Slovstvo.
275
— Vsakdo ve, kako važna je vzgoja, kako vpliva na vsakega  človeka,   da  se  večkrat  ravna po njej celo življenje poedinca. Ta knjižica je zato vsakemu dobro došla, ker nam podaje mnogo lepih pravil in nasvetov za dobro vzgojo. Naj-preje kaže pisatelj,   kako naj je dete, kako naj stariše sluša,  spoštuje, ljubi.  Vendar   ni dosti, da je dete dobro odgojeno, saj potem, ko postane deček in mladenič,   bijejo   še  bolj obenj valovi sveta in slabe tovarišije:  mladenič, po-preje nepokvarjen, izgubi kaj lahko plemenitost srca in se uda  raznim strastem.  A ko iz mla-   j deniča postane  mož,   ko   si  izbira  družico  za celo življenje, naj bode tudi dosti oprezen, ker na tem  sloni sreča celega   življenja.   Ce   ni v hiši sloge, če ni ljubezni, kako  se bodo  odgo-jevali otroci, kako bode uspevalo gospodarstvo! Zato je pa  tudi  pisatelj   posvetil  večino   tega oddelka ženitbi; razkazuje vzvišenost in neraz-družljivost tega stanu, obsoja razne zle navade in običaje. —   Knjiga  je lepo razdeljena, pisec je zajemal obilno   iz najboljšega in najbogatejšega studenca  resnic — iz   sv. pisma,   da dokaže svoje  trditve;   a  večkrat je osladil   čita-teljem berilo   tudi   s kakim  zgodovinskim   primerom.   Le   slog  se  mi zdi  malo pretežak in okoren.   Koliko   bi bila knjiga pridobila,   da je poljudneje pisana! Tudi ne vem,   zakaj bi pridevnike   hrvatski,   slovenski  itd   pisali  z  velikimi črkami   (n. pr. naš  Hrvatski   narod),   saj narod  tudi drugače   lahko   spoštujemo   in ljubimo. Pisec je rabil največ delce Konrada Sik-kingerja,  a  knjižico je posvetil   hrvatski   mla-deži,   ker nas   čaka lepša bodočnost,   če   bode ona dobra i poštena.   Bog daj,   da bi ne samo mladež hrvatska, nego ves hrvatski narod cesto segal   po tej  knjižici,  saj  ima bogate   zaklade zlatih naukov!
Iz založbe »Knjižare Mučnjak i Senftleben« v Zagrebu naznanjamo te manjše knjižice:
..Obrtni prirodopis." Pomočna knjiga za še-grtske šole. Sostavio Dragutin Juvan, učitelj doljnogradske pučke i šegrtske škole u Zagrebu. 1888. 8°. Str. 146. C. 60 kr. — To delce je namenjeno učencem trgovstva in obrta. Govori o rud-ninstvu in živalstvu, kolikor treba vedeti učencu. H koncu govori tudi o strojih in tovarnah. Za ta namen nimamo še Slovenci knjižice. Jezik je lahek in tudi Slovencem umljiv.
„Pobjeda ljubavi." Dvie slike iz života. Po-hrvatio Pajo Kremplar, župnik Kutjevački. 1889. 8°. Str. 35. G. 20 kr. — Dve ljubeznivi sliki, ki sta posebno primerni za žensko mladino.
„Uzgojne pripoviedke" (F. Svave). Preveo Petar Kuničic,  učitelj. 1889. Str. 62. C. 30  kr.
—  Laški  izvirnik je   slavnoznan   —   tudi  Slovencem po prevodu slov. — v vzgojnem slovstvu.
—   Kdor bi se hotel  učiti hrvaščine,  segel  bi za vajo lahko po teh knjižicah.-
Kar je nam Slovencem »Pratika«, to je Hrvatom:
„Zagrebački koledar" ali tako zvani »Pucki zagrebački šoštar« za god. 1890. Uredio; Lj. Tomšič. G. 15 kr. — Ob koncu nekaj poučne tva-rine. Za trgovce, ki imajo opraviti na Hrvatskem, dobro došel.              ~^^^~.
„Poviest Rusije od početka do danes." — Tako se bode zvala knjiga, ki bode začela v kratkem izhajati v »kr. sveučilištni knjižari Fr. Zupana« (Rob. Ferd. Auer) v zvezkih po 50 kr. v presledkih 3—4 tednov.  Knjiga ta je prevod
išlega 1878, katero je spisal pariški vseučiliščni profesor Alfred Rambaud. Pisatelj je potoval mnogo po Rusiji in rabil do 200 virov za svoje jako hvaljeno delo. Prevedli so je Nemci, celo Rusi v svoj jezik. Prof. P. Tomič pa je priredil delo za Hrvate. Založnik bode dal delo okrasiti z okrog sto slikami in dvema zemljevidoma. »Zato se nadeja, da mu bode k temu izdanju pripomoglo hrvatsko, srbsko in slovensko občinstvo z mnogobrojnim naročevanjem, da zmore zadostiti vsem zahtevam v vsakem oziru.« Do-tiskano delo bode stalo več, nego naročevanje (sproti). Najbolje, da se pošlje cena za več zvezkov in priloži poštnina za zvezek a 5 kr. — Žal, da nisem mogel dela citati, torej ne morem sam soditi o njem. Le toliko vem, da je knjiga Rusom prijazna, kakor je tudi pisatelj sam; pisal je o Rusih še druga dela. Nemcem pa ni vse všeč, kar o njih (Nemcih) piše.
Poljsko   slovstvo.
Poljska literatura se odlikuje s klasiki — klasiki, kakoršnih zaman iščemo pri drugih slovanskih narodih. Aje tudi poljski jezik med vsemi slovanskimi najlepši, najmehkejši. Rajni škof Jernej Vidmar, ki je slišal na cesarskem dvoru vse jezike našega cesarstva, rekel je, da med vsemi jeziki zveni najlepše poljski.
Za danes naj omenimo poljski list .,Missye katolickie." Ta list je ilustrovan, vsak mesec izide po ena številka. Stane na leto samo štiri goldinarje. In kako je izvrsten! Podobe ima krasne, kakor tudi branje. Prinaša spise o ameriških, azijskih, afriških in avstralijskih divjih narodih, o evropskih protestantih; opisuje njih navade v verskem in narodnem oziru; slika njih pokrajine in rastlinstvo; razpravlja delovanje misijonarjev med njimi, njihove težave in uspehe. In česar pero ne more opisati dosti natančno, to predstavljajo podobe.
Tak list imajo med vsemi Slovani le Poljaki. Madjari ga imajo baje da tudi. pa je menda zgoli prevod nemškega lista. Kdor je vešč poljščini, ne bo mu žal, ako se naroči nanj Izhaja v Krakovu v Galiciji. Naročnina se pošlje pod to adreso: Administracija »Missvj katolickich« \v Krakowie, na Wesolej, Nr. 26. (Galizien.)
Fr. Marešič.
^t