m« 1 ■•■> ft ■ Vir WWWOT»«V1 "'S Posamezna številka: 1 krono. „TABOR* izbaju ts*k dan, nzrkn nedelje m praz.likov, ob 18. ari i ih umom nuHlednjegu dne ter stane col olut.no 180 K, polletno 90 K, četrtletno 45 k, mesečno 15 K« in 1 er ati po uogOToru, tri vočkratn objavi popast* iNaro- se pn opran „TABOBA*, MARIBOR, JurcičeTb ulica štev. ^ Leto: t. D O D rOriTNJNA JPAVS AUE AJSTA Q O 0 lil Bin it nrtiru .L mi i.mui -ml,,!!] um fcBMBBMBHMMnMBIJ* BMBgfBBBBBBHMBEB IB . TABOR |mvntvvmn«*mifWvMifi m 9 ■ Posamezna številka: 5 S 1 krono. ’ 'm J 5 UREDNIŠTVO se nahaja ▼ Vari- 2 J boru, Jurčičeva ul. iL 4, 1. nad- v H atropja. Teleion interurb. it. 276. 5 • UPRAVA a« nahaja r Jurčioeti • M ulici Sfc. 4, pritličju, desno. Tele* S • at. 24. 8113 poStnočekoTai ra- ■ 6un St6T. 11.787« W J J Na aaroSiU bret denarja Mn« S n oa ir a. — Rokopisi s« ne ratajo* S Maribor, nedelja 5. decembra 1920 Številka: 84. Italija poizkusi še enkrat poravnavo z D’Annunzjjem. D’AnnunzI© ostane nepopustljiv. Nadaljevanje blokade. Utis reške blokade v Angliji. V klerikalnih vodah. Maribor, 4* decembra. Ne samo delavstvo, tudi med inteligenco je mnogo Tomažev, ki dvomijo, da se je NSS popolnoma vtopila v klerikalnih vodah. Danes, ko se nam od nasprotne strani ne more očitati, da z neresničnimi argumenti lovimo glasove nasprotne stranke, “to vprašanje, pravzaprav to dejstvo, lahko mirno in stvarno preiščemo. Simpatije NSS do klerikalcev kiiso najnovejšega datuma in samo izza ladnjih v litev. 2e letos pozimi, ko smo jpali, da dobimo občinske volitve, je (jilo mnogo uplivnih voditeljev mariborske 'organizacije NSS za skupen nastop s klerikalci. Takrat so naši klerikalci že losili krinko radikalnega jugoslovenskoga acijonalizma, dočim se ,jo v JDS skušala iveljaviti tolerančna politika z namenom, (pridobiti z ljubeznijo Nemce zh jugoslo-foensko državno idejo. Ta po itika se je ile deloma obnesla; večina Nemcev ozir. jrenegatov je že vsled naših neugodnih ■nanjepolitičnih razmer posebno z Italijo istala nedostopna uplivom želje po iz-.jreobrnenjuza našo jugoslovensko državno fekupnost. A tudi kleiikalci so na-krivaj Udejstvovali isto politiko tolerance zlasti apram klerikalnim Nemcem. Navidez pa io se delali za najhujše narodne šovi-liste, hoteč na ta način pr'vabiti čim \pajveč somišljenikov iz nasprotne stranke v svoj labor. Njihov račun je bil ta-le: Z radikalnim nacijonalizmom zbrišemo ;voje predvojne narodne grehe, po znam iiišteršičevi verski toleranci: — ne vpra-imo nikogar, če hodiš v cerkev, če sploh kaj veruješ, nam zadostuje, če se ijfcdo izjavi: vaš sem, torej je ne glede na versko prepričanje naš — so upal pridobiti v"e pristaše iz JDS, ki niso Makso Šnuderl: Nekaj misli p ed otvoritvijo |. umetn. razdava v Mariboru Človeku, ki z ljubeznijo sledi razvoju naše mlade kulture in posebno njenim najbolj samoniklim panogam kakor n. pr. umetnosti, pomeni vsak nov pojav na njenem polju velevažen dogodek. Ob vsakem takem pojavu se bo vprašal, kje in kakšen plus naj napiše na aktivni konto našega razvoja, saj je ravno smisel vsake javne prezen-taejje kakšne panoge naše kulture ta, da se pouaže, kje smo. Nov koncert, nova zbirka .pismi, premijera, razstava itd. vsakokrat vzbude razmotrivanja in prerekanja, ki se v bistvu vsa osredotočijo na točko napredka. Kakor je morala, etika, le ena, tako je tudi ena sama umetnost. Ali različno jo izražajo narodi; različna je njih sila, ”i*h razmah, ideje, pojmovanje, raz-llfna je duša, ki jo izražajo. Za^o je umetnost celo zanesljivo merilo za duševno zrelost narode. Na Slovenskem je naše stoletje iz mogočnih razmahov konca minulega stoletja lepg 0p]0dilo slikarsko umetnost. Danes moremo reči, da imamo Slovenu svojo, samoniklo predstavljajočo odobravali tolerančne politike svoje stranke. In če tudi ne pridobijo vseh teh malkontentov, dosežejo svoj namen tudi s tem, da jih napravijo indiferentne. Ta račun je klerikalcem prekrižala ustanovitev NSS, pri kateri so na vodilnih mestih bili zastopani dezerterji iz JDS. Toda klerikalci so si znali takoj ob rojstvu- te stranke pridobiti njene simpatije. Poslali so v NSS svojega po=kušnega zajtfti, ki se je v NSS ponujal ne le,kot pristaš ampak tudi kot sotrudnik strankinega glasila, ki se je največ, radi teh simpatii tiskalo v Cirilovi tiskarni in sicer s precej srebundene Marschroute*. Od tedai dalje so klerikalci smatrali Narodne socijnliste kot svoio avantgardo proti liberalizmu. Občinskih volitev v Mariboru s’cer ni bilo. a ostala pa je med klerikalci in narodnimi socijalisH medsebojna ljubezen tudi še pntem v medsebojni zvestobi, ko so NSSarji iz Cirilove tiskarne preselili svoj list v Ljubljano v roke Pesku, ki je še izza svoje mladosti znan kot fanatičen klerikalec in se je kot tak vsaj deloma pokazal tudi za te volitve, ko je v svoii ,Jugoslaviji* prinašal reklamo za Korošca in klerikalno listo. Materijelno vez te zvestobe vzdržuje tudi dolg NSS-arjev pri klerikalcih, ki so ga kratko pred volitvami podtikali tedanjemu tajniku NSS in uredniku »Nove Pravde*. Kakor znano, so klerikalci z ustanovitvijo „črne internacijonal^0 ter ob Orlovskem taboru vrgli krinko narodnega šovinizma pro*. ker so svoj glavni namen nadv’ade v Sloveniji že dosegli. Dočim jih je ves j neslovenski svet videl razkrinkane kol nokorne sluge rimskega paneštva napram pravoslavni cerkvi in kot narodno indiferentne, črne internncijonalce, so bili edino NSSarji še vedno tako zaljubljeni vanje, da so jim ostali zvesti tudi za umetnost, ki se razlikuje od istodobne hrvatske in srbske, dasi bo fin opazovalec našel notraniih vezi, ki spajajo vse imenovane tri skupi ie v neko celoto. Lahko jo nazivljemo jugosl. etikarsko umetnost, ki ima skupno vsai vse simptome rise in narodove mentalitete. Kfrtg torej, ki je, dasi deljen v tri rektorje, vendarle ena celota. V ravno tem krogu nas predvsem zanima in se nas tiče napredek. V Ljubljani in Zagrebu (manj znane so ■mi razmere v Srbiji) se vrsti razstava za razstavo. Kosajo se Slovenci, Hrvati in Srbi, stari z mladimi, ekspresionisti z zelo konservativnimi in spet forma z vsebino, barva z idejo. In vendar se je ohranil ta krog celoten; še celo barve rektorjev se med seboj še niso prelile, dasi bi to rodilo novih idej in potov. Iz glavnih mest pa že prihaja luč na deželo. Novomesto je bilo na Slovenskem orvo in zabeležil j smo na list »imeti* plus. Maribor se e oglasil kot drugi in to je nevenljiva zasluga g. Cotiča. Maribor pa nam je še iz naci-jonalnih in državnih ozirov bliže pri srcu. Kulturno gibanje v tem velevažnem mestu pomeni zidanje trdnjave. Vsak kulturni uspeh je fort, postavljen na državno -nacijonalnomejo. Saj bo vsakdo uvid_el, da politična Driklooitev Maribor glavno bitko, volitev v konstituanto. NSS je dobro računala, da, ker ves čas ni nič delala, ne more obstati boja ker proti trem frontam. Se sigurneje je računala SLS, da v tem boju izigrava svojo avantgardo NSS proti glavnemu sovražniku: liberalizmu. Skušnja je pokazala, da so bili računi na obeh straneh pravilni: JDS se je morala najbolj boriti proti NSS. Toda danes lahko povemo, da se je borila proti NSS ne kot. samostojni stranki, marveč kot zaveznici, nrednji straži klerikalizma. In uspeh tega hoja za zmago napredne ideje profi klerikalizmu se je pokazal, najsijajnejše na deželi, kier se je pravzaprav prvič- v naši zgodovini odtrgalo kmetsko ljudstvo od upliva farovža. Ni treba ponavljati, da je dr. Korošec sam na svojem shodu notrdil zvezo SLS z NSS in da je vodja SLS dr. Verstovšek povabil na zaupni sestanek vodstvo NSS v Narodni dom. Vsi tisf’ ki so vpisani v NSS. so torej ob enem somišljeniki tudi SLS in vsi tisfi, ki so glasovali za NSS, so glasovali ob enem tudi za nj^hujšega sovražnika napredka in ideje državnega edin-stva — za klerikalizem v Sloveniji. Narodni socijalist je danes isto kakor — klerikalec. In Vsi, ki se te sramote izdajalcev napredne misli zavedajo, pri-glnšajo zdaj izstop iz NSS, ki^ je v družbi črnih brezdomovincev-papistov omadeževala svoj narodni in socijalistični prapor. Dnevna kronika — Zakal ne protestirajo ? Iz vrst javnih nam ščencev se nam poroča: Društvo jugosl. drž uslužbencev sklicuje, knkor čiinmo v Taboru, za pondeljek protestni shod z glavnim namenom pro-tesla zoper hujskanje gotovih krogov še ne pomenja, da je mesto res jugoslovensko. Zato pričakujemo mnogo od dolgo ^ napovedane umetniške razstave. Bilo je dobro, ;da so stopili v prvo vrsto obmejni umetniki, slabo, da samo ti. ' , . Tako sem prišel do tega, kar mi je najbolj na srcu. Pred nekaj dnevi so poročali listi, da razstavijo tudi nemški mariborski umetniki, od drugod sem slišal, da tudi še drugi. Nato sem premišljeval takole: Ali naj uvrstim razstavo med mednarodne? Saj razstavljajo razni tujci, Ker se na te razstave ne udeležujejo niti ostali slov. umetniki, še manj hrv. in srbski, se mi je zdela ta misel takoj absurdna. Saj imajo takoZv. mednarodne razstave vedno ta glavni namen, da se v njih najbolj pokaže tisti narod, v kojega državi leži predstava. Končno je vsa stvar tudi čisto lokalna. Kaj naj torej rečem, ko sem dokazal, da je naša umetnost neka posebna celota in da pomeni nacijonalno kulturno gibanje zidanje trdnjave? In še težje mi je bilo odgovoriti, ko sem pomislil, da bodi razstava enota kakor koncert, zbirka pesmi, novel. Komadi skladb, pesmi, slike in umetniki so različni, vez Da. ki vse spaia. bodi ena in tesna. proti verižniškemu uradu. Pozabili smi že, kdaj je lo društvo, na katerega smo svojčas stavili toliko upanja in zaupanja^ zadnjič javno pokazalo svoj obstoj. Večina izmed nas, ki nas naša vlada pre-> mešča iz diugih krajev in namešča v j Mariboru, vemo iz prežalostne skušnje,] kako težko je dobiti borno streho nad' seboj, ker to, kar se v Mariboru pred-, stavlja kot državna stanovanjska komisija,! je pravzaprav privatno podjetje ošabnega klerikalnega odvetnika za dobavo stano-i vanj verižmkom in za navijanje cen za stanc* a je. Kolikrat se je javno apeliralo na odpomoč potom društva drž. usluž' bencev, a doslej so bili vsi ti klici glas vpijočega v puščavi. Društvo se niti zganilo ni, kakor bi ga sploh v Mariboru ne bilo. In vendar bi bil tak javen protest tako krvavo potreben, ne eden, dva, ampak toliko, da bi vlada tudi v Beogradu. morala slišati glas trpečih in preganjanih svojih uslužbencev v Mariboru moral bi slišati Beograd, da je Ljubljan zaspana, da se niti zase ne briga, ka; še le za Maribor. Beograd bi moral pi svojih ljudeh zvedeti, kaj se dogaja ti na vožni obmejni postojanki, kako t«' izlorablja svojo uradno oblast človek, ki je v stanu prodati svojo katoliško dušaj vragu. Za vse te klice, za vse to gorje; državnih, javnih in zasebnih nameščencev, ni imelo društvo kot prvi Zato kompetentni faktor nobenih ušes, nobenega srca. A zdaj pa, ko mora na pritisk tu-kaišnjih trgovcev svoje mesto na veriž-niškem uradu zapustiti en sam človek, ki je zato premeščen na boljše mesto* zdaj pa čuli naše društvo naenkrat nujno potrebo, takoj sklicati protestni shod in to na mesto, kamor protestni shodi — tudi če so sklicani od in za drž. urad^ n ke — absolutno ne spadajo. Porotna dvorana se ne sme ponižati za bodisi katerikoli protestni shod. Ne moremo! raziskavati, ali se je g. kolegu polic. svet. dr. Mlekušii od strani trgovcev res zgodila krivica ali ne. Eno pa vemo, da bo to protestiranje zdaj. ko je premeščenje že izvedeno, samo zvonenje po toči. C« nnša organizacija res nima v teh resni!« časih drugih, važnejših stanovskih inteJ Kako zdaj vs.e to, ko se mariborski razstave udeleže tujci? Kje je tu no-! tranja enota, kje izraz pristne naše pri-' rodne sile brez upliva, kje fort? Pričakoval ; e n od prve umetnostn razstave našo umetnost, pa sem s varal. To bo zbirka slik v Mariboru i okolici bivajočih umetnikov, \ Mi se borimo, da se samosvojim^ tujih primesi. Mi hočemo pokazati našo! moč In znanje. Uveljaviti hočemo! lastno kul'urno silo. Razstavljamo lepoto njšo v harmonični celoti, kakor odseva iz naših duš, da najde pot v dušo ljudstva in lije vanjo nezavedno sijaj in balzam plemenitih čuvstev, globljega spoznanja in pojmovanja, v ljudstvo, ki otopeva v . vsakdanjosti. In zato, zato — mešamo v enotno sliko tujo, neu-j brano barvo; v naš akord tuj, neubratv glas; v našo govorico nerazumljivi besedo! Tako sem preudaril in spoznal, da je aranžer znal ceniti splošno važnost razstave, ni je pa znal soditi z ozirom na njen kulturni, nacijonalni in globljr umetniški pomen. - \ H koncu še omenim, da ne razumem, čemu treba protektorata in sej obenem izpovedujem, da sem napisal te vrste le za to, da bi vžbutiil yečJp pa širšega gauimanja* - -ir« -nart--r.~i> Misr resov, ki naravnosti kličejo, po velikem, javnem protestnem shodu, potem bi se odbor tega društva lahko prihranil tudi to zvonenje po toči — v porotni dvorani. — Hitrost brzojavne pošte. Od poštnega ravnateljstva v Ljubljani smo prefeli: Na notico v št. 22 od 22. septembra t. I. pod zaglavjem. „Hitrost brzojavne pošte" je uvedlo podpisano ravnateljstvo preiskavo, katera je dognala, da se je dogodila zakasnitev v notici omenjenih dveh brzojavk, po krivdi brzojavnih organov. Proti krivcem je ravnateljstvo primerno postopalo. Direktor pošte in brzojava za Slovenijo. \ — Drugi bog je zdivjal. Pravijo, da so modraši takrat najhujši, ko se jim bliža konec. Tudi pri steklih psih se opaža ob koncu krize največju podi-vjauost. Pri liudeh se konec različno izraža: eni postajajo "krotki ko ovce, skesani kot Mai ija Magdalena ali kot levi rozbojnik na križu, drugi zopet ravno ob koncu podivjajo. In tako je tudi v političnem življenju. Eni. izginejo s površja kot katra, drugi izlorabijo svojo moč do onemogle pobesnelosti. Ta po različnih naravah različni, a naravni proces opazujemo zdaj tudi na smrtni postelji naše klerikalne strahovlade. Našega „drugega boga* se je polastila podivjanost, .ki bi je pri aka-demično izobraženemu človeku katoliškega prepričanja ne smeli najti. In to tem man je, ker se njegova bolezen osredotočuje na značaj osebne maščevalnosti. Kakor bi ta ljubi drugi bog res ne imel tudi človeškega srca, kakor bi bil tekom svojega bogovanja že zdubil vsak čut sramu za postojnost in uvidev-•nost, postavlja zdaj v zimi pred praznikom Tistega, ki je »prinesel* mir ljudem na zemljo neljube mu osebe enostavno na cesto, kakor se v mestu nit; ne sme metati na cesto obrabljene cunje, ali lupine od jabolk in kakor bi mi še živeli v prahistorični dobi »der Hohlen-bevvohner*. Človek 20. stoletja krščanske kulture, ko vse to divjanje in metanje ljudi in blago na cesto vidi in sliši, se mora prijeti za glavo: vraga, ali smo se ljudje, ali smo že postali bestije? Da nismo več svobodni v svoji svobodni državi, to1 vidimo, a to še bolj občutijo * žrtve divjanja »drugega boga* v Mariboru. In kakor se vidi, ni proti divjanju t^ega »boga* nobene nadoblasti, nobene moči, iki bi mu zastavila pot z energičnim *Stoj! Dovolj je tvojih krivic, ki bijejo očitno v obraz kulturi in dostojanstvu človeka iz 20. stol. po Kristu. In niti ni sram vsaj naših poštenih naprednih družb, pa se še danes klanjajo, če setu »drugi bog* vsiluje v njihove vrste. Ampak vi vsi, ki trpite pod bremeni tega divjanja, potrpite še malo, tolažite se z zgodovinsko resnico, da so vsi nasilneži našli svoj zasluženi konec — tudi naš »drugi bog* stoji že pred njim! — Prožni mojster Amon. Po sporočilu iz Vuzenice, je tamošnji prožni mojster Amon zahteval, da delavstvo na progi ne praznuje državnega praznika. Ce se prav spominjamo, se je ta gosp. 'Amon nekoč v Mariboru-že zagovarjal, ;da je dober Jugosloven in da je kot 'tak moral oditi iz Dun. Novega mesta v službo v Jugoslavijo. Ce je zgornje. I poročilo resnično, moramo zelo dvomiti o Amonovem Jugoslovenstvu. Čudili bi 'se, da obratno ravnateljstvo take ljudi .nastavlja na eksponirani narodnostni meji. toda odkar je ugotovljeno, da se nahaja celo obratno ravnateljstvo samo na -r~ dunajskem tiru, se k večjem še . čudimo, da na naših progah nimamo še več — Amonov. • —- Sporazum Italije z Jugoslavijo na „Vesni“ na katerega smo že svoj-čas opozarjali, traja — kakor razvidno iz dospelih pritožb, še nadalje in je po sklepu rapallske pogodbe postal iigjtimno intimen. Zavodu na ljubo bi radi zamolčali ta sporazum. Toda če zavzema že take dimenzije, da se pričenjajo ljudje že javno zgražati in nam pošiljajo tozadevno že javna poročila, pri najboljši volji tega pomanjkanja narodnega čuta v srcih mladih Jugoslovenk ne moremo zamolčati. .Toleriramo ugled zavoda le v toliko, da se ne spuščamo v podrobnosti in ker. upamo, da bo ta iaven ppomin napravil _kon?c vsem ta- kim sporazumom, pa naj so še tako nedolžno mišljeni, — V Tattenbachovi ulici vlada zvečer taka predpotopna tema, da ni več varno hoditi po njej. Od mnogih plinovih svetilk gori le ena in še ta s tako mizerno svetlobo, kakor da bi zdaj pa zdaj izdahnila. Ali se ne bi dalo temu odpomoči ? , — Osebne vesti. D. Silvin Burger, bivši predsednik jug. akad. mont. društva »Sloga*, je napravil inženerski iz pit na rudarski visoki šoli v Pfibramu. — Za tajnika HI. razr. na -pravniški fakulteti ljublj. vseučilišča je imenovan g. Joso Jurkovič. — Koncesijo za ustanovitev nove javne lekarne na Bledu je podelij zdrvstveni odsek mag. phawn. Francu Minariku. — G. Janez Novak je promoviral na zagrebški univerzi za doktorja prava. — Porotno zasedanje se prične pondeljek, 13. t. m. Dozdaj so razpisani sledeči slučaji: 13. Daniel David § 171 kz; Muggenauer in Vidmaj § 171 kz; Jerebič Franc, tiskovna pravda, »Murska Straža*; 15. Zebot Franjo, tiskovna pravda; 16. Stupan Vekoslav, dve tiskovni pravdi; 20. Lapornik Miha § 166 kz; Kozlin Mile § 190 kz; 21. Bombek Ludmila §171 kz; Plohl Blaž § 171 kz; 22. Zeliška Pavel § 197, 200 in 203 kz; Trofenik Tomaž § 171, 173, 176 kz. Razpisani pa bodo še drugi slučaji. — Sleparstva ne ljubljanski pošti. Kakor znano, so v Špedicijskem oddelku na ljubljanski glavni pošti prišli na sled velikim sleparijam. Uslužbenci, mladi ljudje so kradli iz amerikanskih pisem denar ter ga lahkomišljeno zapravljali. In sedaj sede ob prvi pokori v preizko-valnem zaporu. To je kratka, žalostna vsebina dolge te sleparske afere. Toda nas zanima nekaj drugega na tej aferi. Predvsem nam prihaja v spomin naš znani roman iz Vuhreda. Tudi tam je imela ljubljanska poštna uprava nastavljenega mladega škandalozno plačanega uradnika ter mu dala skozi celo leto brez vsake kontrole priliko, da se je spozabil nad poštno imovino. Mi smo že takrat rekli, da spada na porotno klop poleg žrtve tudi — poštna uprava. In sicer radi dvojnih javnih obtožb: radi škandalozne plače mladega uradnika na samostojnem mestu in radi brezskrbnosti v kontroli takih službenih mest. Najbrže bo tudi v tem slučaju glavna podlaga zagovorništva Slovela na teh dveh obtožbah na naslov poštne uprave. Danes Čitamo v ljubljanskem »Jutru*, da so mnogi resni možje, ki so že dolgo gledali početje fantalinov, že pred meseci opozarjali merodajne oblasti na razmere v špedicijskem oddelku. Ako bi se bila preiskava že takrat pričela, bi bili prihranjeni poštni upravi in oškodovanim rojakom mnogi tisočaki. — Vsaj to je ravno, ako bi se obravnava že takrat pričela. Vsaj to je ravno stari šlendrijan tudi drugih javnih oblasti, da prezirajo še tako dobro hoteče opomine, kjer gre za važne stvari, da pa s staroveškim šimeljem natančnosti jahajo na formali-tetah in bagatelah. Isto še v večji meri doživljamo tudi pri nas — brez izjeme v vseh uradih. Treba še le velikih žrtev in še večjih škandalov, potem še le se zganejo. Pa še nekaj drugega nam prihaja ob tej priliki na misel. Ljubljanski poštni sleparji so vkradeni denar zapravljali v očitni lahkomiselnosti. Ne vidimo tudi pri nas — ne rečemo ravno mladih ljudi od pošte — sploh mlade ljudi, katerih približni dohodki so nam lahko poznani, dan za dnem čezmerno zapravljati, naravnost razsipavati denar v orgijah pijače in finih, jedi v družbi dvomljivih žensk? Ne slišimo, kako se trezni, pošteni gostje poleg takih družb povprašujejo: kako morejo ti ljudje tako zapravljati, od kod denar? Da, to slišimo in vidimo. Toda ne sliši jih uho in ne vidi jih oko postave preje, ko je škandal že razkrit. In ko jih še le po trudapolni preiskavi roka pravice posadi na obtožno klop, tedaj še le izvemo od kod denar. A izvemo tudi, da bi teh mladih žrtev ne bilo treba in ne bilo jim treba pečata hudodelstva in sramote za celo življenje, če bi jih bilo čuječe oko postave prijelo pri prvih poskusih. j In .zlasti pri nas v. Mariboru bi ne bilo toliko verižnikov, ki se vozarijo kot baroni, razsipljejo denar kot Krezi in bivajo na račun vestnosti stanovanjskega urada v udobnih stanovanjih tisočkrat preplačanih v škodo poštenim državljanom. Življenje samo povzroča dovolj žrtev, ni potreba, da jih zvišujejo še naše oblasti same. — Velike korupcija s tobakom v Ljubljani. Iz posebnega vira iz Ljubljane izvemo, da so prišli na sled veliki korupciji s tobakom, ki je bil določen za jugoslovenski Stajer in obmejno o-zemlje. Kakor vsakomur znano, trpi posebno Maribor že ves čas od prevrata na velikem pomanjkanju dobave tobaka, dočim ga je v Ljubljani dovolj na prodaj. Občinstvo je prepričano, da se finančno ravnateljstvo v Mariboru ne briga za opravičene pritožbe javnosti in da v Ljubljano poroča, da je za Maribor dovolj tobaka. To pa je bila in je napačna sodba. V Ljubljani vedo prav dobro, da ne dobivamo sorazmerne množine tobaka, toda vedo še bolje, da ( se tobak, ki bi moral biti določen za nas,/drugod in na drug način še uspešnejše razpeča. Kako to v tovarni sami manipulirajo, to nam je deloma pokapalo zadnje škandalozno razkritje. A takrat je šla preiskava bolj navzdol, na delavstvo in nižje uradnišvo, na zgorej se ni.,upala. Slučaj za Koroško določenega 'tobaka, ki bi ga po ponesrečenem plebiscitu moralo dobiti naše obmejno ozemlje, pa bo posvetil tudi višje zgorej z odločnim vprašanjem :* Kje je za Koroško določen tobak ? Kako si razlagate da ima še danes Celovec več našega tobaka kakor Maribor? — Slepomišenje dunajskega korespondenčnega urada. Dunajski korespondenčni urad je objavil vest, da je dospela iz Pariza odločitev poslaniške konforence, ki določa, da se more mejna črta, katero tvori tok kake vode,, izpre-meniti po sporazumnem sklepu razmejitvene komisije. Ako pa do takega sklepa ne bi prišlo, je razmejitvene komisija pooblaščena pripraviti dogovor, po katerem bi se zaščitili gospodarski interesi obmejnega prebivalstva, prizate-gega po določitvi meje. Komisija ima toraj brezdvomno pravico, da se bavi tudi z' vprašanjem pripadnosti apaške kotlinei — K tej vesti pripominja LDU: Vest dunajskega korespondenčnega urada, ki je prašla tudi v naše liste, nikakor ni točna. Odločitev poslaniške konference v Parizu, ki je dospela v vprašanju reke Mure kot meje, se drži popolnoma natančno besedila sen žer-menske mirovne pogodbe in ugotavlja, da se ima smatrati za mejo med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo sredina toka reke Mure te.r ze more ta meja izpre-meniti le, ako bi se s tem strinjali obe prizadeti državi. Ker pa je ravno naša država zahtevala ugotovitev, da velja kot meja reka Mura, je jasno, da je s tem tudi že odločeno, da pripade apaška kotlino definitivno nam in da toraj ni ( o kaki izpremembi te državne meje ne' more biti govora. Vest dunajskega korespondenčnega urada je treba v tem smislu popraviti, ker bi utegnila izzvati neugodne posledice za prebivalstvo apaške kotline s tem, da bi ga zavedlo do popolnoma neoznovane nad nade, da je še vedno daaa možnost spojitve tega ozemlja z Nemško Avstrijo. Kar pa se tiče zaščite gospodarskih interesov prebivalstva v apaški kotlini, more razmejitvena komisija posredovati in staviti obema interesiranima državama potrebne premoge, v dosego sporazuma, akb bi se ta neposredo med njima ne mogel doseči. italijanskih bankovcev P° f. *n ^ so pričeli krožiti zadnji čas v prometu. Težko jih je spoznati, ker so zelo dobro ponarejeni. Nepravi bankovci po 1000 lir nosijo serijo 0894 in črko C, po 100 lir pa serijo T 96 N 7869 in y 248 N 2448. — Štipendije za dljaštvo v Inozemstvu. Iz Beograda se poroča, da se v ministrstvu prosvete izdeluj; predloga, naj se dijakom, ki uživajo v inozemstvu štipendije, iste zvišajo. — Vojna odškodnina za Beograd. Beograjska občina pripravlja vzorce za Prijavo vojne odškodnine. Ti vzorci se bodo oddajali občinstvu te dni — Dr. Račič odlikovan. Prošli mesec je bil naš konzul na Ki tu, dr. Račid qdlikovan z gr:k'ra redom Sv. Izvel čai ja. — Ljubljanska mestna zastavljalnica posluje od 3. decembra zopet v svojem normalnem obsegu. .’ — V ljubljanskih poFcijskih zaporih • 6,0 našli četrtek Karola Jenčiča mrtvega. Najbrže je podlegel si?ni knpi, ker je bil radi aretacije zelo razburjen. — Narodni praznik v' Ljubljani, Zagrebu in Beogradu se je obhajal -narod vse slovesno. Delo je splošno pbči-valo, hiše so bile okrašene z zadavami v državnih barvah. — V Zagrebu se je 22. novembra konstituiralo. »Udruženje graditeljev kr: SIIS*. Na zborovanje so došli delegati iz. Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Osjeka in Spliia. —. Mestno električno podjetje naznanja, da se pričnejo prihodnje dni pobirati mesečni zneski za dobavljeni tok in števce. Zato je pooblaščen uslužbenec podjetja, kateri se ima izkazati z v to svrho posebej izdano legitimacijo. Nadalje se slavno občinstvo opozarja, da dovoli vstop v stanovanja v svrho svrho pregleda števcev in naprav le uslužbencem, ki se izkažejo s tozadevno izkaznico podjetja. — Opustitev izletniških vlakov zs Koroško. Obratno ravnateljstvo južne železnice sporoča, da vsled popolnoma nezadostne frekvence in iz ekonomičnih ozirov izostanejo do nadaljnega izletniški vlaki, ki so bili upeljani za zimsko sev zono in so vozili ob nedeljah in praznikih na progi Maribor, glav. kolodvor— da je bila naša vlada obveščena o mm nim j .p , . . -[njihovem prihodu že poprej, ker je an- dneva ie ntišlo m''m eana‘sr)J,?*[ gleška častnika spremljal v Kotor uradnik - Je l’*islo pri Maluijab ze do man)-f7I1na • • Q . Najnovejša poročila. Borba med Rimom in Reko. «•? P«t ardili iji r.sulsmol2™'™’ ministj^j vojsko.jrenitai- p« se j> 'oboroteo nastop Komunistično rovarjenje v Pečuhu. juoti I) Anminziju za enkrat še odgodil, ker je dospel tekom ,dneva semkaj nje-L. !;DU Reograd’ 3‘ decembra. „Poli-gov odposlanec Barr-eefe. Sklenilo se je JA3 Poro^a 'z Novega Sada: Pet r ki- da odpotuje na Reko več zastopnikov so bili osumljeni, da so vlade in naroda, ki bodo še enkrat po-jpov2roiili požar v elektrarnici, je pri-izkusiIir pregovoriti D’ Annunzija da *a f 0> da so zanetili Pofar P° naroči,u mirno uda ter prizna gotovo dejstvo, ki S°m“n,?.lov .izt P*oba. fcpoveetali -so, nastopilo , sporazumom v Ra„alln.|£ “J” * ‘“di poročalo Ptfob., Ako pa bi sc linij la poslednji potaln« ' ^"h”' "f !?an ^ ponesrečil, je priprava na nuj.strožji nastop z orožjem. Zdi se, , . A , . . L, . .. , , , pogasen, z»aJa nad dva m po da se bo D Annunzijo . udol ter da do I rnJlijona prelivanja krvi ne bo priilo. I Olavn« točke ustave dovrieae. D' Annuizlo se ne uda. I Beogpacjf 4,, ,jec< Ministrski svet j« OKU. Trst, 8. dec. Po vesteh iz včsraj končal debato o glavnih totkah Opatije je blokada roškega ozemlja po- J ustavnega nailrta. Sprejet jc bil načrt o polna. Kljub tem« pa se IV Annunzio ne kompetenci pokrajinskih oblasti, ki bo vzneniirja- Danes je imel ponovno govori mnogo ve^ja nego ona dos«daujib okro- žij * Srbiji. Šolstvo bo, dtž«vi«i zadev« bo popolnoma podrejeno • centralni vladi. Ta točka je posebno vafcna -/* Slovenijo, ker jemlje za vse čase klerikalcem h rok diktaturo nad eoto in učiteljstvom. Zajamčeoe bodo tudi pravice uraduištva. Večino teti načrtov je- predlagal min. dr«. Kukovec. Razprave, ki je potekla mirno, se je udeležil tudi .-L dr. Korošec. ’ 'Ji,- , •; ’M Po&Jovni red za ustavotvorno skup-•- ščlno. Beograd, 3. decembra. Odbor zn pripftvo provizprnega poslovnika za konstituanto je dokončal, svoje1.delo. Najvažnejša določba se tiče sklepčno^ ustavotvoroe skupščine.-Kortstituanta bo sklepčna pri navzočnosti ene tretjine poslancev, ki bodo odločevali z navadno večino, l.e za načelne sklepe In-za končno odobritev ustave je potrebna prisotnost enega poslanca čez polovico članov ustavotvorne skupščine, ki pa zopet sklepajo s prosto večino. Poslovnik ureja tudi vprašanje predsedstva iu dnevnic. Konstituanta bo imela poleg predsednika tri podpredsednike in 9 sekretarjev. Dnevnica za poslance > je določena na 120 dinarjev, predsednik dobi 2000, podpredsednik po 1200 tfi tajniki po 600 dinarjev mesečne tank-cijske doklade. Koustitua,ntd bo otvorrl v imenu vlade minister za ustdvotverrio skupščino* •*, Sprememba pri dežetal vladi . slovenski. I- j m b 1 j a n a, 4. decembra. Pravom sodni poverjenik dr. Ofegor Žerjav je, ker je kot poslanec odšel, v Beograd! podal ostavko. Na njegovo , mesto jr imenovan dosedanji poverjenik' za so0jal.no skrbstvo dr. Ravnikar. /Na mesto . dr. Ravnikarja' pik pr?de^JuJoli Ribnikar., . ^ Novi demokratski mandati LDU. Beogiad, 3. dec. ozirom n;i naknadna porodila, je bil'v timoSkem volilnem okrožju izvoljen, demokrat dr. Pantovie. Itotako so dobili demokrati en mandat v bjelovarski županiji, kj*r e bil razen nosilca kandidatne liste ds-. Wildfi>rja izvoljen tudi demokrat dobjo-voljcev Runič. Demislja madžarskega parlamenta. DKU, Budimpešta, 3. dec. (MDUj, radni list objavlja demisijo*kabineta in poveritev istega z nadaljhim proviz. vodstvom poslov, • J. '.ir . ( V - Kralj Konstantin se ne sme vrniti na grški prestol. DKU London, 3. decembra/ Aa* tantni ministri so na sestanku v Lpp* donu popolnoma odobrili francosko stalilče glede povratka kralja Konstantina na grški prestol. Antanta tega ne dovoli pqd nobenim pogojem. Tozadeven sklep se 9poroČi atenski vladi potom diplomatičtiih zastopnikov. ""in 'ew' podaljša trajnost svojega perila. Prva Mariborska tovarna mila, prej C. Bros, Maribor. 834 Ogromno Izseljevanje v Ameriko. DKtt Washington, 8. dec. (Brezžično). Število os«b, ki prosi za naselitev v Združenih državah, se dnevno voča. Transportna sredstva ne zadostujejo vet, za doroz vseh teh izseljencev v Ameriko. V Paiermi Čaka ua prevoz 70.000 oseb, tued Jeni ko se jih zamere izvoziti mesečno le 9000. Odkrite zarote protirevolucijonarcev na Ruskem. DKU JVVoskva, 3. decembra. (Brezžično). Vlada objavlja, da jejlošla na sled raznim nameravnim atentatom proti sovjetskim komisarjem. Vlada izjavlja, da bode smatrala v svojih rokah nahajajoče se protirevolucijonarce kot talca za varnost življenja ogroženih komisarjev. Pred socializacijo čeških premogokopov. . DKU. Praga, 3. dec. K vprašanju eocijalizaeije premogokopov izjavlja .Tribana4, da je za socijalizacijo za* jatučena prlamentama večina. rCas“ puiofia, da je uradniatvo kovinske industrij« predložilo novo kolektivno pogodbo, kr, bazira na stališču socijali-zaeije. • Stavka in demonstracije na Španskem. ! DKU Pariz, 3. dec. (Brezžično). V Madridu stavka 1000 predilcev. V Bar* celoni je došjo o priliki pogreba bivšega poslanca Leyenta, ki je postal žrtev atentata, do velikih demonstracij. Stavka traja dalje. V Saragossi se je moralo delo v cukrarnah na povelje ci» vilaega državnega zastopnika zopet pri* CeU. • , Prekinjena razmejitev jugoslov. bolg. meje. UDU .Beograd, 3. decembra. Iz Gjevgelija poročajo, da je mešana vojaška komisija, sestavljena iz bolgarskih in naših častnikov, ki bi imela določiti po neuillyski pogodbi meje ob Strumici, ustavila svoje delo, ker se bolgarski častniki izgovarjajo, da je zapadel sneg in da vsled prevelikega mraza .ne morejo delati. Regent odklonil pomlloščenje razbojnika Matiča. LDU Beograd, 3. decembra. Regent prestolonaslednik Aleksander je odklonil podpis prošnje za pomiloščenje, ki jo je predložil Tihomir Matič iz La* zarevca. Kakor znano, je bil Matič obsojen radi uboja in razbojništva na smrt. Z ozirom na to bo Mfttič ustreljen. ^Medzaveznlški kongres vojakov. LDU. Beograd, 3. dec. Iz Pariza poročajo, da je medzavezniški kongres vojakov konstituiral a roj urd za leto 192]. Zastopnik Jugoslavije v tem uradu je g. Kosidolak. guncev ter tako odpomore pomanjkanju stanovanj. Samomor upravnika »Vldenskega Denika". > x DKU Dunaj, 3. decembra. Kakor poročajo listi, se je glavni upravnik dunajskega .Videnški Denik* usmrtil radi odkritih nepravilnostih. Baje' znašajo poneverjenja nad dva milijona kron. s Zahtevajte v osakt gostilni „&abor(*. Požigi sinfajnovcev na dnevnem redu. DKU London, 3. decembra. (Brez* žično). V Tipperary je neka tkalnica popolnoma pogorela. Skoda se ceni na 50.000 funtov §terlingov.*;Pofar so naj-brže zanetili sinf a j novci. __ 1000 ruskih beguncev preseljenih Iz Beograda. LDU Beograd, 3. dec. Uprava beograjske občine se je odločila, da naseli zunaj Beograda okoli 1000 ruskih be- Gospodarstvo, trgovina. | Carinski prejemki v tem letu. Carinska centrala izkazala je v tem letu do 10. novembra na prejemkih svojih podrejenih carinskih uradov 1.266,968.036 kron. | Povišauje carine pri uvozu papirja. Finančni minister je odredil, da je treba odslej plačati carine na en vagon papirja K 32.000’— j Trgovska agentura v San Franciscu. V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja ustanovitev uradne trgovske agenture v San Franciscu. | Ameriški konzorcij za Izvoz. V Chicagu se bodo v kratkem sestali amerikanski bankirji, ki bodo osnovali društvo za izvoz, kojega glavnica bode znašala 400 milijonov dolarjev. | Pred italijansko — madžarskim trgovskim sporazumom. Kakor si poroča v italijanskih- listih, bodeta potovala bivši italijanski ministrski predsednik Nitti in Dante Ferraris v Budimpešto Tadi vzpostavitve trgovskih od- noSajev med Italijo in Madžarsko._______ “ Nemška banka je na Tvoji y«ne-ralni skupščini odobrila povišanje akcijskega kapitala od 125 na 400 milijonov mark in istočasno pritegnjemje Hanovfer- ske banke in -drugih nekaterih velikih privatnih podjetij. | Budimpeštanska borza. Madžarsko finančno ministrstvo je odri dilo, da ostane budimpeštanska borza v dneh 11., 15., 18., 24. in 29. dec. zaprta za promet z efekti, valutami in devizami. | Uvoz sladkornega trsa dovol!en. Gospodarsko-finančni odbor ministrov je dovolil uvoz sladkornega trsa. I Za popravo vojašnice v Mo-staru. V vojnem ministrstvu je odobren potrebni kredit dveh vojašnic v Mostaru. | Nemčija je poslala v Sofijo svoje delegate, da nakupijo za nemški konzorcij 100 vagonov bolgarske koruze. Glavni urednik: Radtvoj Rehar. Odgovorni urednik : Fran Voglar. Ne pozabi naročnine! Ali ste že pristopili Jugo?1 renski Matici? ' ■ - • • • D. D. • ■ 1 Centrala: lurčičeua ul. 4. Podružnica: Strossmajerjeua ul. 5. j • . J' m : „s j ... .... ..... . j Izuršuje usa u tiskarsko, litografska in^j \ [ 1 7 :| kamnotiskarsko stroko spadajoča dela, j I | j kakor: knjige, brošure, cenike, računske j •] zaključke, letake, lepake, uabila, račune, j i razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, osmrtnice, posetke. račune ter use tiskouine za občinske in druge urade, naročila se točno izurše ter se zaračunajo najceneje. CenkaJa: TfHeton 9 mmrn ButimmM .% a.aa mn * Podružnica: Telefon št. 3/Ul. Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi : in najnouejšimi stroji in črkami. : •■■••a alaga čehosb galkega suhna pri tvrdki Mariin < Gajšek, Maribor Glavni trg 1 . «■ Vsled nastopa sezone se prodaja sukno po znižanih cenah. Oglejte si izložbena okna! 1 ' Svoji k svojim! Svoji I: svojim! Nazm-jam slavn. obč!inst;u, ch sem presc’il mojo manufakturnc trgovino iz Tkalske u’ice št. 6 v Slovensko ulico šti 12 (vogal Gosposke ulice). Če že'ite d‘bro in po ceni blago za ob'ek«*, po meri sukno, rlstno, per lo, nogavice itd. obiščite Miroskv Nabergoj-a, Miribor Slovenska ulica 12. si7 5-3! Direkten uvoz! TovarnISfce cene! nrTTxxizrx3mrszxxz3 l^j Podpirajte domačo obrt!! Stavbeno in umetno ključavničarstvo Franjo Kumerc MARIBOR Fod mostom MARIBOR Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela, K ali or tudi popravo vseh ptiljedeljskih stroj sv, mlatilnic Ud. 705 v' •' Postrežba točna! Cene solidne! Podpira, ie domačo obrt!! (deske in stavbeni les) od tribun Sokolskih in Orlovskih slavnosti] na športnem prostoru Tezno se vrši na licu mesta 843 2—2 j v petek 10., soboto 11. in pon-deljek 13. decembra 1920 Umite povsod siorasM! IVAN KVAS 685 5-5 klobucarstvo in slamnikarstvo Maribor, Meljska c. 74 c ---■■•■■■ - ■ |Oa Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. Stčckler. 0©2 od 8. ure naprej. — Predprijave sprejema „DRAVA“, Aleksandrova cesta 51, Maribor.. ©=i Dražbeni oklic. Nzld oznanila. £espc«ii?Ka, kpjicovoc!k'nja vefča vseh pisarniških det, Dne 2q_ decembra 1920 oh devetih ho pri tem sodišč« covcri slovensko,^ hrvaško, S0Vi St. 27 dražba nast"nnih nenrenvgiin: vi. št. 277 dav ra nemško, 1[a,'2ns*<° ,š.čue občine zerkovške sestoječih iz parcele št. 504 (njiva) in št. 505 piimerne službe. Ponudbe , d) na upravo »Primorka«. 853 Cenilna vrednost njive 25.464 K in gozd* £,st)? K, 31.363 K. NaimnntSi ponudek 20.°08 K 66 v. Pod najmanjšim potiudkom se ne bo prodajalo. Centrala: SPLIT mm. MS S! BOS« Zsgrsb, fJovi Ssd Afilijacije: Zadružna banka Reka. Zadružna šiedionica Trsi Osnoyo ' glavnica: K 59,000.000'— ED CH3 C23 Bankovni oddelek: Bavl se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izplačila na vsa tuzemska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji, Blagovni oddelek: Kupula to prodala na velika »sa domaSa to prekomorska r proizvede. Menjalnica: Kupuje in prodaja tuje valute, deviza in ieke, ter vse vrste domačih In tujih efektov. Vloge: Sprefettfa denaf ha vložni žto In tekoče ra?une ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. < □ a e Podružnica Maribor Gosposka ulica 20 (Pirchanova hiša) prične a poslovanjem S2P 1. decembra 1920. “S-H 2 s!c fc ta prccfalaCcn met- rsiutefcfuriste se sprejmeta. Pismene perudbe naj se pošiiajo na siov. trgovsko Okraino sodišče v Mariboru, boru0''”0 drUŠtV° V M849| Dne 15. novembra 1920. odd. IV. ■85 f K'cfctlr*KO snr-»r?o seno ,V'~ psjTnro ililiji. ojjuuuulu H-oro^apcnroocDDc:' JfctC jJCiCCtTIJ j. Sr lTcZ (\/l-ran^^r^nrinnnpnponcnoaoaooonnoocopoooopaanpooaoopppooponcapofronoocmjnc otrck. everturlro s hrano. Ponudbe na upravo lista. £40 3-2 S Ka prostovoljni cTrešbi se preda v Studencih, Ciril-(Vetodcva utica 18 (Schu-steritschea£se' dne 5. decembra pohištvo. 862 Kcirpletpa spatira scEsa za predati: Istočasno je ludl soba za oddati. Pod I mestom 2. 848 ppce'a se ceno s 1 zimska suV™3 *n 1 zimska obleka j za rospoda srednje postave, kakor tudi 1 klobuk*in eno črno ča tniško paradro joro z dvoinimi prsi. Vpraša naj se: Vrazova ul. št. 6, pri-j tličje, levo. Lep* c breka xa cfeMrco, : rizki čevlji in druce stvari | se prodajo. Spreirre se tudi | rtjak na slanrvarie in lra-po. Poizve se v upravništvu i lista. 8441 Spalna soba rotiran?, že rabljera, cb Mrjefa iz 2 diovrrtnih c rr.ar. 2 ročnih rrn^ric ? tnr?rror em; 2 pes^elj s preukčenemi uodlog^m', I un ivatrik z zrc?lom in mfmrrjfm, 1 d?m$k? fo?!e,'a z' 2rc?l' m in mra-rrorjem jako i no in Iz-vrslno izdeLro se proda. Splavarska ulica 5. (51 Atelje Makart 1 Po daljši bolezni zopet zdrava, naznanjam mojim cenjenim naročnikom, da bom vse naročene slike zopet sama izdelo-:o: vala :o: OLGA BI ESI K lastnica ateljeja MAKART 3—1 852 DOtTPuppoDauonooooocoDncaooo,- -lnnnraaaonooooDtioboanaooomitJoooonoonoonDOOO_ _ 3CXXXIX1DDDDDCC03X1DDC[-I ii < > t ,CDCt kil «,jDI! iHMi fgotcFjezaistcsRGFni toli (Gleichstrom) 16 HP, 3 HP, lx/2 HP in V4 HP z na-puščaji (Anlass), ter motor na'GSSin proda Mariborska tiskarna d. d. Jurčičeva ulica 4. ^ Telefon Stev. 375 Špedicija vseh vrst. o Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarlnjenja in zavarovanja, o Mednarodni prevozi. Spsdidjsko dostavno podjetje južne železnice. BBItKRH ss Drzojav. naslov: Spedbalkan. * Selltre z patentiran, pohištvenimi' vozovi na vse strani, o Skladišče spojeno s tirom južne železnice. o Hajveije domače špedlcijsko podjetje u Jugoslaviji. MARI BO® Pisarna: Aleksandrova cesta 13. — SkladHlai Aleksandrova «esla 70, KoroSka cesta 19, Centrala: UUBUftnft, — Podružnice: MIMJOSOR, BEOORaB, ZA©!SEB, TKST, WISN. O9OOO9*OOO9Of»O*OŠOt9OOO0 CQ soB0O9OO9O9Ot>OOCOOOaOOOO 0° r« Stran s. sp-srronr, 5. aecesrora it«. [Stavbeno ?ti umetno' ključavničarstvo Odvetnik dr. Franjo Lovrec Ferdo Babič naznanja, da posluje od danes naprej njegova pisarna V Mariboru, Slovenska ulica štev. 12 e*5 I. nadstr. (vogal Gosposke ulice). 2-1 noooeo o r060 o eooooooaooooooooooo®oOOOOoooooooeoooocooooooopso^^ ,0oooooooooooooooo®caoooooooooi>ooo®oo«ooooo96| © OOOOOOOOOOCOO 00 O O po o Ooo 00 OOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOO^L'. ^O(lo0 O o OOP 000003000 oooao o o oo° O ^OOO o POOOOOOJOOOOO c «0000 g Karlbor, Splavarska ul. 3 Prevzema vsa v to stroko spa-daioča dela. Postrežba točna! 769 C&ne solidne! 10-4 ul ii n ii w 118! m RI m S Odlična božična so slike 85i 2-1 ateljeja „M A K A R Ta Gosposka ulica 27 Prosim v'se one, ki nameravajo pri meni naročiti slike, da to store cim-prej, da lahko pravočasno pričnem z delom, ier jih tudi pravočasno in :—: res dobro izvršim. :—: w& ••‘Sl ’ 1& $ & luEr veletrgovina z manufakturo na Mola MsassssaBBsaaam Prcpričalfe se« da kupite.najboljša 'm ! osjeensjšs Cankarjeva ul 1 (preje Kokosthitiegg) 000 o o o o a o . o o O. o (I > O 1 o » tim. i| 11 J ! 1 & w i j m; --v/.; oooOOO°ooQoeoo009.6o Grajski trg šte.v 1 Najfinejše in naiceneise obleke za gospode se kupijo gotove in po nieri 855 7—1 f Franc Zvverlin, krojaški mojster. fr & VSAKE VKSTe' *$■ N* | Tv. KAENEhI V Ca MARlDOR^i UL.icf.JX ^coorj^ocoooooooooroooo^occicono OOOOOOO I Jos. Martinc s Maribor 625 ij, | Galanterijska veletrgovina jj! o o o o o o S 8 11 l 8 8 8 88 O o o o o o O O o o o o 000 © o 88 Cenjenim trgovcem se uljudrto naznanja, da se je ustanovila v Mariboru velspotrobna veletrgovina z vsakovrstnim manufakturnim, perilnim, pletenim in kratkim blagom na debelo. oooOOOooai Tvrdka „MERKUR“ si je za prihodnjo pomladansko sezijo zasigurala največ čehosiovaskih fabri-katov prvovrstne kakovosti, nadalje sklenila z največjimi čehoslovaškimi tovarnami ekskluslvno prodajo za Slovenijo. B*0OOOdW Tvrdka je ustanovila lastno nakupovalno skladišče na Dunaju za avstrijske iri v Pragi ža čehoslo-vaške proizvode. 847 3—1 «o©000©®® Tvrdka sffa ws»9a za naloge, «e- nlenemu trgovstvu omoc?a&ti oafcup asBaga Sz prvo ■ roka’ in tako f«s2* MfttaiSlS a?ra«gln^o fin zato vljudno vatoi €©n.E©n@ gosp. trgov*© za otofiSan otoisk. o o o o o a o o 000 o o o o 8 l O o o 0 8 I o O !! o o oua !! : s. 8 8 Sr Aleksandrova cesta 28 ^ '/ocoooocc-oscorooooocooococoooozocrocco o o c 000 e©e©ooo0oo©p©o©©8ooOoo©® ® •®0®B®B®ooooc'®0®®0o®oooooooooooooooooooo0ooooooooocttooooo©oo © o o o ©o« II s s oeoou o a 0000030 ' c>0o©eo«3«««»*oo**»*fl0««o*e»*»o»6o*©«*8»0*e9*©0»»©'5'»»**»«***e»9ooood©«*e0o©© STANJ KO JOSIP • j kclsrsk? mojster 784 5—2 : Jugoslovanski trg št. 3 \ • fcOSOl e©fc*o»»6**«*0o*o»o«0**' | Tovarna m zaloga Koroška cesta 46—53 PeSsr Mcetineggea* dsrugovl priporočajo O svojo bo-fifo zalogo kompletnih spalnih sob, kuhinjske oprave Iz meh- ^ kegu in trdega lesa, kakor posamezne dele S?®" po znižanih cenah. Pj jakob Keic, krojaški mojster Stolna ulica št. 5 t Usihanja slav. občinstvu, da ie dobil raznovrstno angleško blago in p>iše, ter se p. n občinstvu pri- j poroča. Postrežba točita, cene zmerfie. 857 iSTdefeei©! Na drobno I laino sadje« kolonilaliio blago, delikatese Vinko tfiheiak, Karlbsf SlomlkoM trs © smokve, rožiče, pomaranče, citrone, rozine, mandeljne, orehe, lešnike, čaj, konjak (Ca-mis a Stock), slaščice za čaj in vino, dalmatinska vina. Pošilja po pošti na vse kraje! Zahtevajte ponudbe! 837 3-2 m 11 © Naznanilo. 860 Slavnemu pbEinstvu v Maribora in okolici naznanjam, da ; »em prevzel bivšo trgovino Gert & Scfoweizer • v Gosposki ulici št. 13 fef bom polagat vso svojo pažnjo na to, da bom nudil vedno Sveže in prvovrstno blago. W— Za obilno naklonjenost prosi M. Čepera. Priporočljive domače tvrdke: Trcovlna z usnjem in čevljarskih potrebščin ** e Irmin Singer Maribor, Kralja Petra trg št. 9 Trgovini z usnjem !o čevljarskih potrebščin K&hii$tein in Relsmžnn Maribor, Slovenska ulica štev. 20 gevHar. VetHniska utica © Jaltob i^ogla čevljar Vetrinjska -ulica št. 2© m wm, *MSS, fSiilt ter siligHIsli Jakob Lah Maribor, Glavni trg štev. 2 Maji uffakturvia trgovina K«g® Bhl Alieksahdrova sesta = Ociifeattssna trgovina = F@!iks Pucko Aleksandrova cesta St. 31 lli: s mm tim S ^'m\ itilultl [lesnik In Vabit Krievina prt Mariboru 203 iMiSiael Živec gostilna MPo«l Pohorjem** 1- PeS«re piri-Maribora m Josip Škof,- ■ pleskar in slikar Maribor, Oro2nov.e ul. © Azdaia: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d /