč v svojem notesu, da bo po povratku v Moskvo napisal tako veselo in smešno povest, »kakoršne še niste čitali«. Svoj dnevnik je Čehov visoko cenil, pa se je šalil: »Kupite od mene siže, dam ga poceni, zlasti na debelo«. Posebno prvi čas svojega bivanja v Badenvveilerju je bil Čehov zelo vesel, in zdelo se je, da bo hitro okreval. Sanjaril je o tem, da bo iz Badenweilerja odpotoval v Italijo, na jesen pa, da se bo čez Carigrad vrnil v Jalto. V parku zdravilišča je imel posebno priljubljeno mu mesto, odkoder je gledal na Vogeze. Na tem mestu so mu pozneje postavili spomenik. Po kratkem izboljšanju zdravstvenega stanja je na žalost nastopilo naglo propadanje njegovih moči. Izmučila ga je tudi vožnja v vozu. Zato je večino dneva presedel na balkonu svoje sobe. Razen žene in Schvvererja ga je stalno obiskoval moskovski študent medicine Rabe-nek, ki se je iskreno in z -veliko skrbjo brigal za bolnega književnika. Čehov je z zanimanjem sledil vsemu, kar se je zgo dilo na ulicah, zlasti ga je zanimal promet krog pošte. »Glej, kaj pomeni kulturna dežela. Vsak človek piše in dobiva pisma«. Zelo so ga zanimali tudi dogodki v Rusiji. Ker pa so ruski listi prihajali zelo pozno, mu je dr. Schwerer prinašal »Berliner Tageblatt« in lokalno »Freibur-ger Zeitung«, katere mu je čitala in prevajala O. L. Knipperova. ■' j Kmalu zatem je moral Čehov vsled srčne slabosti leči v posteljo. Zdravnik je ugotovil, da je njegovo stanje resno, a vendar še ne za življenje nevarno. V četrtek — 14. julija — v noči pa je zbudil Čehova močen napad. Poslali so po Schwererja, ki mu je dal kisika. Čehovu je postalo toliko bolje, da je Knipperova lahko šla na balkon. Schwerer je naprosil Rabeneka, naj gre v lekarno po rezervno bombo z oksigenom. Čehov je to slišal in popolnoma mirno je dejal: »Ni treba. Ne odhajajte. Umrl bom, predno se boste vrnili...« Rabenek je vkljub temu odšel v lekarno. Prešlo je nekaj minut. Čehov je prenehal dihati, obrnil se je na levo stran in — preminul... V Badenweilerju se pritožujejo, da nihče ne podvzame inicijative, da bi se o-vekovečil spomin na Čehova. K. S. Stanislavski je izrekel željo, da bi se ob 25-letnici njegove smrti vsaj na hiši, kjer je Čehov umrl, vzidala spominska plošča. Dr. Schwerer je Stanislavskemu obljubil, da bo delal na realizacijo te ideje. Naša najbliifa soseda Venera EDINO NEBESNO TELO, O KATEREM VEMO, DA IMA VODO IN ZRAK. — TROPIČNA MOČVIRJA IN GOZDOVI. - DOMNEVANE ŽIVALI. Naš narod pozna v svojih pesmih samo tri nebesna telesa: solnce, mesec in damco ali večernico. Poslednja, ki ima pri nas Slovencih dve imeni, se imenuje v znanstveni astronomiji planet Venera. Tudi V'enera, kakor planet Merkur, ki je Mine« najbližji, kroži krog solnca v razdalji med njim in me(j naj0 zemljo in nam je zaradi tega najbližja soseda, mnogo bližja kakor pa nam je planet Mars, ki kroži izven razdalje solnce — zemlja. Kakor pa je mogoče opazovati plan st Mars v vsem blesku samo tedaj, kadar je ves razsvetljen in se nahaja onstran solnca,-tedaj od nas najbolj oddaljen, tako je tudi Venera razsvetljena le kadar nam je daleč, kadar nam je blizu, nam pa obrača svojo temno, nerazsvetljeno polovico. To le kakor pri Merkurju usodni vzrok, da njene površine nikoli ne moremo opazovati tako, kakor n. pr. lahko opazujemo površino lune ali pa Marsa. O Veneri, katere premer je skoraj e-nak našemu zemskemu (12.400 km) in je torej le malo manjša kot zemlja, vemo tedaj samo to, da rabi za svojo pot krog solpca 224 dni, da Šteje njeno leto torej Ml dni manj kakor naše, dalje to, da se po najnovejših domnevah suče krog svoje osi približno tako naglo kot naša zemlja, da je torej dan na njej le malo krajši kot je naš in naposled, da je obdana z zelo gosto atmosfero (ozračjem) in je skoraj vedno pokrita z gostimi oblaki. Poslednje pa je zelo velike važnosti pri vprašaniu. da li se je na njej moglo razviti rastlinstvo in živalstvo, odnosno morda C3>o človeštvo, kajti Venera je edino nebesno telo, o katerem pozitivno vemo, da ima zrak in vodo, torej vse predpogoje za razvoj organskega življenja. To dejstvo in pa okolščina, da kroži Venera v večji bližini solnca kakor naša zemlja, da je tedaj mlajše nebesno telo, je dalo nekaterim povod za domnevo, da je Venera v mlašem stanju razvoja, kakor je naša zemlja in da preživlja tedaj eno tistih dob, ki jih je poslednja že davno preživela. Nekateri so šli pri tem celo tako daleč, da trdijo, da se nahaja Venera zdaj v tistem štadiju, v katerem se je nahajala naša zemlja tedaj, ko so na njej še živele ogromne predpotopne živali, takozvani zavrijci. In velika toplota in via ga Venerine površine daje dovolj dejanske podlage za take domneve. Ko bi se nam posrečilo zgraditi aparat, s katerim bi lahko poleteli na našo sosedo Venero, bi prišli v pokrajine tro-pičnih pragozdov, kakršni so pokrivali našo zemljo v tistih dobah, iz katerih se nam je ohranil premog in petrolej. V prostranih močvirjih in gozdovih bi pa naleteli na ogromne in strašne, zmajem podobne pošasti, s katerimi bi se morali bo • riti za posest tega planeta. Iz navedenega Pa je mogoče odgovoriti tudi na vprašanje, da li se na Veneri nahajajo nam ljudem podobna in razumna živa bitja. Ako se Venera nahaja šele v takem početnern razvojnem stanju, kakor trdi navedena domneva, tedaj na njej še ni ljudi ali njim podobnih razumnih bitij — na njej gospodarijo in vladajo še velike predpotopne pošasti. Tak aparat, s katerim bi bilo mogoče poleteti na luno, na Mars in na Venero, učenjaki že dolgo konstruirajo in skoraj ne mine leto, da ne bi vznemirila svet vest, da se je temu ali onemu posrečilo odkriti načelo, po katerem naj bi bil zgrajen, toda verjetno je, da bodo potekle še velike dobe let, preden se bo človeštvu posrečilo ta najnovejša vseh iznajdb. Rnekčote Znan pianist je iskal sobo. »Kaj velja soba s souporabo klavirja?« »Sto mark«. »Dobro, sprejmem!« Naslednjega dne je prišla gospodinja k njemu in mu sporočila, da se je premislila in da mora zvišati najemnino na 150 mark. »Toda, dovolite,« je protestiral pianist, »včeraj ste bili vendar zadovoljni s 100 markami.« »Že res, toda včeraj še nisem vedela, kako znate igrati.« »Vi ste pisatelj?« je vprašal neki pisatelj svojega znanca v neki berlinski kavarni. »Da«, je odgovoril ta. »Pišem tako seru in tja«. »Tako sem in tja? Kaj pa to pomeni?« »Čisto enostavno. Svoja dela pošiljam tja in potem jih dobivam zopet sem.« # Neki violinist, ki ni bil ravno posebno nadarjen, je priredil koncert in vprašal potem kritika za njegovo sodbo. »Začetkom koncerta sem sedel zadaj,« je ta pripomnil, »in nisem čisto nič slišal. Potem sem se pomaknil malo naprej. Tedaj pa zopet nisem slišal prav nič čistega.« Avtor neke veseloigre je vprašal ravnatelja: »Ali mislite, da bo imelo moje delo uspeh?« »Poslušajte,« mu je odgovoril ravnatelj. »Ako boste jutri pri prvi predstavi opazili v gledališču toliko znancev, kakor sem jih jaz odkril v vašem rokopisu, potem da.« * Neki igralec je imel predstavljati zabitega lahkoživca. Režiser je bil ria vajah silno nezadovoljen z njim in je zavpil nad njim: »Sedaj imate že šesto vajo pod mojim vodstvom in se vam še vedno niti ne sanja, kako se mora tak bedak pravzaprav obnašati.« O Adolfu Menzelu se pripoveduje sledeča epizoda: Ko je prišel nekoč slavni umetnik, ki je imel na razmeroma majhnemu telesu izredno veliko glavo, v neko kavarno, sta ga neki gospod in neka dama, ki ga nista poznala, zaničljivo opazovala in semu zaničljivo smejala. Men-zel je potegnil nato iz žepa svojo skicir-ko ter pričel slikati. Nenadoma je spremljevalec dame vstal, stopil k Menzelu in rekel energično: »Kaj hočete pravzaprav? Čemu fiksirate damo. Čemu jo rišete?« »Prosim, ne vznemirjajte se! Jaz do-tične dame sploh nisem slikal. Poglejte!« In Menzel je pokazal gospodu sliko. Skiciral je — gos. Dragocene izfcopnine u Sibiriji V Maltu, železniški postaji v bližini Irkutska v Sibiriji, se vrše že več mesecev pod vodstvom profesorja Petrova izkopavanja, ki so spravila že dosedaj na dan zelo dragocene iz kamenite dobe izvirajoči arheološke predmete. Razen e-rožja iz kamna so našli med drugim tudi umetniško izdelane predmete iz mamutovih kosti. V grobu nekega 7—8 let starega otroka je bila tudi dragocena ogrlica in sedem ženskih kipov. h »» Šport SK Maribor v številkah. Iz revije, ki jo je izdal I. SSK Maribor o priliki svoje desetletnice, posnemamo naslednje številke, ki jasno ilustrirajo plodno delovanje našega prvaka. V desetih letih svojega obstoja je Maribor odigral 269 nogometnih tekem, torej pov prečno 27 na leto. Celokupen goalscore znaša 1539, ali na leto 154 in na, tekmo 5 golov. Prejel je 637, ali na leto 64 in na tekmo 2 goala. Zabil pa je 902, na leto 90 in na tekmo 3 gole. Razmerje danili in prejetih goalov znaša 3 :2 v korist Maribora. Po značaju je bilo tekem: prijateljskih 136, goalscore 781, ■ prejetih goalov 342, danih 439; prvenstvenih 88, goalscore 485, 161 : 324; pokalnih 21, goalscore 129, 85 :44; mednarodnih 21, goalscore 111, 46:65; medmestnih 3, goalscore 33, 8 : 25. Hazena se je udejstvovala aktivno samo šest let. Odigrala je 91 tekem, t. j. na leto povprečno 15. Celokupen goalscore hazene znaša 1139, na leto torej 190 ali na tekmo 12 goalov. Od teh je družina prejela goalov 421, na leto 70 in na tekmo 4. Dala pa je 718 goalov, na leto 120 in na tekmo 7. Statistika se seveda nanaša le na prvo moštvo, oziroma družino. Borba proti zločinom u Rmeriki Število zločinov v Chicagu in ostalih mestih Amerike neprestano narašča in povzroča redarstvenim oblastim velike skrbi. Odločile so se, da se bodo pričele v borbi proti zločinom posluževati vseh mogočih sredstev. Tako so uvedli na chi-kaškem vseučilišču predavanja o zahtevah,uki jih življenje dnevno stavi na vsakega posameznega kriminalnega uradnika. Predavajo redarstveni uradniki — kriminalisti, ki dijake upoznavajo z vsemi sredstvi, katera so jim na razpolago v borbi proti zločincem in so bila doslej znana samo nekaterim posameznim uradnikom. Vodstvo teh tečajev je poverjeno šefu redarstva Ouesta Berkele v Kaliforniji in so tečaji osnovani na zelo široki podlagi, ker je za študij posameznih važnih področij kriminalistike določena doba dveh let, dočim je cela doba predavanj iz kriminalistike določena na 4 leta. Dijak, ki želi dovršiti cel tečaj, moraštu-dirati sledeče: kemijo, zlasti kemijostru-nov, kriminalogijo, sociologijo, psihologijo, filizofjo in antroplogijo. Po končanem študiju, ko ima dijak potrebno teoretično znanje, mora to znanje uporabljati v praksi pri odkrivanju zločinov in zločincev, ter se bodo za bodoče kriminalne uradnike v ameriških mestih sprejemali samo oni pravniki, ki so dovršili tudi te tečaje. Kriza glasovnega filma? Glasovni film si niti še ni izkrčil poti v svet, in že se iz Newyorka javlja o njegovi krizi. Vest iz Amerike je iznenadila vse filmske kroge. Newyorška radio-po-staja je sporočila, da je S. L. Rothafel izjavil, da se v Roxy-palači v Newyorku ne bo več predvajal niti en glasovni film. Istotako se je izjavil »Capitol« proti ton-filmu in od 1. julija naprej se tam ne pred vajajo več tonfilmi. Mr. Eckmamv ml., poslovni ravnatelj angleškega Metro-Goldwyn-filma, ki se je nedavno vrnil iz Zedinjenih držav, je izjavil, da so »tal-kiesi«, t. j. tonfilmi zelo problematični. Velik del kinematografskih dvoran, ki so dajale tonfilme, dajejo sedaj zopet samo navadne »tihe« filme. Znano je* da sta Roxy in Capitol dva največja kinematografa Ne\vyorka in da se po njihovem zgledu ravnajo skoro vse ostale kinematografske dvorane. Težfcoče uelemesta Promet v Newyorku postaja , leto za letom nevarnejši in sedaj ne koristijo več niti drakonske odredbe policije za vzdrževanja reda na ulicah. Prometne nesreče se zadnje čase vedno bolj. mno-že. Mestni župan Walker je imel te dni s svojimi inženjerji konferenco, na kateri je bilo sklenjeno, da bo zgradilo mesto pod najbolj prometnimi ulicami in cestami dvonadstropne tunele, da bi bil na ta način promet razbremenjen. Zgradnja teh tunelov bi veljala okrog 110 milijonov dolarjev. ffmti X mmim v e e e im * um V M a r ! S o r o. "dne '16. VI!. 19?9. Mihael ZevacO Beneška ljubimca Zgsdevlnskl roman iz starih Benetk 117 Zdaj, kot orožnik, bi bil Sandrigo silno smešen, da niso ostanki razbojništva in neodvisnosti pustili na njegovem obrazu še vsaj nekoliko svojega odseva. Nadaljeval je: »Ali bi pa dali svojo hčer človeku, ki zavzema v beneški družbi častivredno uradno mesto?« »Kaj hočete reči s tem?« »Ce bi jo dali komu, ki bi bil častnik v beneški armadi.« . „ . »Da, govorili ste mi že o tem; toda to je zelja, ki se ue more uresničiti.« »Ali v resnici mislite, da je na svetu kaj ..emogoc-i-ga za človeka, ki je obdarjen s krepko voljo, kadar ta volja izvira iz morja sil, ki se imenuje ljubezen?« »Ljubezen?« je vzkliknila Imperija zamolklo. »Oh, ne bojte se ničesar!« je zaklical Sandrigo, »vaša hči je spoštovana in nedotaknjena, to vam prisegam. Kajti ljubim jo resnično... Ali mi verjamete?« »Verjamem vam!« »To je že mnogo. Iz tega sklepam, da sem postal v vaših očeh vendarle že več kakor samo človek z bisago in z bodalom za pasom. Jaz sem tisti, ki je imel Iranko v svoji oblasti, pa se je iz ljubezni ni dotaknil« Imperija je vztrepetala, Na tihem pa je vendarle že mineval njen smrtni strah za hčerino usodo. Zrla je na Sandriga z začudenjem, ki se je bližalo občudovanju, ter ga smatrala sama pri sebi za zmožnega velikih reči. »Kaj bi si mislili o meni,« je naenkrat povzel razbojnik, če bi se mi s popremom, smelostjo in zvijačo posrečilo uresničiti to željo, ki jo smatrate \i za neis-polnjivo?« »Mislila bi si, da ste storili nekaj čudovitega. Kajti vse zapreke, kar jih je sploh mogočih, se ustavljajo temu, da bi vi postali to, kar pravite.« »Res je,« je dejal Sandrigo z mračnim usmevom. »Vse je proti temu; na mojo glavo je razpisana nagrada; sleherni izmed vaših služabnikov si lahko zasluži majhno premoženje, ako me ovadi; vsak, kdor me sreča — ako ve, kdo sem in kaj sem storil! — me lahko zakolje na sredi ceste, in nihče mu ni bo skrivil lasu na glavi; narobe, še čestitali mu bodo. Da dosežem cilj. ki sem si ga začrtal, moram storiti državi kako važno uslugo. In še to bi morda ne zadoščalo; moral bi n. pr. še povrhu oteti kako visoko osebo gotove smrti... nemara doža samega!« Sandrigo se je med tem besedovanjem ves razvnel. V Imperinih mislih pa se je vršil čuden in globok preobrat. Zdaj je čutila nekako občudovanje do tega moža, čigar sirovi obraz in krvavi pogled jo je bil izprva o -plašil. Zares, lep je bil v svoji siloviti moči. Zagrohotal se je zloveščim smehom, ki je bil kurti-zani v naslado, namesto da bi jo pretresel z mrazom. »Predstavljajte sl takšnega vraga-razbojnika, ki reši republiko, reši doža samega.« In mahoma je potegnil izpod jopiča dožev pergament, vrgel ga pred Imperijo, vstal in dejal: »Tako, milostljiva! Zgodilo se je: poglejte in berite!? Imperija je željno segla po pergamentu in' ga preletela z očmi. Z najmanjšim migom ni pokazala začudenja. Niti vzkliknila ni. 2e nekaj trenotkov se ji je Sandrigo dozdeval zmožen največjih podjetij. V njeni kurtizanski naturi je bila strast dosegla svoj učinek z naglostjo vulkanskih izbruhov.*) Sama pri sebi je napravila primero med Sandrigom in Rolandom Kandianom. In Sandrigo se ji je zdel močnejši. Pogled v pergament, ki ga je imenoval za častnika v beneški armadi — to branje, ki bi se ji zdelo še pred par urami prazen sen noči, ni prav nič povečalo njenega silnega razburjenja. Na njenih licih se je bilo prikazalo dvoje rdečih lis. Oči so ji plamenele. »Torej ste postali častnik,« je dejala s trepetajočim glasom. »To je lepo, to je veliko, in vi boste storili še več. Storili ste to, kar pravite, to čutim, prepričana sem, da me srce ne vara... Oteli ste državorešili ste doža... Kako — to me ne briga! Kako močni morate biti, in kako se moraio drugi ljudje tresti pred v