Dr. Roman Savnik Afriška Švica Nad 4000 km jugovzhodno od nas, sedemkrat dalje kakor od Triglava do Kotara, Ježi ta dežela. o kateri se zad-nji čas tofoko Ptše in govori. Ta afri-ška Svica je Abesinija, ena najstarej-ših do danes ohranjenih držav, ki pa je pravkar postala prizorišče vojnih dogodkov, ki utegnejo btti zanjo usodni. Abesinija je štirikrat večja od Ju-aoslavijc. saj meri dobcr milijon kma. Vcndar ni njenega površja točno do-slcj ša nihče izmeril in nima država povsod m"ti Še točno potegnjenih mc-ja napram svojim soscdam, ki so zgoij kolonije evropsfcih vclesil Fran-cije, Ttalije rn VeUke Britanije. K.akor Švica nima Abesinija lastne-ga dohoda do morja, podotma ji je pa tudi po-krajinsko, kajti to je prirodna gofska trdnjava, ki ^Thuje v prav tako visokih gorah, kakor jih imajo v izobilju švi-carske Alpe. Največji vrh Abesinije jc Ras Dašan (4610 m), ki le dvesto mc-trov zaostaja za Mont Blancom (4810 m). najvišio evropsko tK>ro. Toda Abesinija leži dalcč na jugu, kjcr je podnebje mnogo bolj toplo. Tod ni ledenikov in večnega sne^a, s čimcr se ponaša Svicav temveč imajo ravno viŠe ležeci jjorski predeli taksači, ki s tovorom na glavi prehodijo včasi velikanske razdalje. Kako so ti domačini utrjeni, priča dejstvo, da si vzamejo na pot le prgišče fižola in da morejo shajati brez votie kar tri dni za-porcd. Potujejo hosi \n ako si kje Ta-nijo noi*o, si dotično mesto kar izžgo z žarečim ogljcm. Abcsinija, ki jo vlacia c&sar Haile Selasi je še redko obljudcna. Štcje pri-bližno 10 milijonov Ijudi, torej precej man'} od Štrrikrat manjše Jujjoslavjje, Prebivalci so različne narodnooti ter QQ-vore več jezikov in ncbroj narečij. Go-spodujoči narod so Amhari, ki živc iz-ključno v ^oratem delu države. To so belokt>žci, ki pa imajo temnorjavkasto polt, kakor večinama tudi druga ljud-stva v tej državi. Ostali so Črnci, ki pa jih utctine biti le dober milijon. _2fi_ Enako velrkega pomend kakd-nost je v Abesiniji verska pripadnost prebivalstva. Amhari in nekateri drufli narodi so kristjani, vendar ne prizna* v*jo papeža. temvee imajo podobno kas kor pravoslavni svojo iastno državno cerkev. Toda njen pccflavar— mitropo* j|t—po ptedpisih nesmcbiti domačin. tEtnvcč jc to vedno tujcc \z Egipta, ki obČuje s svojimi podrtjcnimi duhovni-kj zaratli neznanja amharscine le po tolmaču. Krščanstvo se jc tu razširilo Je zelo zuodaj. Ukoreninilo se je v če-trtem stoletju po Kristovcm rojstvu, to_ rej nad potsto let fprcj, nejjo sta pri nas ^-¦invaJa slovaiteka apostola brata sv. H in Mctod. / ozirom na to, da so bili stiki Abe-siacev z zunanjim svetom zelo rahli in je postala iiorata dežela kmalu nekak krščamski otok srcdi mohamcdaTiskeaa morja, ki }e butalo vav), a. ga ni pogolt-nil<:>, ni čuda, da. ima tu krščanstvo mno-t»c starinske oblike. Podobno kakor na Šlovenskem se razekdujejo z abesin-skih uora Številne ccrkve, ki jih pre-T"nre dežela kakfh 15.000. Vendar so vbe vecinorna prav skrornne zuna->ti in krite s slamo. Vcrniki smatra-i ' vso ccrkev za enako svetinjo. Zato puljubljajo njcna vrata, zunanjc in no-tranJL* stene in razne sli-ke, ki vise v svetišču. Služba božja se vrši vsako so-boto in nedtljo. Kristjani časte razne svetnike, zlasti sv. Jurija, in se strogo držo ipredpiisaneaa posta, ki traja 40 clni pred Vcliko nočjo,. 40 dnr pred Boži-čem, sicer pa vsako sredo in ptitek. V teh dnevih se ne sme do 13. ure popol-dne ničcsar zaužiti. a tudi p-otcm se morajo verniki vzdržati vsake mesne jedi, ipa tudi jajc. mleka in masla. Ena-Ieo številno kakor kristjani so v Abe-staiji zastopani Mohamedanci, ki pre-bivajo v niže lcžeČUi pokrajinah. O^tali. 2lasti črnci, so še raalikovalci. Ti vza-mejo s seboj na pot kak velik kameti, kr ya nato puste na prclaau, ker veru-tejo, da se s tem žrtvenim darilom od-Jcupijo zUtn duhovom. Tak-o sc> na fior-skih prevalih oarorani kupi kamenja, ki so iz vseh delov državc. Prcbivalci se bavijo z živinorcjo in poljedelstvom. Predvscm pasejo ovce, koze in govedo. PoJja obdclujejo nJ, ki jo imajo suhi fniščavski pre-deli. Industrije ni nobene in tudi nisko-raj nobenih mcst v evropskcm smislu. Sklenjeno pozidan je lt s starinsknn zidovjem obciani mohamedanski Harar, ki štcje 50.000 prebivalcev. Addis Abe- 29 ba je sicer nekoliko večja, vendar je to larji nekdanje avshrijske cesarice Mari- mesto prav za prav le skupina manjših, je Tcrezije z lctnico 1780. precej narazen stojcčih selišč vaškega Abesinija je v raakem pogledu sta- izgleda. Vsi ostali kraji imajo lc po ne- rtnska država, ki je daleč zaostala za kaj tisoč Ijudi; majhno jc tudi Abesin- tokom modemega časa. Pjsanja in bra- cem sveto me-sto Aksum, kjer je do nja so ve^či le najviše stoječi sloji pre- nedavna prebivai pofilavar krščanskc bivalstva. Nižie Ijudstvo je neuko in cerkve, ki je tu kronal abesinske ce- živi v zelo skromnih razmerah. Toda sarje. kakor vobčc vsi prebivalci tiora, Ijubijo Značilno je, da Abesinija nima last- Abesmci domovino nad. vse inse imajo neea denarja. Edino priznano denarno le temu zahvaliti, da njih država ob* sredstvo sn srehrni 28 aramov težki to- st-oifl ^p rfflncs.