2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 18. februarja 2010  Leto XX, št. 7 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 18. februarja 2010 Porabje, 18. februarja 2010 KO JE KMETIČ V VIŠJE ŠOLE ŠEL STR. 2 STR. 6 RADA SAM, ČE ČLOVEKA ZAGLEDNEM Kultura kak dühovna hrana »Vsikši leko kaj najde za sebe na taum stauli kulture. Naj je tau vcejlak kakša drauvna nauta, velki roman, leko film tö, dvej ali tri litere vküp spisane v eden verz ali pa cejla simfonija. Mo zatoga volo vekši Slovenci ali pa mo zatoga volo bole slovenski čütili v sebi, če sédemo za té sto pa škémo zesti tau dühovno gesti? Gvüšen sam, ka leko povem, ja, zatoga volo smo leko, ostanemo ali pa smo eške bole tisti lidgé, kak smo se narodili. Slovenska knjižna rejč ma za lidi, ka gučijo edno rejč, ka majo gnako kulturno korenjé, rejč narod. Ta rejč narod, pride iz rejči, naroditi se. Pa po tem, če se ge kak Slovenec narodim, sam gé pa ostanem človek slovenskoga naroda. In tisti sto (miza), je moj sto, zavolo steroga ostanem takši, kakšen sam se naraudo. Če nemam več svoje rejči, svoje kulture, če té naš sto prazen ostane, več nemam tistoga, ka me dela za Slovenca,« je povedo med drügim na svetki slovenske kulture Milivoj Miki Roš, kulturni delavec iz Murske Sobote. Osrednji program za Prešernov den, steroga je pripravila Slovenska zveza, je bijo 7. februara v Slovenskom daumi. Na program je prišlo kakši dvejstau lidi iz cejle krajine, med njimi dosta mladine tö. Navzauče, med njimi slovensko veleposlanico v Budimpešti Darjo Bavdaž Kuret pa varaškoga podžüpana Józsefa Bugána, je pozdravila sekretarka Zveze Klara Fodor, stera je najprvin gratulejrala Mešanomi pevskomi zbori Avgust Pavel, steri je lani decembra daubo priznanje vogrske vlade (kormány) »Za manjšine«. Zbor, steroga vodi Marija Trifus, se je zavalo z lejpimi pesmimi, med njimi tudi s priredbo pesmi Jožeta Vilda V Porabju dobri so ljudje. V srejdnjom tali programa smo si leko poglednili dva filma iz serije Obrazi Porabja, stero je pripravila TV AS iz Murske Sobote. V prvom tali so notapokazali, kak delajo porabske kulturne skupine, drugi tau je pa pokazo ništerne naše jedi; krü, vrtenek (perec), bejkli iz domanje peči, kak so je spekla Micka Ropoš z Gorenjoga Senika, kisejlo kapüsto, kak go tadejva Tomi Škaper ali šterc iz krvi na mesariji, kak ga pečé Gyöngyi Gyeček. Varaški podžupan je po tej filmaj pravo, ka bi ranč na te vrejdnosti mogli bole skrb meti, s tejmi v našo krajino privabiti lidi, nej pa s termalno vodo... Če že serija ma za naslov (cím) Obrazi Porabja, je Karči Holec dau naslov svojim vöpostavlenim kejpom Porabski obrazi. »Tej obrazi mena več znamanüjejo kak samo en kejp, en portret. Te portrete sam skur vse te posliko, gda sam s tejmi lidami reportaže delo pa so mi pripovejdali od svojoga žitka. Vejm, ka babica zaka ma skonznatne oči pred špajertom, vejm, kak so Majcanove odpelali na Hortobágy, kakšni beteg majo Šolin Zoli, gde so doma Totustji Djaužak, vido sam, kak so se veselili Zetjina Ilonka, gda so v künji s čepa prvič vodau pistili...,« je povedo Karči Holec. Na tom svetki kulture smo vidli več obrazov Porabja pa več porabski obrazov. Kakšni do tej obrazi, ali ostanejo slovenski, odvisi od vogrskoga rosaga, za steroga je M. Roš v svojom guči pravo, ka je nej najbaukša mati. Dapa odvisi od nas samij tö. Marijana Sukič Mešani pevski zbor Avgust Pavel je lani daubo najvišešo priznanje, ka ga da vogrska vlada za manjšine En tau publike, v prvoj vrsti (z lejve) slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret, varaški podžüpan József Bugán, urednica Marijana Sukič, svetovalka slovenskega veleposlaništva Angelina Trajkovska Slovenski kulturni praznik Visok jubilej: 95 let akademika dr. Antona Vratuše LIKOVNA UMETNOST V OSPREDJU KO JE KMETIČ V VIŠJE ŠOLE ŠEL »Moji starši so imeli majhno kmetijo, tri otroške glave, dve kravi, telico in telička, torej lastno vprego za delo na polju in za dovoz drv iz gozda, sena s travnika in žita s polja. Klali smo enega prašička na leto, tako da je bilo dovolj mesa za najpomembnejša praznika (božič in veliko noč) ter za »lücke« med žetvijo in pri mlačvi. Na njivi je zraslo dovolj krompirja, koruze, repe, zelja in fižola, da smo imeli za zimo. Tudi prosa in ajde ter buč je bilo precej, da smo imeli dovolj moke za močnik, za koruzne in ajdove žgance, za proseno in ajdovo kašo ter za bučno olje. Le kruha je navadno zmanjkalo že pred pomladjo. Za premostitev je poskrbela mama, ki nam je – ko ni bilo kruha – po navadi odsekala košček sira od bučnega kolača za glodanje. Tako se je reklo stisnjenemu kolaču iz zmletih bučnih in orehovih jedrc, ko so iz njih iztisnili bučno olje. Ko je spomladi dozorel ječmen, smo ga zmleli in jedli kiselkast ječmenov kruh, dokler nismo zmleli rži... Iz družine ni bilo treba nikomur na sezonsko delo na madžarskih ali slavonskih veleposestvih. Večina sosednjih družin pa se temu ni mogla izogniti.« Tako je zgodnjo, goričko mladost v zborniku soboške gimnazije ob njeni lanski 90-letnici opisal akademik dr. Anton Vratuša, rojen 21. februarja 1915, torej pred 95. leti na Dol-njih Slavečih. Pravzaprav nimam namena natančneje opisovati življenja in dela akademika Antona Vratuše, ampak ob visokem jubileju opozoriti na nekaj odkruškov na njegovi življenjski poti od Goričkega, kamor se še vedno rad vrača, do Ljubljane, kjer zdaj živi. Anton Vratuša je diplomiral na oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1941 in istega leta doktoriral z razpravo Levec in Ljubljanski zvon. Nekaj, česar mnogi ne vedo, ker ga poznajo predvsem kot politika. Med vojno so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars, sodeloval je pri ustanovitvi Rabske partizanske brigade in deloval v Italiji. Po vojni je bil v Beogradu na različnih političnih funkcijah, potlej stalni predstavnik Jugoslavije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku, veleposlanik na Jamajki, namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve, podpredsednik zvezne vlade in predsednik izvršnega sveta Skupščine Slovenije. Če sem zdaj, po teh resda skopih uradnih podatkih, bolj oseben, potlej moram poudariti, da vseskozi občudujem pronicljivost, delavnost in pozitivno energijo akademika Antona Vratuše. Vse od leta 1996, torej začetka, odkar sodelujem v programskem svetu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, spoznavam njegov nepresahljiv vir idej, načrtov, pobud, s katerimi želi in uspeva obogatiti raziskovalno, znanstveno in kulturno dogajanje v Prek-murju oziroma Pomurju, Porabju in na Gradiščanskem. Uresničitev njegovih zamisli so odmevni mednarodni simpoziji in izdaje zbornikov s poudarkom na sodelovanju med Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Zadnji ták simpozij je bil na temo Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah, pospremljen z natisom referatov. Anton Vratuša je eden redkih izobražencev, ki se zavzema za sodelovanje v panonskem prostoru omenjenih štirih držav; za sodelovanje, ki ga je bilo pred desetletji kar nekaj, a je počasi zamrlo. Nemara zato namenja veliko pozornost Krajinskemu parku Goričko kot delu tridržavnega parka z Avstrijo - Raab in Madžarsko - Őrség. Rezultat teh aktivnosti je tudi drobna, a vsebinsko izjemno bogata knjižica Goričko – na zelenem otoku presahlega morja. Iz programa fundacije in dejavnosti Antona Vratuše moram omeniti še Mladinske kulturne prireditve Dan spominov in tovarištva v Vrtu spominov in tovarištva Petanjci. Govornik na lanski, deseti prireditvi je bil predsednik države dr. Danilo Türk, sicer pa je bila doslej vsaka posvečena tematiki, povezani s preteklostjo in sedanjostjo Prekmurja in segajoč v širši slovenski prostor in med Slovence v sosednjih državah. Spoštovani slovenski akademik in véliki Goričanec – še veliko iskrivih idej, zamisli, sadov in zdravja! Tudi v imenu časnika Porabje in Porabja, s katerim ste povezani od mladih, študentskih let do današnjih dni. Ernest Ružič Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, so tudi v Prekmurju pripravili niz prireditev, ki s svojo sporočilnostjo zaslužijo našo pozornost. Dva pomembna dogodka sta bila v soboški Galeriji, in sicer so odprli razstavo del 21 članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Umetniška dela so izbrana in predstavljena pod skupnim naslovom Pogled od zgoraj. Avtorica razstave, kustosinja Irma Brodnjak, je povedala, da je tematiko razstave mogoče razumeti zelo ozko, v smislu slikanja v ptičji perspektivi, »kjer slike izgubljajo črto horizonta in lahko postajajo zelo abstraktne. Drugi možen način razumevanja teme pa je v metaforičnem smislu – v tem oziru gre za raziskovanje odnosov nadrejenost-podrejenost in kulture v današnji družbi. Hkrati pa predstave zgoraj-spodaj odpadejo takoj, ko prostor ni omejen, tako v fizičnem kot duhovnem smislu.« Razstava, ki bo odprta do 24. februarja, je pomenljiva tudi zato, ker nudi aktualni vpogled v likovno ustvarjalnost akademskih slikark in slikarjev v tem delu Slovenije, znanem po sorazmerno velikem številu uveljavljenih likovnih umetnikov. Umetnostni zgodovinar in direktor Galerije Robert Inhof je avtor obsežne monografije o akademskem slikarju in pesniku Zdenku Huzjanu pod naslovom Notranje ravnanje. Uvod v monografijo Nagovor slike je prispevala Nataša Smolič, razprave Notranje ravnanje – figura v slikarstvu Zdenka Huzjana in Likovna umetnost v Prekmurju v 20. stoletju je napisal Robert Inhof, z naslovom Poti nezavednega, svoje delo z zanimivim tekstom predstavlja Zdenko Huzjan. V monografiji je 115 reprodukcij v osrednjem delu in nekaj različnih reprodukcij v dopolnitev študijam. Še ilustrativen navedek Roberta Inhofa: »Kot rečeno, je glavna in eksplicitna Huzjanova tema smrt. Vendar pa, ne glede na Huzjanovo hiperbolično ukvarjanje s smrtjo, njegovo slikarstvo ni hvalnica smrti, ampak hvalnica življenju.« Tako po tekstovno kot likovno bogati monografiji, ki jo je uredila in oblikovala slikarjeva soproga Milojka Žalik Huzjan, podrobneje v eni naslednjih številk Porabja. Pesmi Gregorja Strniše, Edvarda Kocbeka, Svetlane Makarovič, Tomaža Šalamuna, Srečka Kosovela in Daneta Zajca so prevedene v madžarski jezik izšle pod naslovom Rože noči pri reviji Muravidék. Dvojezično slovensko-madžarsko izdajo zvočne knjige, CD-ROM-a, so predstavili najprej v Lendavi, nato pa v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici, kjer je bila do danes (18. februarja) odprta tudi razstava grafik Zsuzse L. Farkas. Pesmi slovenskih avtorjev je v madžarskem jeziku recitiral gledališki igralec Kálmán Szennai. Izšla je dvojna, 13.-14. številka zbornika Pokrajinskega muzeja Murska Sobota; Književno društvo Hiša poezije iz Ljubljane je v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavilo najnovejšo pesniško zbirko Milana Vincetiča Vidke. Visok jubilej, 40 let delovanja, je počastilo Kulturno-umetniško društvo Beltinci, najbolj prepoznavno po mednarodnih folklornih festivalih, na katerih so plesale tudi porabske skupine. Doživljali in doživeli smo kulturno zgoščen čas, v počastitev kulturnega praznika in pesnika Franceta Prešerna. eR Zdenko Huzjan na soboški razstavi Akademik dr. Anton Vratuša na seji Ustanove dr. Šiftarjevafundacija Z Goričkoga v Piran – 3. Ovaški narodi, ovaški lidgé Lendava z okolico Prva kak bi se po nauvoj pomurskoj avtocesti napautili v klün »slovenske kokauši« (Slovenija je od vrkaj kak edna küra), stavimo se malo v ednoj vesnici, štera se Püšča zove. V etoj vesi živejo zvekšoga Romi, šterij v cejloj Sloveniji samo deset gezero geste. Najvekše skupine Ciganjov živejo v Prek-murji, pa niže od Ljubljane na Dolenjskom pa v Bejloj krajini. V tej krajinaj živejo v svoji ramaj v svoji vesnicaj, nejso več vandraške. Največ problemov má rosag ž njimi pri šaulanji pa pri iskanji slüžb. Včijo se zvekšoga mejšano s slovenskimi mlajšami, gestejo pa takši razredi pa vrtci, kama samo ciganjski mlajši odijo. Država má več programov za Rome, prejk šteri jim pomaga slüžbo najti. Slovenija nüdi pomauč njinim kulturnim skupinam, knigam, novinam tö, majo pa romski program na televiziji pa radioni ranč tak. Razloček med njimi pa Vaugri in Taljani v Sloveniji je tau, ka uni nemajo statusa narodne manjšine. Če se je stoj pred lejtami pelo z Vogrskoga prauti Ljubljani, se je vsikdar najbole mantrau na poštiji od Murske Sobote do Maribora. Avtonge so se leko samo pomalek pelali, ka je dosta kamionov šlau. Najüše je bilau v vesnicaj pri poštiji, ka so vekši pa menjši avtonge dosta larme delali. Takši problemov od oktaubra 2008 več nega. Te so prejkdali cejlo takzvano »Pomurko«, avtocesto od Duge vesi do Maribora, ka je vküper 80 kilomejterov. Samo ka je nej zavolé šurka pa se leko šoferi samo 110 km na vöro pelajo. Kauli vinjet (matrica) so se tö dosta korili, v leti 2010 se leko küpijo za en keden, za en mejsec ali za edno leto. S temi se leko od vogrske do taljanske grajnce brž, prej v trej vöraj pripelamo. Med delami na avtocesti so arheologi (régészek) dosta trnok stari grobov najšli. Med Bakovci pa Kraugom so celau najstarejšo takšo žaro najšli, v štere so mrtvece tak pokopali, ka so je oprvin zažgali. Pred 5000 lejtami je tau znamenüvalo, ka je v krajino nauvo lüstvo prišlo. Ranč tak, kak so najšli spomine na prve stare Slovane tö, šteri so, gda so s Slovaškoga prejk Panonije v gnešnjo Slovenijo šli, ranč v Prekmurji oprvin svoje iže v zemlej napravili. Iz Murske Sobote se prauti avtocesti pelamo prejk vesi Rakičan. Tam so centralne, najvekše špitale za cejlo krajino, tak za lidi z en kraj kak drügi kraj reke Müre. Pred staudvajstimi lejtami, eške na Vogrskom, so se zatok odlaučili za špitale, ka so Radgona, Grac pa Somboteu trnok daleč bili. V veuki zidinaj gnes dela gezero lüdi, od toga osemdeset padarov. Betežniki leko v kapejlici za svojo zdrav-dje molijo tö. Prva kak bi prišli v Lendavo, se splača malo staviti v Dobrovniki. Od leta 2003 geste tü veuki gračenek, na šterom s pomočjauv Holandcov sadijo orhideje na trej hektaraj. Tam cveté na leto več kak milijon orhidej. V tropskom gračenki rastéjo banane, vanilija, mango, ananas pa drügi sadi z vrauči krajin. Po kratkoj pauti v krajini Dolinsko smo že v Lendavi. Varaš je center Madžarov v Sloveniji, šteri gnes kauli osem gezero geste, zvün Goričkoga pa žive najvekši tau v okaulici Lendave. Njini mlajši se leko od najmlajši lejt do diplome včijo vogrski. Majo dvojezične vrtce, osnovne pa srejdnje šaule, na Univerzi v Maribori se leko včijo za vogrske škonike. Dosta njini pevski, folklorni, dramski skupin pa drüštev dela. Vsikši keden leko štejo novine Népújság, dosta programov majo na radioni MMR pa nacionalnoj televiziji. Slovenija trnok skrbi za tau, ka aj bi gorostali, eške svojoga poslanca v parlamenti tö majo. Lendava je puna vogrski spominov. V ednom parki stogi kip (szobor) svetoga Štefana, prvoga vogrskoga krala. Nej daleč od toga so leta 2004 prejkdali veuko Gledališko in koncertno dvorano, za štero je plane naredo erični vogrski arhitekt (építész) Imre Makovecz. V etom varaši se je naraudo tisti György Zala, šteri je plane za Trg herojev (Hősök tere) v Budimpešti naredo. V varaši se vseposedik čüti, ka lidgé badva gezika vejo. Slovenski in madžarski so nej samo napisi, liki v vsikšoj bauti leko vogrski tö küpüjemo, kölnarge pa gdekoli prinesejo »pivo ali sör«. »Hetiški« vogrski guč Lendavčanov je nej tak daleč od njine knjižne rejči kak naša domanja slovenska rejč od knjižne slovenščine. Nad varašom kralüje lendavski Grad, v šterom gnes dela Galerija-Muzej. Drügi bregauvge okau-li varaša so en tau Lendavski goric, gde domanji grauzdje pauvajo pa vino redijo. Najvišiši brejg se vogrski zové »Lármafa«. Na etom so v törski cajtaj postavili leseno zidino, s štere so dobro videli kaulivrat. Gda je Törk prišo, so začnili kričati pa paukati, ka aj bi na Gradi pa spodik v Lendavi znali za nevarnost. V kapejlici svete Trojice si leko poglednemo mumijo viteza Mihálya Hadika, šteroga so bujli Törki. Gnes so po tej bregaj zvekšoga vinske zamanice. Po prvoj svetovnoj bojni so Slovenci s Primorske pa Istre (krajine pri maurdji) zbejžali v okaulico Lendave. Tisto krajino so te taljanski fašistke prejkmeli, pod šterami so Slovenci dosta trpeli. V Prekmurji so pribejžnikom nauve vesnice tö postavili, na priliko Benico pa Pince Marof. Leta 1942, gda so Vaugri prejkvzeli krajino, so dosta Primorcov odpelali v lager v Sárvári, od kec so se nej vsi povrnauli. V ništerni vesnicaj pri Lendavi eške gnes vidimo njine zidine pa njini mlajši eške svojo gesti tö küjajo. Če pa smo v Prekmurji že telko narodov srečali, ne smejmo pozabiti na ednoga, od šteroga v etoj krajini komaj što eške živé. Židauvge so v vogrski varašaj oprvin leta 1783 od cesara Jožefa II. pravice dobili za baute pa krčmé opérati pa se z meštrijami spravlati. Od tistoga mau so tau delali v Lendavi tö, gde so kauli leta 1900 že operali fabrike za cügle, za štampanje, mline, depa uni so oprli prvo fabriko za držence na cejlom Vogrskom tö. Po prvoj bojni so bejžali vö z Jugoslavije, gde je po leti 1933 vsikder več lüdi prauti Židauvom bilau. Gda so Vaugri leta 1941 Prekmurje nazajvzeli, so eške üši cajti prišli. Leta 1944 so vogrski rosag nacistični Nemci prejkvzeli, pa iz Lendave 57 židauvski držin, 220 žensk, moškov pa mlajšov odpelali v Auschwitz. Samo 18 se je je povrnaulo, šteri so svoji ramov pa držin več nej najšli. Njini spomin čuva sinagoga v Lendavi pa židauvski cintor v Dugoj vesi. V vogrskoj županiji Zala pa v okaulici Lendave pod zemlej dosta nafte (kőolaj) geste. Gnešnja fabrika je v Lendavi začnila delati po drügoj svetov-noj bojni. Vsikdar več so vrtali zemlau, tačas, ka je v šestdeseti lejtaj vsikdar menje nafte bilau. Od tistoga mau ovaške dele tö delajo, zvekšoga prejkdelajo nafto. Fabrika je mela lagve pa dobre cajte tö, vsikdar pa je dosta lidam slüžbo dala pa pomagala razvoj krajine. Njino pomauč dobiva eden nogometni klub tö, NK Nafta Lendava je vsikder med najbaukšimi v Sloveniji, je pa najstarejša nogometna ekipa v rosagi (1903). -dm- Nauvi kulturni dom v Lendavi Lendavske gorice v zimskom cajti OD SLOVENIJE… Poklonili so se največjemu slovenskemu pesniku Litere in numare Gospaud püšpek dr. Jožef Smej so v eni knigaj vödali kronograme, štere so najšli na zidinaj cerkve, farofov in v stari knigaj, papiraj. Iskali so je po cejli Sloveniji pa eške prejk grajnce tö. (Jožef Smej, Kronogrami skozi čas. (Izbor). Maribor, 2009, 360 str.) V kronogrami so med literami rimske numare, štere vöpokažejo, v šterom leti so bile napisane. Gospaud Smej so šteli v Nouvom zakoni, šteroga je 1771. leta na našo rejč dojobrno Štefan Küzmič: »Vküp poberte to drtinje,/štero je gori ostanolo,/naj kaj ne prejde.« (Jn 6, 12). Drtinje-kronograme so gospaud Smej nej samo vküppobrali, liki z latinske rejči na slovensko dojobrnili pa eške samí ništerne napisali. Eden takši je napisan na platnicaj knige v latinskoj rejči, iz šteroga zvejmo, ka so gospaud Smej te knige napisali za 65. oblejtnico – 8. december 2009 – svojoga posvečenja za dühovnika v Somboteli. Kronograme pisati je žmetno delo. Takše litere morajo biti nutrik, štere rimske numare tö znamenüjejo. Na priliko: NarCIsIn kLIC spoMLaDI. Tü se skriva leto smrti Mikloša Küzmiča: M=1000, DCC=500+100+100=700, LL=50+50=100, IIII=4, tau je 1000+700+100+4=1804. (Jožef Smej, Po sledovih zlatega peresa. Ljubljana, 1980, 472.) Med 242 kronogrami sta dva iz monoštrske cerkve, eden iz kapejle sv. Ane v Maudincaj in eden s cerkve sv. Emerika v Kőszegi. V Kőszegi nad dverami zvüna cerkve je napisano v latinskoj rejči: Sveti Emerik, vojvoda Madžarske. Med literami se skriva leto 1732: SanCtVs EMerICVs DVX HVungarIae: M=1000, DCC=700, X=10, VVVV=4x5=20, II=2, tau je 1732. V kapejli sv. Ane v Maudincaj na svetom kejpi v latinskoj rejči je napisano, ka »Sv. Ana, mati Bogorodice, nas je branila v bojni prauti Törkom, cejla domovina je bila oslobodjena od sovraga.« Anna Matre DeI parae In pVgna tVrCae nos protegente tota patrIa ab hoste LIberata est. Rimske numare v kronogrami kažejo leto 1664: M=1000, D=500, C=100, VV=5+5, L=50, IIII=4, tau je 1664, gda je bila bojna (bitka) pri Monoštri. V kupoli monoštrske cerkve sta dva kronograma v latinskoj rejči. Eden znamenüje slovenski, ka »Mejsec (Törki) je sabla krala Leopolda nakle (na tla) ličila«, in kaže leto 1664: LVna LeopoLDI regIs prosternItVr arMIs. M=1000, D=500, LLL=50+50+50, VV=5+5, IIII=4, tau je 1664. Cerkev je znautra lepau vönamalo erični molar Stephanus Dorfmaister 1784. leta. Te numare je molar skriü med latinski kronogram v kupoli: »Kak je po tebi obladani zbejžo sovrag vöre (Törki), tak naj po tebi, Mati, naj baude varna ta krajina.« Vt per te fIDeI prostratVs fVgerat hostIs hIC per te Mater fVtVs et esto LoCVs. Numare tak vödajo leto: M=1000, D=500, CC=200, L=50, VVVVVV=6x5=30, IIII=4, tau je 1784. »Drtinje«, štere so gospaud Smej vküppobrali v svoji knigaj, zlat valajo. Staukrat njim Baug plati! Marija Kozar Prejšnji teden je minil v znamenju obeleževanja slovenskega kulturnega praznika. Ob tem dogodku so 7. februarja priredili slovesnost tudi v bližnjih Stanjevcih, kjer sta nastopila tudi Komorni pevski zbor Zveze Slovencev Monošter in Otroška folklorna skupina Števanovci. Občinstvo in nastopajoče je z lepimi besedami pozdravil župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber. Slavnostni govornik na proslavi je bil učitelj Aleksander Ružič. »Zdravljica, takrat Napitnica ali točneje likovna pesem, carmina figurata nam že leta 1844, ko jo je Prešeren napisal, v prvem verzu sedme kitice ponudi presojo zavedanja o nujnosti sožitja narodov kot univerzalno rešitev bivanja. Slovenski narod si kulturni praznik zasluži in ni toliko pomembno, če ga praznujemo na obletnico smrti našega prvaka umetne besede ali pa bi bilo bolj primerno kako drugače ali ob katerem drugem datumu. Že Prešernove poezije bi bile dovolj, da se necankarjansko dvignemo in si priznamo to, kar v resnici smo. Smo omikani kulturni narod, ki je dal na stotine priznanih in zamolčanih velikanov slovenske in svetovne kulture znanosti in umetnosti,« - je izpostavil govornik. S slavnostnim programom so nastopili učenci osnovne šole iz Gornjih Petrovcev. Na prireditvi je gostovala tudi Otroška folklorna skupina Števanovci, ki je občinstvo očarala s porabskimi plesi. Predstavil pa se je tudi Komorni pevski zbor Zveze Slovencev Monošter, ki je zapel tri pesmi: Kadar mlado leto, San se šetao in Vuštnejša ja ni. Po programu so si navzoči lahko ogedali razstavo slik učiteljice na OŠ Gornji Petrovci Bernarde Đekovski in še ob kozarcu vina malo poklepetali. Nikoletta Vajda Prešernovi nagradi za plesalko in slikarja Na predvečer kulturnega praznika so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravili proslavo, na kateri so podelili male in velike Prešernove nagrade, najvišja slovenska državna priznanja v kulturi. Osrednjo nagrado sta prejela plesalka Mateja Rebolj in slikar Kostja Gatnik. Dobitniki nagrade Prešernovega sklada pa so: plesalka Maja Delak, umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, igralec Peter Musevski, skladatelj Aldo Kumar, igralka Barbara Cerar in pisatelj Andrej Rozman Roza. Proslavo Stopaš, je slika v srcu je režiral Marko Sosič. Poudarek je bil na moderni slovenski ljubezenski poeziji slovenskih pesnic in pesnikov, kot so Boris A. Novak, Lucija Stupica, Ciril Zlobec, Mila Kačič, Jurij Hudolin in Josip Osti, Miklavž Komelj in drugi. Predsednik Türk obiskal Indijo Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk se je mudil na delovnem obisku v Indiji, kjer se je udeležil 10. vrha o trajnostnem razvoju. Predsednika je med obiskom spremljala vodja Centra za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. V okviru obiska je imel Danilo Türk bilateralno srečanje s predsednikom indijske vlade dr. Manmohanom Singhom, s katerim sta se pogovarjala predvsem o okoljski problematiki in o dejavnostih po decembrskem podnebnem vrhu v Köbenhavnu. Avstrijsko odlikovanje za predsednika komisije za preprečevanje korupcije Predsednik komisije za preprečevanje korupcije in skupine držav Sveta Evrope proti korupciji Drago Kos je prejel avstrijski zlati častni red za zasluge pri preprečevanju korupcije. Zelo redko se zgodi, da bi ljudje, ki se borijo proti korupciji, dobili kakšno uradno priznanje ali odlikovanje, zato mu to zelo veliko pomeni, je dejal. Avstrija je bila zadnja leta, po Kosovih besedah, zelo aktivna v mednarodnih aktivnostih v boju zoper korupcijo. Komorni pevski zbor ZS je pod vodstvom Tomaža Kuharja zapel tri pesmi Kronogram v Monoštri (foto: Karel Holec) Občinstvo je očarala otroška folklorna skupina OŠ Števanovci … DO MADŽARSKE SLOVENŠČINA KOT PRILOŽNOST ZA VSE (2. del) Pogovor z veleposlanico Veleposlanica RS v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret se je udeležila obeh osrednjih dogodkov ob slovenskem kulturnem prazniku v Porabju, 7. februarja osrednje proslave za odrasle in na sam dan praznika prireditve za učence in dijake. 8. februarja dopoldne se je na Generalnem konzulatu v Monoštru sestala s predsednikoma obeh slovenskih krovnih organizacij Martinom Ropošem in Jožetom Hirnökom, z vodjo Razvojne agencije »Slovenska krajina« Andrejo Kovač in glavno urednico časopisa Porabje Marijano Sukič. Pogovora sta se udeležila tudi generalni konzul mag. Drago Šiftar in svetovalka na veleposlaništvu v Budimpešti Angelina Trajkovska. Po mnenju veleposlanice bo leto 2010 relativno zapleteno, kajti Madžarska se pripravlja na dvojne (parlamentarne in lokalne) volitve. Naloga veleposlaništva je zagotoviti nemoteno sodelovanje med državama, kajti bilateralni kontakti bodo, ne ve se še pa, kakšna bo njihova dinamika. Veleposlanica se je zanimala za nekatera konkretna vprašanja v zvezi z manjšino (cestna povezava med Verico in G. Senikom, položaj medijev, predvsem Slovenskih utrinkov, vloga Razvojne agencije), in je njene predstavnike zaprosila za sprotno obveščanje in ažurne informacije. M.S. Župan glavnega mesta ne bo odstopil To je izjavil pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje zadeve Podjetja za javni prevoz (BKV) v Budimpešti. V omenjenem podjetju se dogaja škandal za škandalom zaradi stomilijonskih odpravnin in pogodb, za katerimi ni bilo nobenega dela. Tožilstvo zadeve preiskuje, v priporu je že več nekdanjih članov menedžmenta, med njimi tudi svetovalec župana glavnega mesta. Gábor Demszky sicer prizna, da ima politično odgovornost, ne misli pa odstopiti, kajti podjetje je nadzoroval njegov namestnik, podžupan Miklós Hagyó. Župan Demszky, ki je član liberalne stranke in je že dvajset let prvi človek madžarskega glavnega mesta, naj bi svojega namestnika večkrat opozoril na nepravilne odločitve, do retorzij pa ni prišlo, kajti omenjeno podjetje je bilo zmeraj predmet političnega pogajanja med socialisti – podžupan je član te stranke – in liberalci. Ti dve stranki sta imeli v zadnjem mandatu zelo krhko večino v skupščini glavnega mesta. Ker je to večino pomenil en sam glas, je tudi župan ravnal s svojim namestnikom previdno. Novi menedžment je ovadil na tožilstvu približno 50 podjetij, kooperantov Podjetja za javni prevoz (BKV) v Budimpešti zaradi lažnih pogodb. Generalni direktor podjetja je povedal, da bodo kontrolirali kakih 1500 pogodb, do zdaj so jih pregledali približno 250. Petina Madžarov je dovzetna za skrajno desničarske ideje Po raziskavi Political Capital 21 odstotkov Madžarov trdi, da so njihove vrednote blizu vrednotam radikalne desnice. S tem zavzema Madžarska v Evropi tretje mesto, pred njo sta samo Ukrajina in Bolgarija. Po mnenju avtorjev študije ne gre le za večjo priljubljenost radikalnih strank, temveč za nasplošno radikalizacijo družbe, kajti tudi sredinske stranke izbirajo bolj radikalne poti in rešitve. Vzrok za to vidijo v slabem razpoloženju družbe in nestabilnem gospodarskem položaju, zaradi katerega ljudje čutijo, da je ogrožena njihova eksistenca. Kot smo poudarili že v prvem delu prispevka v predhodni številki Porabja, je slovenski jezik kot manjšinska materinščina ali kot jezik sosedov v Porabju priložnost za vse: v prvi vrsti za učence, ki so ob učenju slovenščine deležni še marsikatere »motivacijske dejavnosti«, ki jim jo financira slovensko šolsko ministrstvo, vsebinsko in organizacijsko pa pripravi Zavod RS za šolstvo, skupaj s šolami in slovenskima narodnostnima organizacijama. V letu 2010 bo slovensko šolsko ministrstvo skupaj z Zavodom RS za šolstvo še naprej, tudi – po zagotovilih odgovornih – ob nezmanjšani finančni podpori, skrbelo za izvajanje že utečenih strokovnih nalog v porabskem narodnostnem šolstvu. V Letnem delovnem načrtu 2010 imamo številne, nekatere že tradicionalne, pobude in dejavnosti tudi za porabske učence, seveda tiste, ki se v šolah, osnovnih in srednjih, v kakršni koli obliki učijo slovenščino. Prva velika, že tradicionalna dejavnost, Zimska šola v naravi na Rogli v Sloveniji, poteka prav v tem času. Finančno smo pokrili zimsko šolo za 50 učencev in 5 učiteljev. Udeleženci so z gornjeseniške, števanovske in združenih monoštrskih šol, učitelji slovenščine pa bodo po njihovi vrnitvi gotovo preverili, koliko »zimskih slovenskih besed« je učencem ostalo v spominu. Smučarsko znanje pa je danes prav gotovo že povsem običajna potreba. Druga, prav tako imenitna ponudba za porabske učence je poletna: tradicionalne Jezikovne počitnice na OŠ Cirila Kosmača v Piranu. Načrtujemo jih v času od 8. do 15. julija. Nanje vabimo učence višjih razredov OŠ in srednješolce, tiste, ki obiskujejo pouk slovenščine. Seveda pa ne bomo pozabili na imenitno družbo – prijatelje s partnerske šole. Ker je to čas počitnic, bo program prilagojen prav temu: kopanje, kulturne in športne aktivnosti, raziskovanje, druženje, veliko novih slovenskih besed, morja in sonca. Jezikovne počitnice, tako kot vse, tu navedene pobude za učence, finančno pokrivamo s sredstvi slovenskega šolskega ministrstva, za porabske učence so torej brezplačne. Razen opisanih dejavnosti pa za učence organiziramo še druge, predvsem z učenjem slovenskega jezika in s slovensko kulturo povezane aktivnosti. Mnoge med njimi so že tradicionalne, kot je bilo nedavno prisrčno praznovanje 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, v organizaciji Državne slovenske samouprave, program je pripravila gornjeseniška osnovna šola, zaključno točko pa je prispevala partnerska šola z Grada na Goričkem. V marcu se bodo na kvizu in recitacijskem tekmovanju prav tako predstavili učenci, Zveza Slovencev pa bo soorganizator nastopov slovenskih literarnih ustvarjalcev na porabskih šolah. Ob tej priložnosti bodo učenci obdarjeni tudi s knjigami, ki jim jih poklanja društvo Bralna značka Slovenije. Učencem v šolah in malčkom v vrtcih poleg zanje primernih knjig namenjamo tudi slovenske otroške revije, njihovo likovno ustvarjanje pa bomo posebej ocenili, razstavili in nagradili. Poskrbeli pa bomo tudi, da ne bo na šolah zmanjkalo delovnih materialov za uresničevanje številnih likovnih idej. Ne sme pa tudi zmanjkati volje in motivacije za učenje slovenskega jezika, zato smo srednješolcem kot možnost učenja jezika v avtentičnem okolju ponudili t. i. jezikovni teden v Ljubljani. Izvajalke te dejavnosti, namenjene slovenskim srednješolcem iz Italije, Avstrije ali Madžarske, so sodelavke Centra za SJ kot drugi oziroma tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Odgovora z monoštrske gimnazije še ni, gotovo pa bi tako učenje dijakom zelo koristilo. Še naprej pa bomo spodbujali mlade za študij v Sloveniji. Možnosti so dobre, gotovo pa je potrebno tehtno razmisliti o smeri študija. Doslej se je namreč največ mladih Porabcev odločalo za družboslovne in jezikoslovne smeri, gotovo pa bi v Porabju bil dobrodošel kakšen mlad pravnik, ekonomist, zdravnik in še kaj, s slovensko diplomo in dobrim znanjem slovenščine… Na mladih sloni prihodnost, tudi prihodnost obstoja slovenstva v Porabju. Zato jim je potrebno ponuditi vse možnosti, da bodo slovenščino, to osebno izkaznico manjšinske biti, ohranjali tudi v prihodnje. Naše delo in vsestranska pomoč so kamenčki v tem mozaiku. Več nas bo enakih pozitivnih misli, več bo kamenčkov, lepši bo mozaik… In slovenščina resnična priložnost. Za vse. Valerija Perger Angelina Trajkovska, (z leve) Darja Bavdaž Kuret in Drago Šiftar »Rada sam, če človeka zaglednem« Zdaj se že pomalek dva mejseca držita zima pa mraz. Tau je malo špajsno za nas, zato ka telko drv smo že davnik nej tazakürili. Varašanci so na leki, oni vsigdar v toplo stanovanje dejo domau, pa se njim nej trbej s kürjenjom mantrati, samo plačati. Po vasaj, zdaj, gda je tak fejst mrzlo, bi pri vsakšom rami eden človek leko samo tau delo, sploj pa te, če v špajerti nalaga. Gda drva svalijo, vzemeš košar, deš pa ji prineseš, pa tau tak dé cejli den. Najbola lagvo je tau tistim starejšim, steri sami živijo, kak Turkina Ana na Gorejnjom Seniki na Janezovom brejgi. Kak je pripovejdala, tašoga reda, gda je snejg, eške k meši ne mora titi. Mena se z autonom posrečilo do njij priti, dapa nej bilau leko, vej te vidli. • Ana, kak se vi branite proti taumi velkomi mrazi? »Fejst je mrzlo, pa sam že dosta drv tazažgala. Moram fejst nalagati, zato ka namé tü vrkar na brgej vsakši vöter dosegne. Tak fudi pa snejg nosi, ka strejšnico vsigdar moram dojkopati. Če bi tau nej delala, te bi se dojvtrgnilo vse. Telko snega moram lüčati, ka tau je že strašno. Najbola üši je te söverni, šteri tak brije kak vrag. Dostakrat me pitajo, gda k meši dem, zaka sam se tak naravnala. Zato, ka namé tam vsakši vöter dosegne, nej tak kak tü v dolej, pravim tašoga reda.« • Kelko drv zažgete eden den? »V künji tri, štiri košare tazgorijo pa te eške večer v iži z ednim košarom. Tau je dobro, ka v iži lončeno peč mam pa tista dugo toplo drži, ovak bi go nej mogla gorsegreti.« • Kakšna drva nalagate? »Bükove, zato ka drüge nika ne velajo. Gda sam djaušove (jelšove) nalagala, ranč plamena so nej dala, nej ka bi segrejvala. Tau so bola letna drva. Vleti so dobra drüga tö, te nej trbej aj ico dajo, vsakši klump se leko tazažge.« • Kelko drv trbej vam na edno leto? »Ne vejm, kelko mejtrov, zato ka vsigdar mam eške stare tö iz prejšnjoga leta, ka ostanejo.« • Mate lejs? »Mamo svoj lejs, gde leko svačemo, pa te ga mlajši domau pripelajo. Malo vküpsegnejo, gnauk eden pride, gnauk drügi, pa mi napravijo drva na zimau. Zdaj že ne morem, dapa prvin sam vsakši falat sama razkalala, vse sam sama nutznosila. Zdaj več ne morem, zato ka nejmam mauči, nej čüda, vej sam pa že osemdesettri lejt stara.« • Ka ste delali, gda je tisti mraz biu, pa je minus dvajsti bilau? »Ka bi delala, nalagala sam. Edno parkau za drugov sam v špajert tiskala. V škednji sam vodau mejla v kantli dojpokrito, pa itak mi je vse zmrznila kak čonta. Tau je voda, ka doj s streje steče v kantle.« • Nejmate vodovoda? »Mam, dapa tau vodau nücam kaj zaprati ali gorprati.« • Tau zimau je nej dosta vode dolasteklo s streje. »Nej, zato ka je mraz, pa se ne odtopava. Etognauk sam malo vküpzgrabila, pa sam s kocov dolapokrila pa z najlonom, dapa vse zaman bilau. Itak mi je zmrznila, pa sam go nej mogla strejti.« • Vidim, ka ste meli peč zozidano, dapa špajerta nega vcuj. Kak tau? »Tau je sajeva künja bila, pa tau peč smo že mi dali potistim vcujzidati. Špajert smo nej steli, samo tisti tau, gde mo krü leko pekli, zato je taša, kakšna je. Če bi ge tau znala, ka mo tak dugo živela, pa mo sama, te bi go že davnik vö dala vtrgniti. Te bi vekšo mesto bilau pa bi v künji leko spala, nej bi mi trbelo v sobi nalagati. Okna bi eške mogla druge nutdelati, zato ka so že fertik. Gda söver piše, te vidiš, kak firanke nosi vöter. Dapa ge vsir tak mislim, ka tak mrgém, te pa zaka.« • Ka leko vzimi cejli den v künji delate, zvün tauga, ka nalagate? »Ka morem taštampkam, te dojsedem pa boga molim, televizijo gledam, pa te tak sam ta. Vleti sam tak vsigdar bola vanej. Mam dva ogračenka pa kauli rama kaj delam. Lani že nej, dapa do tistoga mau sam vse sama dojpokausila travo kauli rama. Lani sam že nej ladala, stara sam gratala, pa nejmam mauči.« • K meši kaj odite? »Vsigdar sam ojdla, dapa od tistoga mau, ka je snejg dolaspadno, sam nej bila, eške v bauti nej. Vsikši keden gnauk mi sé domau prinesejo krüj pa ka mi trbej.« • Ne falij vam, ka več kednauv se ne srečate z lidami? »Kaj bi pa nej falilo. Tü, gde sam ge doma, tü ene düše nega, cejlak sam sama. Zbrodite si, edna starejša ženska tak sama tü, pa nikdar nej vedeti, gda se kaj zgodi. Što de mi tü pomago? Vzimi tü düša ne odi, eške turisti nej. Če bi spadila vanej, pa bi nej mogla z mest, te bi mogla zmrzniti. Dostakrat mi je trno žmetno. Telko dnevov ta dé, ka düše ne vidim. Poštarca se tö samo te stavi, če kaj prinesé, največkrat pa tak odide, ka go ranč ne vidim. Če bi vsigdar tam vanej stala, te bi zato gnauk, gnauk koga vidla, dapa zdaj vzimi ne morem. Rejsan sam tak, ka sam rada, če človeka zaglednem. Zdaj že eden mejsec tauma, ka sam spodi v vesi bila. Tak vejm, ka šteri den je, ka mi vsigdar srejdo pripelajo krü, če bi tau nej bilau, te bi eške vejn tau nej znala. Meni je tü eden den takši kak drugi, nikše razlike nega med njimi,« pravijo Turkina Ana. Gda sam v avto sejo, ka mo se dola z Janezovoga brga pelo, dja sam tö vpamet vzejo, kak je skliska paut. Avto za vraga nej üšo z mesta. Zaman sam snejg kraj zlüčo, zaman so osemdesettri lejt stara Turkina Ana avto tiskali, nika je nej valalo. Samo tisto, gda so pepeu prinesli vö iz špajerta, pa smo posipali capaš. Zato dobro, ka z bükovimi drvami nalagajo Ana, pa nej s plinom. Ovak bi dja eške zdaj tü tam sejdo pri špajerti pa pomago nalagati. Karči Holec »V toj trdoj zimi moram dosti nalagati,« pravijo Turkina Ana Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja/ Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri Če rejsan so že 83 lejt stari, so zatok probali potisniti avto OTROŠKI KOTIČEK »Pisane stezice slovenskih besed« »Žive naj vsi naródi,« - je 8. februarja zadonelo v konferenčni dvorani Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Skoraj dvesto zbranih otrok je letošnjo proslavo odprlo s petjem slovenske himne, predzadnje kitice Prešernove Zdravljice. Svečanost z udeležbo učencev in dijakov narodnostnih šol prireja Državna slovenska samouprava že vrsto let, tako je predsednik krovne organizacije Martin Ropoš v svojem pozdravnem nagovoru poudaril pomen kulturne dediščine. Lastnik le-te je narod in vsebuje vse, kar je človeško: pravljice, ki jih pripoveduje mati, ljudske pesmi, ki jih zapoje babica, ter tudi plese in otroške igre. Del dediščine so tudi slovenske jedi in predvsem slovenski govor, še posebej jezik Porabskih Slovencev, ki ga je treba ohraniti. »Naj bo vsak dan – dan slovenskega jezika,« - je svoj pozdravni govor zaključil Martin Ropoš. Pomen praznika in same kulture za Slovence je v slavnostnem govoru orisala višja pedagoška svetovalka mag. Valerija Perger. Kot je povedala, besedo »kultura« uporabljamo v raznih besednih zvezah in v različnih pomenih, ki pa so vsi pozitivno obarvani. »Človek je tisti, ki lahko s svojim enkratnim delovanjem ustvarja najvišje vrednote. Ustvarjalec, mislec, umetnik, pisatelj, pesnik torej. Vse naše misli so ob 8. februarju, slovenskem prazniku kulture, posvečene največjemu slovenskemu pesniku, Francetu Prešernu. Velikemu umetniku, ki je slovenski jezik prelil v čudovite verze, enakovredne pesmim pomembnih evropskih pesnikov, svojih sodobnikov.« Gorenjsko Vrbo, rojstni kraj pesnika, so lahko spoznali porabski šolarji na ekskurziji, višji razredi berejo njegove sonete in druge pesmi, na primer ljubezenske verze, namenjene pesnikovi nesrečni ljubezni, Primičevi Juliji. Simbol spoštovanja slovenskega naroda do Prešerna je določitev njegove pesmi za himno Slovenije. S svojo edino zbirko je pesnik podaril pesmi za vse čase in priložnosti, ki veljajo tudi danes. Višja svetovalka je še izpostavila, da se vsi navzoči učenci in dijaki v dvorani učijo slovenščino, kar pomeni dvestokrat deset, dvajset ali sto besed. Le-te odzvanjajo od Gornjega Senika in Števanovcev do Monoštra. Usvajanje »pisanih stavkov« v slovenskem jeziku, torej stezice do slovenščine lahko popestrijo predvsem porabske učiteljice in učitelji. Slovenščina v Porabju še živi – da bi se še dolgo slišala in njen obstoj ne bi bil ogrožen, se trudijo v vrtcih in na šolah. »Praznujmo veselo, praznujmo slovensko,« - je pedagoška svetovalka zaključila svoj nagovor. Na namišljeni oder so prikorakali mlajši in starejši šolarji z DOŠ Gornji Senik, ki je letos že tretjič pripravila kulturni program za 8. februar. Predstava se je začela s kratko predstavitvijo Prešerna, ki so jo prekinjali odlomki iz njegovih del. Učenci so solidno recitirali pesmi, povezovalka je bila nasmejana in samozavestna. Kot najbolj zanimiv utrinek naj omenimo intervju s pesnikom, ki je s klobukom na glavi pripotoval s kočijo z nebes prav v Porabje, ki ga spominja s svojimi griči na rojstno vas. Recitacijo in pogovore je prekinilo petje Kreslinove priredbe soneta O, Vrba. Najmlajši nastopajoči iz 2. in 3. razreda so zapeli slovensko ljudsko pesem, ki jo v Porabju poznamo pod naslovom »Ferko si je günce küpo«, njeno besedilo pa ima številne različice. Z dvogovorom fantov in deklet so učenci dokazali, da tudi oni lepo napredujejo pri učenju slovenskih pesmi. Kratki nastopi šolarjev so se nadaljevali z recitalom pesmi Materin jezik v izvedbi Sabine Žohar, s svojo trobento pa se je na odru izkazal Leon Götte, učenec tretjega razreda. Zvoki Beethovnove Ode radosti, ki je tudi evropska himna, so bili v skladu s predhodno slišanimi verzi Prešerna o prijateljstvu narodov. »Veteranke« DOŠ Gornji Senik, dekleta iz 8. razreda, so predstavile moderni ples na ritme in melodije slovenske popevke. Vsekakor je treba izpostaviti, da lahko do mladih Porabk in Porabcev pridemo tudi preko vpletanja sodobnih dejavnosti. Petje in moderni ples lahko postaneta ključ k sprejemanju slovenske kulture tudi v krogu šolske mladine. Če pa kakšen otrok v gozdu ne bi našel poti domov, mu lahko priskoči na pomoč »ptičji radio«. Najbolj simpatično igro o izgubljenem zajčku »Uhouhcu« (ki so jo mentorice našle v reviji Ciciban) so štirje učenci 3. razreda predstavili spretno, nekateri celo s prebujajočimi igralskimi talenti. Prvi del programa seniške šole je zaključil že uveljavljeni duo Benjamina Sukiča in Patrika Bajzeka, učencev monoštrske glasbene šole. Na harmoniko in klarinet sta tokrat zaigrala do sedaj še ne predstavljeno skladbo, ki je bila tudi z izvajalskega stališča zahtevna. DOŠ Gornji Senik že vrsto let sodeluje z OŠ Grad na Goričkem. V okviru slovenskega kulturnega praznika je dramski krožek prekmurske šole že večkrat nastopil s krajšo igro, letos je bila na vrsti pravljica Pepelka, v lastni priredbi originalne pripovedi bratov Grimm. Učenci 7. razreda so s kombinacijo pogovorov in plesa pripeljali v Porabje pravljico, mentorica Marija Štesl pa nam je povedala, da so se za to zvrst odločili zato, ker predstavlja prvo priložnost otroka za srečanje z maternim jezikom. »Paj nédemo domau, paj nédemo domau,« - so s porabsko ljudsko pesmijo letošnji praznik slovenske kulture zaključili Ljudski godci s seniške šole. Tamkajšnji otroci vsi »stopajo po pisanih stezicah slovenskih besed«, s pomočjo svojih učiteljic so pripravili kakovosten in tudi zanimiv, zabaven program. Naslednje leto bodo možnost za predstavitev imeli učenci ene od ostalih narodnostnih šol. -dm- Učenci višjih razredov, med njimi tudi »dr. Prešeren« Najmlajši nastopajoči iz 2. in 3. razreda so zapeli slovensko ljudsko pesem, ki jo v Porabju poznamo pod naslovom »Ferko si je günce küpo« »Veteranke« DOŠ Gornji Senik, dekleta iz 8. razreda, so predstavile moderni ples na ritme in melodije slovenske popevke MLAŠEČI KAUT PETEK, 19.02.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 10.35 GOREČI ANGELI, DOK. FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: URAR, 11.45 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 12.10 OSMI DAN, 12.45 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 TURBULENCA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: VRTNI SAFARI, 16.25 DANI, DAN. NAD., 16.50 BIZGECI: NESPEČNOST, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.45 EUTRINKI, 20.00 KAR TE NE UBIJE, TE KREPI, TV NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.02.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 19.02.2010, II. SPORED TVS 6.00 HOKEJ NA LEDU, SLOVAŠKA - RUSIJA, 9.05 GLASNIK, 9.30 EVROPSKI MAGAZIN, 10.00 OPUS, 10.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.02.1992, 11.00 ŠPORT ŠPAS, 11.30 GREMO NA SMUČI, 12.00 KOT ATA IN MAMA: DOMA, DOMA, DOMA, OTR. NAN., 13.00 BIATLON: 15 KM (Ž), 13.45 BIATLON: 20 KM (M), 14.30 UMETNOSTNO DRSANJE; HITROSTNO DRSANJE, 16.25 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: KRIM MERCATOR - LARVIK, 18.15 SKELETON, 18.55 NORDIJSKO SMUČANJE, 20.00 DESKANJE NA SNEGU, 20.25 ALPSKO SMUČANJE, 21.55 NORDIJSKO SMUČANJE, 23.10 HOKEJ NA LEDU: BELORUSIJA - ŠVEDSKA, 1.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 20.02.2010, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 VRTNI SAFARI, 7.15 MIHEC IN MAJA: TRIJE KRALJI, OTR. SER.; ZAJČEK BINE, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: HO, HO, HO ... HODOŠ IN ČRKA H, OTR. NAD., 9.00 KAMNITI LISJAK, AM.-KAN. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 FOYLOVA VOJNA: KONEC PREPLAHA, ANG. NAD., 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 EMA 2010: PREDIZBOR, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 VROČI BRONX, AM. NAD., 23.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.02.1992, 0.10 DNEVNIK, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFOKANAL SOBOTA, 20.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.05 TV PRODAJA, 8.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.02.1992, 9.00 POLEMIKA, 10.00 POSEBNA PONUDBA, 10.20 CIRCOM REGIONAL, 10.50 PRIMORSKI MOZAIK, 11.20 V DOBRI DRUŽBI, 12.55 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010, 12.55 ALPSKO SMUČANJE: SUPERVELESLALOM (M), 13.55 NORDIJSKO SMUČANJE, 14.55 NOVO MESTO: KOŠARKA (M), POLFINALE POKALA SPAR, 18.55 ALPSKO SMUČANJE: SUPERVELESLALOM (Ž), 20.25 NORDIJSKO SMUČANJE, 0.10 SOBOTNO POPOLDNE, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 21.02.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; TRNOVO ROBIDOVJE, LUTK. NAN., MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 AFRIŠKE KAČE IN IZUMRLE CIVILIZACIJE, DOK. NAN., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 NA ZDRAVJE!, 14.35 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 BLEŠČICA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 EMA 2010: IZBOR, 22.05 DRUŽINSKE ZGODBE, 23.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.30 PRAVA IZBIRA, ANG. FILM, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.02.1992, 1.40 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL NEDELJA, 21.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.02.1992, 8.05 GLOBUS, 8.35 AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT ŠOU V LJUBLJANI, 8.55 MED VALOVI, 9.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.50 TURBULENCA, 10.40 EMA 2010: PREDIZBOR, 13.15 ALPSKO SMUČANJE, 14.15 NORDIJSKO SMUČANJE, 15.15 HITROSTNO DRSANJE NA KRATKE PROGE; 16.10 UMETNOSTNO DRSANJE, 16.55 NOVO MESTO: KOŠARKA (M), FINALE POKALA SPAR, 18.55 ALPSKO SMUČANJE, 19.40 BIATLON: SKUPINSKI START (M), 21.10 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, 22.00 BIATLON, 22.25 ALPSKO SMUČANJE, 23.55 HOKEJ NA LEDU: RUSIJA - ČEŠKA, 1.45 HOKEJ NA LEDU: KANADA - ZDA, 4.15 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 22.02.2010, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ROŽNATI PANTER NA OLIMPIJSKIH IGRAH, RIS. FILM, 10.35 COFKO COF, RIS., 11.00 ŠPORT ŠPAS, 11.30 MARCUS IN ORLI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 AVSENIKOV ZLATI ABONMA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.00 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.10 BINE: ŠOLA, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: HO, HO ... HODOŠ IN ČRKA H, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TARČA, 21.05 ODKAR SI ODŠLA, HUM. NAN., 21.35 NA LEPŠE, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.25 UMETNOST IGRE, 23.50 GLASBENI VEČER: FRANZ SCHUBERT: ZIMSKO POPOTOVANJE, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.02.1992, 1.35 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 22.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 OB PUSTU SLOVENSKI 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.40 TV PRODAJA, 7.10 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 7.25 SLOVENCI V ITALIJI, 7.55 POSEBNA PONUDBA, 8.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.40 OSMI DAN, 9.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.02.1992, 9.55 PRVI IN DRUGI, 10.15 SOBOTNO POPOLDNE, 13.00 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010, 13.00 ALPSKO SMUČANJE: VELESLALOM (M), 14.00 HOKEJ NA LEDU (M), KANADA - ZDA, 16.00 UMETNOSTNO DRSANJE, 18.55 NORDIJSKO SMUČANJE, 20.45 OLIMPIJSKI STUDIO IN POSNETKI VRHUNCEV: BOB DVOSED (M); HITROSTNO DRSANJE (Ž) 1500 M; NORDIJSKO SMUČANJE, 22.55 HOKEJ NA LEDU (Ž) POLFINALE, 0.55 GOSPODIČNA JULIJA, ANG. FILM, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL, 3.30 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010: UMETNOSTNO DRSANJE, 6.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 23.02.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRAVLJICA O CARJU SALTANU, LUTK. NAN., 10.25 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 10.40 FELIKSOVA PISMA, RIS., 10.50 RIBIČ PEPE: HO, HO HODOŠ IN ČRKA H, OTR. NAD., 11.15 BINE: ŠOLA, LUTK. NAN., 11.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 KAJ NAM JE BILO TEGA TREBA, KRATKI FILM, 16.25 LED SEVERNEGA TEČEJA, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POVOJNA ARHITEKTURA, DOK. SER., 18.00 UJETI TRENUTEK, DOK. ODD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 NOČ JE MOJA, DAN JE TVOJ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 MOJ RAJ V IRANU, DOK. ODD., 0.30 POVOJNA ARHITEKTURA, 1.05 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 23.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.40 NA LEPŠE, 9.10 SLEDI, 9.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.35 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA; BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.15 SMUČARSKI SKOKI, 16.10 UMETNOSTNO DRSANJE, 18.55 SMUČARSKI SKOKI, 19.45 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, 20.25 BIATLON (Ž) ŠTAFETE, 21.55 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, 23.15 SMUČARSKI TEK ZA NORDIJSKO KOMBINACIJO - EKIPNO, 0.00 HOKEJ NA LEDU, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 24.02.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 KAJ NAM JE BILO TEGA TREBA, KRATKI FILM, 10.50 POZABLJENI IGRAČI: IGRAČI V BOLNIŠNICI, RIS., 11.00 ZLATKO ZAKLADKO: KRAŠKA FRTALJA, 11.20 POVOJNA ARHITEKTURA, DOK. SER., 11.55 NOČ JE MOJA, DAN JE TVOJ, DOKUMENTAREC MESECA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 NE PUSTI SE PRESTRAŠITI, RIS., 16.00 PERNI HRIB, RIS., 16.10 KRALJ URBAN, MUZIKAL ZA OTROKE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 FRIDA, AM. FILM, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.25 OMIZJE, 0.40 TURBULENCA, 1.30 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL SREDA, 24.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.50 TV PRODAJA, 10.20 V DOBRI DRUŽBI, 11.20 EMA 2010: IZBOR, 14.00 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010, 14.00 BIATLON 4 X 6 KM (Ž) ŠTAFETE, 15.00 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: KROS (Ž), 16.00 OLIMPIJSKI STUDIO IN POSNETKI VRHUNCEV: BOB (Ž); HITROSTNO DRSANJE (M), UMETNOSTNO DRSANJE (Ž), 18.55 ALPSKO SMUČANJE: VELESLALOM (Ž), 20.45 NORDIJSKO SMUČANJE: TEK (M) ŠTAFETE, 22.10 ALPSKO SMUČANJE: VELESLALOM (Ž), 23.45 HOKEJ NA LEDU (M), ČETRTFINALE, 1.30 HOKEJ NA LEDU (M), ČETRTFINALE, 4.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 25.02.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: EMA IN DVOKOLESNIK, OTR. NAN., 10.35 KRALJ URBAN, MUZIKAL ZA OTROKE, 11.15 BERLIN, BERLIN: ŽENSKO OROŽJE, NEMŠ. NAN., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 KAR TE NE UBIJE, TE KREPI, TV NAN., 13.55 PIRAMIDA,15.00 POROČILA,15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.10 DEKLICA, KI JE REŠILA NEBESA, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GREMO NA SMUČI, 18.00 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAN., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.55 RUTKA: DNEVNIK HOLOKAVSTA, DOK. ODD., 21.45 MINUTE ZA JEZIK 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OSMI DAN, 23.45 GLOBUS, 0.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.02.1992, 0.40 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 25.02.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 GLOBUS, 13.00 NA LEPŠE, 13.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.02.1992, 14.30 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010: ALPSKO SMUČANJE: VELESLALOM (Ž), 16.30 OLIMPIJSKI STUDIO IN POSNETKI VRHUNCEV, DRSANJE NA KRATKE PROGE 3000 M (Ž), BOB (Ž); HITROSTNO DRSANJE (Ž) 5000 M; SMUČANJE PROSTEGA SLOGA: AKROBATSKI SKOKI (Ž), 18.55 SMUČARSKI SKOKI ZA NORDIJSKO KOMBINACIJO, 19.55 NORDIJSKO SMUČANJE: TEK (Ž) ŠTAFETE, 21.05 NOGOMET, TEKMA EVROPSKE LIGE, 22.55 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010: SMUČARSKI TEK ZA NORDIJSKO KOMBINACIJO, 23.45 NOGOMET, EVROPSKA LIGA, 0.35 HOKEJ NA LEDU (Ž), FINALE, 3.30 UMETNOSTNO DRSANJE (Ž), 6.00 ZABAVNI INFOKANAL POZVANJE Slovenska zveza vas lepau zové v nedelo, 21. februara 2010, na 9.45 vöro, v kulturni daum na Gorenji Senik na premiero nauve igre ZLATI PRA, štero je napisala pa nut navčila IRENA KALAMAR. Igro zašpilajo Seničke zvejzdice Slovenske zveze DOŠ Gorenji Senik Henrietta Škaper Bettina Bajzek Estera Gyeček Sabina Žohar Adam Čuk David Voura V programi eške gor staupi plesni klub ENJOY. Z veseldjon vas čakamo! Stalno razstavo Slovenci v okolici Monoštra si lahko ogledate še od januarja do junija 2010, od torka do sobote med 11.00-15.00 uro! Obnavljanje muzeja in stalne razstave bo trajalo eno leto. Med obnavljanjem bo na ogled razstava Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju in ogledni depo v kletnih prostorih. Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 00-36-94-380-767 Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. Podprite s svojim obiskom edini slovenski muzej na Madžarskem!