Znanstvene stvari.
Kaj je prestopno leto? in kako se je to
stvarilo?
Iz L. na Goriškem je došlo „Novicam" sledeče Tprašanje:
^Povejte mi drage „Novice", ker „Pratika" letošnje leto imenuje prestopno leto in ravno ta mesec (svečan), ki zdaj teče, ima 29 dni, tedaj en dan več kot lani, zakaj to in od kod to, da vsak svečan nima 28 dni? Ko sem jez v ljudsko šolo hodil, so nam le nemščino vbijali v glavo , namesti da bi nas bili v mater-nem jeziku podučevali v takih in druzih enakih rečeh, ki jih tudi kmet vedeti mora, da ne ostane božji volek vse svoje žive dni".
Radi damo na to vprašanje odgovor in to tem več, ker utegne še dokaj druzih naših rojakov biti, ki so v istih okoliščinah v nekdanjih ljudskih šolah hlače trgali.
Ko je Bog svet vstvaril, vstvaril je tudi čas; al takrat človeštvo ni vedelo za to, kaj je leto , kaj pol leta, kaj mesec, kaj teden itd. Kmalu pa so ljudstva Čutila potrebo, čas deliti v krajše in dalje dobe. Prva pomoč za to je nevednim ljudem bila luna, pri kteri so videli, da je je enkrat le en krajec, zdaj pol, zdaj cela krogla. Te premene lunine so kmalu zapazili in prvo je bilo, da po luni (mesecu) vpeljali so dobo od 29 in 30 dni. Al kmalu so potem razvideli, da ponavljajoči se letni časi so še bolj pripravni, razvrstiti čas in opravila kmetijstva, lova itd., kakor pa premeni lune. Tako je postala delitev časa v leta, ki se niso ravnala po luni, ampak po solncu. Vendar je prejšnja delitev časa na mesece se tako vkorenila in se za delitev časa v krajše dobe tako potrebna skazala, da je niso mogli lahko odstraniti, in tako so po solnčnem teku določeno leto razdelili v krajše dobe po luninem teku. Al kmalu so spet zapazili, da leto ni imelo enako število, na priliko, 12 luninih mesecev. Prisiljeni so bili tedaj razširjati in stisnovati letne čase, ter tu in tam popravljati, dokler ni bila zmešnjava velika in se potreba pokazala, šiloma spet prememb vpeljati.
Te zgodovinske črtice se nam je potrebno zdelo omeniti, predno prestopimo na odgovor vprašanja, ki je stavljeno „Novicam". Odgovor jasen nam daje slovenska stoletna naša pratika tako le:
Leto  v  splošnem pomenu je  neki  daljši odloČek časa, ki okrog pride,   rekel bi, okrog leti,  in se mu menda ravno zato, ker leti, leto pravi.  Vsako leto, če dni in noči štejemo, pride v 12 mesecih ali v 52 tednih in enem dnevu, ali v 365 dneh okrog, in se navadno leto imenuje.    Solnce   pa   potrebuje   nekoliko  več časa kot 365 dni, da svoj tek po naši dozdevi dopolni, prav za prav  pa   ga   le zemlja  potrebuje,   da okrog solnca pride, in ta čas znaša 3b5 dni,   5 ur,  48 minut in 48 trenkov ali sekund.    (Vsaka ura ima 60 minut, minuta pa G0 trenkov ali sekund.)    Solnčno  leto  je  tedaj 5 ur, 48 minut in 48 trenkov daljše, kakor je navadno leto,   in   ta  razloček  med navadnim in solnčnim letom v 4 letih znaša 23 ur,   15 minut in  12 trenkov,   tedaj skoraj en cel   dan,   v 8  letih še enkrat toliko,   v 400 letih 96 dni, 21 ur in 20 minut.  Iz tega se razvidi, da se navadno leto toliko dalj od solnčnega odmikuje, kolikor več let preteče.    Iz tega vzroka bi se lahko zgodilo ,   da bi po več preteklih letih   v pratiki  že poletje kazalo, ko bi po solncu še zimo imeli.
Ta razloček med navadnim in solnčnim letom so že stari spoznali, toraj so se mnozih pripomočkov poslužili, navadno leto po solnčnem vravnati. Julij Cezar,   visi zapovedovalec v Rimu,   učen  mož in zel6
prebrisane glave in srčen vojščak, je 47 let pred Kri" stusovim rojstvom pratiko zboljšal in popravil, ker je dva meseca brez imena med listopadom in grudnom v pratiko postavil; eden teh mesecev je imel 34, drugi pa 33 dni, in tako je tisto leto 14 mesecev dolgo bilo in spet po solnčnem vravnano. Da bi se pa sčasoma navadno leto od solnčnega spet ne ločilo, je Julij Cesar ukazal, vsako četrto leto med 23. in 24. svečanom en dan v pratiko vložiti ali vmes djati, da jo tako vsako četrto leto 366 dni imelo namesti 365, in tako leto imenujemo prestopno. Te od Julija popravljene in zboljšane pratike, ki se je po njem Juli-jeva pratika imenovala, so se tudi vsi kristijani v Evropi do leta 1585. po Kristusovem rojstvu posluževali.
(Konec prihodnjič.)
69
Znanstvene stvari.
Kaj je prestopno leto? in kako se je to
stvarilo ?
(Konec)
Ker pa solnčno leto 365 dni, 5 ur, 48 minut in 48 trenkov obsega, tedaj te ure, minute in trenki v 4 letih le 23 ur, 15 minut in 12 trenkov znes6; toraj je Julij Cezar, ko je vsako četrto leto en cel dan v pratiko vložil, v slednjih štirih letih 44 minut in 48 trenkov preveč k letu pridjal, in ta majhna pomota je v 129 letih toliko nanesla, da je v letu 82. po Kristusovem rojstvu že en cel dan v Julijevi pratiki preveč bil, in v druzih 129 letih sta še dva dneva v pratiki preveč hodila, in iz te majhne Julije ve pomote je prišlo, da so v 16. stoletji dnevno in nočno enakost, ki je po solnčnem hodu zmiraj 21. sušca, že 11. sušca imeli. Ko bi se bili po Julij evi naredbi, vsako četrto leto en cel dan pratiki pridjati, ravnali, bili bi sčasoma že v svečanu, in potem v prosencu v svojih pratikah dnevno in nočno enakost imeli, dasiravno sta si noč in dan, po solncu šteti, zmiraj le 21. sušca enaka.
To pomoto odvrniti, je papež Gregorij XIII. ukazal pratiko popraviti, ter iz Julijeve pratike 10 dni zbrisati, da je dnevna in nočna enakost tudi v pratiki spet na svoje pravo mesto, to je, 21. sušca, prišla. Dnevi pa, ki jih je papež iz pratike zbrisati ukazal, so bili med 4. in 15. kozoprskom 1582. leta. Tako so tedaj tisto leto od 4. precej na 15. kozoprska preskočili, da so solnčno leto došli. Da se pa pratikno leto sčasoma od solnčnega leta spet ne bi ločilo, in da se prihodnje čase dnevna in nočna enakost iz svojega mesta v pratiki, to je, od 21. sušca ne bi premaknila, je papež zapovedal, da se morajo pratiki dnevi tako-le pridevati, ali kar je vse eno, prestopna leta narejati: 1) Tri leta zaporedoma naj so navadna leta po 365 dni,, vsako četrto leto pa naj je po Julij evi naredbi prestopno leto po 366 dni. 2) Zadnje leto tristoletja naj je navadno leto, in zadnje leto četrtega stoletja pa prestopno leto.
Tukaj še opomnimo, da so vsi katoliški kristijani od papeža Gregorija XIII. v letu 1582. zboljšano in po solnčnem hodu vravnano pratiko sprejeli, le samo ne-katoličani: Luterani, Greki, Rusi in drugi razkolniki je niso hoteli sprejeti. Ker so tedaj vsi ti v svojih pratikah 10 dni za nami ostali, je gotovo to veliko zmešnjav v zadevi vsakdanjih opravil, ki so jih katoličani in nekatoličani med seboj imeli, naredilo, in se še večih pomot in zmešnjav bati bilo; zato so se nekatoličani v nemških deželah v letu 1700. vdali, ter so od papeža Gregorija zboljšano in popravljeno pratiko sprejeli, in so 11 dni v svoji pratiki, namreč od 18. svečana na 1. sušca preskočili, in se v oziru Jeta z nami zedinili. Pozneje so se tudi Anglijani in Švedi naše pratike popri-1"eli. Le samo Grki, Rusi in drugi razkolniki se še Ju-ijeve pratike drž6, in so v svojih pratikah že 12 dni za nami. Če hoče kdo izvedeti, kteri dan Rusi danes po naši pratiki imajo, naj po naši pratiki 12 dni odšteje; če pa iz starovercev pratike dan po naši pratiki zvedeti želi, naj k njih pratiki 12 dni do šteje.
Če je to ali uno leto navadno ali prestopno, prav lahko tako-le izveš: Deli zadnje dve številki tistega leta, od kterega to izvedeti želiš, s številko 4; če se te dve številki v enake dele brez vsega ostanka razdeliti daste, je tisto leto prestopno; če pa kaj ostane, kar pa nikoli čez 3 ostati ne sm6, je navadno leto, in ta ostanek pokaže, ktero navadno leto je to od zadnjič preteklega leta.
Ste pa zadnje dve številki kakošnega leta dve ničli
78
(00), ktera leta se stoletja imenujejo; takrat pa prve dve številki s številko 4 razdeli, in leto je prestopno takrat, če ti pri tem deljenji nič ne ostane, če ti pa kaj ostane, je navadno leto.