SEMANARIO YUGOESLAVO a poreče los sábados • Dirección y Administración: Lavalle 341, Escr. 316 • BS. AIRES U.T. 31 Retiró 5839 CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 8. DECEMBRA 1934 Štev. 61 Poostrena gonja proti našemu tisku v Italiji Izpod peresa g. L. č. ie objavila zagrebška Istra v svoji M številki naslednji članek, ki osvetluje fašistično gonjo proti naši tiskani besedi v Julijski Krajini: Po aretaciji in konfirnaciji slovenskega pisatelja Franceta Bevka v februarju letošnjega leta, ki stn vzbudili pozornost vsega kulturnega sveta za nezaslišano zatiranje našega jezika in naše kulture v Italiji, tako da je bila celo fašistična Italija spričo splošnega ogorčenja, posebno na zbo rovanjih penklubovcev, prisiljena, da Franceta Bevka zopet izpusti, je bilo pričakovati, da bodo fašistične oblasti ukinile ali vsaj omilile postopanje Proti slovanskemu tisku. Zgodilo pa se je vprav obratno. Kakor da bi hotele dati duška svoji jezi radi svojega poraza pred kulturnim svetom, so se vrgle s še večjo mržnjo na slovanski tisk. Na podlagi neke ministrske odredbe, ki pa smo jo zaman iskali v italijanskem uradnem listu, ki sicer objavlja vse zakone in odredbe, se je uvedla v Julijski Krajini preventivna cenzura. Vsaka knjiga (vsaj vsaka slovenska in hrvatska knjiga), ki se tiska v Julijski Krajini, se mora v. treh že vezanih izvodih predložiti pristojni prefekturi. ki da nato pismeno dovoljenje za publikacijo ali pa knjige zapleni. Baje je bila ta odredba izdana v prvi vrsti proti pornografiji, resnično pa se izgrablja le v politične svrhe proti slovenskemu tisku. Prva knjiga, ki je postala žrtev nove odredbe, je bil peti snopič "Se-javca" od dr. Andreja Pavlica. Knjiga je bila le nadaljevanje prejšnjih sno-pičev, kateri nosijo vsi "imprimatur" goriškega nadškofijskega ordinarija-ta, zadnji celo "imprimatur" proslu-'ega škofijskga odministratorja Siro-ttija, in je vsebovala pobožno branje razne nedelje in praznike v letu. ^refekt pa je odredil zaplermbo knjige radi tega, ker se je rabil v njej slovensko ime za "Sveto 'goro" in ker je v njej bilo pisano, da ''sta sveta brata Ciril in Metod učila na Kranjskem in Štajerskem" in tudi po "naših krajih". Iz prav istih razlogov bi bila zadela enaka usoda tudi ponatis "Višarskih polen" od Narteja Veliko-nje. Kajti pisatelj piše, da stopijo romarji v Radovljici na vlak in da pridejo na Višarje, pri tem pa pozablja, iin0 ># po- Da je tako naravnost otročje neum postopanje goriške prefekture, potuje že samo dejstvo, da so poverili cenzurio slovenskih kn¡jig nekemu ^entinu, goriškemu Italijanu furlanskega pokolenja, ki le za silo lomi slovenščino. Ta možakar je bil svoje-easno avstrijski orožnik, po vojni pa le v nekem uradu poneveril večjo demonio vsoto, sedaj pa uživa popolno županje fašističnih veljakov. Omenjeni dve zaplembi pa nista o-®tali osamljeni. Kajti pred mesecem je goriška prefektura odredila zaplembo petega natisa molitvenika — °če naš —, ki ga je pripravljala Katoliška knjigarna v Gorici. Skromni ^olitvenik majhnega formata, ki je šel že v 30 tisočih izvodih med naš tlarod v Julijski Krajini in ki nosi 0(lobritev tržaškega škofa Aloizija Fo ?at'ja, je postal nevaren veliki Italiji ln fašističnemu režimu. Razlog te zaplembe je postal popol-¡l0ma jasen, ko je bila nekaj dni po-Ztleje zaplenjena tudi zbirka otroških t)rav)jic "Zlata hruška", ki jih je spi-sedaj že ranjki Fran Milčinski in M jih je dala ponatisniti Goriška Mo-0l'jeva družba. Slovenska in hrvat-mladina v Italiji ne sme dobiti v He nobene knjige, pisane v njenem 7*iku, radi tega se morejo zatreti vse *'°Van.ske mladinske knjige in tudi slovanski molitveniki. . Fašistične oblasti pa so tudi druga-® naravnost pobesnele proti slovan-¡k¡m knjigam. O tem pričajo dopisi y raznih krajev Istre in Goriške, ki i,1'1 objavlja skoro v vsaki številki Mra" in ki poročajo o hišnih prebavah, in aretacijah samo radi te-A ker osumljajo naše ljudi, da hra-'io slovenske in hrvatske knjige. To ['Sanjanje je doseglo svoj višek v (i®Vilnih aretacijah naših ljudi v Čr-,',rri vrhu in okolici sredi meseca se-Er0bra. Na ovadbo nekega domači- Veliki pacifist Barthou, ki mu je a-tentatorjeva roka ugrabila življenje v Marseilleu, si je kot vodja francoske zunanje politike prizadeval z veliko vztrajnostjo, da bi v Evropi zagotovil mir. Za dosego tega plemenitega cilja je bilo seveda potrebno, da se kolikor mogoče odstranijo vsa nesporazuml-jenja, ki so ustvarila in vzdržujejo mržnjo med narodi. Ko se mu je posrečilo ojačiti vezi med Francijo in njenimi zaveznicami, se je lotil izvedbe svojega bolj obsežnega načrta. Pobotal se je z Rusijo ter sporazumno s to veliko slovansko državo izdelal projekt, po katerem naj bi se evropske države povezale v skupine ter si pogodbeno zajamčile nedotakljivost meja. Pri delu za udejstvi-tev teh namer se je Barthou moral lotiti seveda tudi vprašanja izboljšanja odnošajev med Francijo in njeno latinsko "sestro" Italijo. Diplomati so vodili pogajanja v Rimu in v Parizu ter pripravljali tla za sporazum in bilo je že vse pripravljeno tudi za po tovanje francoskega zunanjega ministra v Rim, kjer naj bi se sestal z Muesolinijem ter z njim rešil vse ko-čljivejše točke. Barthouovo navdušenje za pobratenje z Italijo je bilo izzvalo v svetu in posebej še v jugoslovanski javnosti mnoge komentarje in ugibanja: Ali se bo Francija odločila za to pobratenje ne glede na Jugoslavijo? Ali so morda v teku pogajanja med Rimom in Beogradom za poravnavo spornih vprašanj, med katere mora nujno spa dati tudi vprašanje italijanskega postopanja napram jugoslovanski narod ni manjšini v Italiji? Kakšne smeri bo ubrala jugoslovanska zunanja poli tika, ako bi se med Rimom in Parizom sklenila pogodba o tesnem sodelovanju tudi ako bi sporazum med Rimom in Beogradom ne bil mogoč? Odgovor na takšna in druga vprašanja je imel prinesti poset jugoslovanskega vladarja v Parizu. Radi zna nih tragičnih dogodkav so vsa ta vpra šanja stopila za nekaj tednov v ozadje, te dni pa je nanje jasno in nedvoumno odgovoril Barthouov nasled nik Laval. V parlamentu je imel velik zunanjepolitičen govor, v katerem je obrazložil tudi stališče Francije v vpra šanju odnošajev z Italijo. Laval je dejal med drugim: "Začeli smo z Italijo pogajanja, ki zadovoljivo potekajo, upravičujejo na še nade ter zahtevajo našo trajno skrb. Namen teh pogajanj je ojačiti in poglobiti prijateljstvo med obema z Italijo, ako se Italija ne sporazume j kim ministrskim predsednikom Flan- z Jugoslavijo. Tople besede spoštova- dinom ter se z njim domeniti za skle-, , , , nitev obsežnega sporazuma, ki naj bi rja, sočuvstvovanja in zvestobe dp | odstranil vea nesporazumljenja med Berlinom in Parizom. Umor uglednega sovjetskega voditelja V poslopju, kjer ima svoj sedež 0-srednji komunistični odbor v Lenin- konfidenta policije, na čigar do- se shajajo tihotapci vsega okoli- •"et so napravili po več hišah v Čr vrhu in okolici preiskave in a- 'fali 25 oseb, ker so našli pri njih genske knjige, ki so jih prejeli pre r,0 'neje. Dasi so bile knjige docela v° na bobe, sta šla Knific in Pravst fi(nj'm" Pravst je kmalu odšel, Kni- Pa je ostal pri Oslju. Knific pra- I)in mu jih je bil lani posodilj če_ nu' Pa ni hotel- Knific ie P°te8- 111 Z tniZe dolg kuhinjski nož ter ga zasadil Oslju med rebra d0 ročaja. - otem je rekel Oselj: "Janez, dosti imam, vzemi denar." Potem je skušal potegniti Knific nož ven, pa ni šlo "Kar pusti ga notri!" jo dejal Oselj Knific je potegnil krvavečemu Oslju Din denarja iz žepa, vzel še bobe 'n meso šel na veselico, dalje se za havat z dekletom in tovariši. Oselj je ostal sam v kuhinji, gorela je luč še ^rugi dan, ko so našli Oslja mrtvega. Ponoči pa se je Knific peljal na ko-lesu v Smlednik, pa je spotoma treš- I VESTI S PRIMORSKEGA] SMRT ZNANEGA BAZO VIŠKEGA ŽUPANA Dne 30 oktobra ob 2 uri zjutraj je umrl v Bazovici Ivan Ražem, bivši bazoviški župan. Legel je v domačo zemljo, ki jo je tako ljubil. Krasile so ga tri zelo redke a lepe čednosti, katerih mu ne bo mogel nihče odreči in katere je dokazal dejansko s svojim življenjem. Bil je namreč plemenita in iskreno dobra duša, do skrajnosti pošten in nesebično usl'užen. Skozi 29 let je bil vaški načelnik v Bazovici in je kot tak v bivši Avstriji in pod Italijo znal uspešno braniti koristi vseh vaščanov. Kljub takemu eksponiranemu mestu ni imel prav nikakih sovražnikov. Vse življenje je bil priden gospodar in skrben poglavar svoje številne družine. Gorko je ljubil svojo zemljo, od katere se ni mogel ločiti. Bil je vesel, živahen in dovtipen družabnik, do svojega 71 leta starosti, ko ga je 1'etos poleti zagrabila za vratna želodčna bolezen in ga spravila v grob. Naj počiva v miru, plemenita duša! Preostalim naše iskreno sožalje. Mejo pripravljajo Iz Rateč poročajo, da Italijani že celo leto sečejo drevje v gozdovih ob meji. Nekaterim posestnikom so na ta način že popolnoma uničili gozdove. Vse drevje, ki raste med novimi i-talijanskimi utrdbami in mejo. bo mo ralo, kakor izgleda, izginiti, da ne bo zastiralo pogleda z utrdb proti meji. Les odvažajo ali pa ga na mestu sežigajo. Po nekaterih parcelah so izkopali grmovje s korenikami vred ter ga nasadili tik ob utrdban, da jih ma-skiraio. Kakih sto metrov od meje so že del j časa kopale v hrib tri skupine delavcev, katerih vsaka je štela po dvajset mož. Koncem oktobra je plaz zasul eno izmed skupin. Več dni so kopali preden so se prerili do ponesrečencev. Koliko je mrtvih in koliko je ranjenih, ni znano, ker oblasti skrbno zakrivajo to in druge nesreče, ki se dogajajo pri utrjevalnih delih ob meji- čil v drugega kolesarja. Bil je Jamez Rozman. Oba sta se zvrnila v jarek ter obležala nezavestna. Prvi se je zavedel Knific, nato še Rozman, ki pa so ga morali poslati v bolnišnico, kjer je podlegel. Knific je bil. zaradi ro-porskega umora in smrti Rozmana iz malomarnosti obsojen na 20 let robi-je. Sirovež v Lupoglavi V Lupoglavi opravlja službo komisarja javne varnosti neki Pallance, doma iz Južne Italije. Možakar vrši svoj posel s takšno vnemo, da prega-ganja naše ljudi kjerkoli more in jim celo zabranjuje, da govore med sabo v svojem jeziku. Neke nedelje v novembru je prispel na postajo v Lupoglavo g. župni u-pravitelj iz Dolenje vasi, ki je bil na menjen v Trst. Čakal je na vlak, pa so se mu na postaji približali seveda naši ljudje ter začeli z njim govoriti. Prišel je mimo Pallance in ko je slišal, da govori župnik v hrvatskem jeziku, se je na vso moč razljutil ter ga začel psovati z najgršimi besedami, končno pa je še zatulil: 'Kdaj boš prenehal govoriti v tem ogabnem in svinskem jeziku!" Celo nekaj prisotnih Italijanov se je zgražalo nad takšnim izrodkom dvatisoč-letne kulture. Kako so se spomnili kralja Aleksandra v italijanskih šolah Iz Julijske krajine poročajo, da so v vseh tamošnjih šolah komemorirali pok. kralja Aleksandra I. Vest bi se zdela neverjetna, ako bi ne bila znana naslednja podrobnost o teh kome-moracijah: Učitelji so otrokom povedali najprej nekaj iz življenjepisja pok. jugoslovanskega vladarja, potem pa so s posebno vnemo naglašali, da so ga u-bili Jugoslovani sami, ker da je slabo vladal itd. Kaj hočejo fašist! s tem doseči, je povsem jasno. Ker vidijo, da z nasiljem do sedaj niso ničesar opravili, se poslužujejo zvijač in natolcevanj, da bi v našem primorskem ljudstvu vzbudili mržnjo ali pa vsaj indife-rmtnost napram Jugoslaviji. V to novo vrsto italijanskih hinavščin spada tudi že znana komedija s fašisti, preoblečenimi v raztrgane cape, katere kažejo karabinerji našim ljudem po vaseh kot ljudi, ki so pribežali iz Jugoslavije, kjer da je trašna revščina in preganjanje. o—o—o Fašistični glas o novom gorikem nadšofu Fašistični listi izrekajo prav laskave sodbe o novem goriškem nadškofu I mons. Margottiju in po njihovem pi-jsanju treba sklepati, da so z njim po polnoma zadovoljni. "Regime Fascista" od 31. oktobra je o goriškem vla-¡ diki napisal, da je "svečenik, vreden j svojega časa, Evropejec, Italijan in ' fašist". it ti ir ti if ti _______________im»...... Letalec W. Scott, ki Je dobil prvo na grado, 50.000 dolarjev, na letalskem tekmovanju iz Anglije v Avstralijo Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. ------• ----— mmm wa^Ml »•v»""-'" Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Zverinski brigadir "Istra" piše: Naš list je v zadnjem času staluo prinašal vesti o aretacijah v Črnem vrhu in okolici, za katere se moramo zahvaliti črnovrškemu brigadirju, ki mu na žalost ne vemo imena. Iz nedolžnih ljudi je s prav sadističnim pretepanjem in trpinčenjem izvlekel neresnična izpričanja. V naslednjem hočemo opisati krasičen primer njegovega postopanja, ki menda nima primera na vsem Primorskem v zadnjem času. Sredi preteklega meseca je omenjeni brigadir poklical k sebi Lampeta Franca, starega 25 let, ki je služil za hlapca pri Lampetu Ivanu v Črnem vrhu. Na njega je namreč padel sum da je že lansko leto zažgal, eno igo spodarjevo hišo (Lampe I. ima nam reč 2 hiši). Fant je seveda zanikal ker je bil pri vsej stvari popolnoma nedolžen. Ko pa je videl brigadir, da s svojimi besedami in znanjem ne doseže priznanja krivde, kar je hotel i meti, se je spravil nanj s silo. Pretepel ga je tako, da so morali poklica ti svojce. Brigadir ga je namreč na tak način zdelal, da so vsi mislili, da ne bo mogel prenesti vseh muk in trpljenja, čeprav je bil močne telesne konstitucije. Takoj nato so ga prepeljali na njegov dom v Zadlog. Kakor vemo se ni njegovo stanje do sedaj skoro nič izboljšalo in je torej še vedno na kritični točki. Dobil je baje zelo težke notranje poškodbe posebno v trebuhu, na želodcu in prebavilih. Še (sedaj, ko le malo zavživa, mu želodec in prebavni organi kar hitro odpovejo. Večkrat so morali tudi poklicati črnovrškega občinskega zdravnika dr. Learca N., da ga zdravi, ko ni več pomagala domača oskrba in pomoč. Ni upnja, da bi bil fant kdaj še popolnoma zdrav in gotovo ne bo več sposoben za kako telesno delo. — Naši ljudje so postali pravi rimski sužnji. Nimajo niti najelementarnejših človeških pravic. Pritožiti se ne more jo nikamor, ker bi potem fašisti iz-vajali^represalije. Italijanska oblast-Va na to prav lepo mirno gledajo in nič ne brigajo. Nov prerok Prenapeti italijanski nacionalisti so že takoj po vojni prerokovali, da bo slovenski jezik črez par let izginil, ker ga bo pregnala "višja" italijanska kultura. Takšne upe so od samega za Ičetka gojili tudi fašisti, ki so dosego (svojega cilja skušali zagotoviti z uporabljanjem hudega nasilja. Dasi so jih dosedanji neuspehi poučili, da so bili njihovi računi preuranjeni, se pa le še vedno najdejo med njimi preroki, ki z velikim optimizmom napovedujejo za najbližjo .bodočnost smrt na šemu jeziku na Primorskem. Med takšne preroke spada tudi šolski nadzornik iz Idrije. Dne 28. okl. t. 1. so tudi v Novem svetu pri Godoviču posvetili novo šolo. Šolska zgradba ima pritličje in 1 nadstropje. Stala je baje čez 100.000 lir. Šola je trorazredna, ter moderno in higijenično urejena. Blagoslovitvi je prisostvovalo mnogo občinstva posebno pa milicije. Prišel je tudi šolski inšpektor iz Idrije, ki je imel ob ej priliki nagovor. Rekel je, da bo. ta šola svetilnik italijanstva na vzhodu in mnogo takih prigodnostnih besed. S povdarkom pa je še povedal, da čez 10 let ne bo ne duha ne sluha o slovenskem jeziku na tej zemlji, ter dodal, da se bo slišal samo "naš lepi italijanski jezik". Cenzura na poštah Iz raznih krajev Julijske krajine prihajajo pritožbe, da so vsa pisma, ki jih prejemajo naši ljudje, posebno ona, ki prihajajo iz inozemstva, pod strogo cenzuro. V Ajdovščini pošta celo niti ne pošilja dalje pisem, ki se ne oddajajo odprta. Stroga cenzura je tudi v Ilirski Bistrici in drugod. To je dobro, da vedo tudi naši iz seljenci, ker je potrebno, da so previdni, ko pišejo svojcem v stare kraje, da bi jih ne spravljali po nepre vidnosti v resne neprilike. Financarji odstrelili našega človeka V Štjaku nad Sežano se je na Vse Svete spet dogodil prav žalosten slučaj. Vaščana Franceta Renerja je e- den izmed domačih prodancev, bivši karabinjer, ovadil financarjem, da je na skrivnem kuhal žganje. Finančni stražniki so takoj prišli, a Rener je pred njimi zbežal v gozd. Financarji so krenili za njim in, ko so ga uzrli, so sprožili proti njemu štiri strele ter ga ranili v spodnji del noge. dasi se je bil na njihov poziv ustavil. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, ji se tam nihče ni brigal zanj. Radi tega se mu je rana inficirala Služ beno so ga nato prepeljali v Trst, kjer bo mu po 5 dneh odrezali celo nogo. Ker so oblasti uvedle preiskavo, se financirji branijo, češ da se je enemu izmed njih spodrsnilo tako, da je padel in se mu je pri tem sprožila puška in le slučajno ranila Renarja. Po jasniti pa seveda ne morejo, kako je mogoče, da se je puška sama sproži la nič manj ko štiri krat zaporedoma. Obstreljeni je izgubil nogo. Oženjen je in ima dva otroka. Ni potrebno razlagati, da je sedaj upropaščena vsa družina radi nesreče, ki ga je zadela po krivdi domačega ovaduha in po lahkomiselnosti italijanskih financa-rjev. ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC Nova konfinacija Pokrajinska komisija je obsodila na dve leti konfinacije župnega upravitelja v Brgudu g. Banbiša, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Tako javlja vest, ki je prišla iz Voloske. — Vzroki konfinacije in druge podrobnosti niso znani. Izpuščena iz zaporov Po enomesečnem zaporu so Italijan ske oblasti izpustile na svobodo jugo Slovanskega državljana Antona Pav-šiča. Vlačili so ga po idrijskih, goriških in videmskih zaporih, ne da bi bili navedli kakršnegakoli razloga za njegovo aretacijo. Iz zaporov je prišel tudi Josip Be-net, 70-letni posestnik iz Bele peči. Bil je več mesecev zaprt in so hoteli, naj bi priznal, da je vtihotapil iz Jugoslavije enega vola. Ker se le ni vdal in dokazov proti njemu niso imeli, so ga končno izpustili. **************************** T» * i Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista $ Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 * U. T. 59 La Paternal 172Í ***************************** KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. • Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenos Aire» KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) Iz Brazilije: LETO 1834 LETO 1934 NJEGA VELIČANSTVO PETER II. (Iz pisanja braziljskega tiska) S. Paulo, v oktobru 1934. Ravno pred sto leti je stopil na pre stol otrok in prevzel na svojo mlado glavo krono neizmernega braziljskega cesarstva, ki je fTilo komaj ustanovljeno in kjer se je komaj začel zavedati narod braziljski. Malemu in edinemu Veličanstvu ce le Amerike, PETRU II., so vsi prerokovali kratko vladanje. Sirota je bil izročen na milost in nemilost ljudstva. Nemiri in vstaje po vsej ogromni državi, ki si je bila komaj pridobila svojo neodvisnost; njeni stari go spodarji so rovarili na vseh koncih in krajih, da bi ustvarili v deželi nezadovoljstvo; čakali so samo ugodne pri like, da narede iz Brazilije zopet kolonijo Portugalske. Sami sovražniki so obdajali malega cesarja. Ob njegovi strani so stali le: trojica vlade, en varuh, en škof in dve sestrici! Toda roka Previdnosti je hotela, da se je ta prestol, ki je bil samo zibelka, dvignil in ponosno vzrastel ter se razširil kljub vsem neštevilnim sovražnikom. .. Možje, zvesti njemu in narodu so čuvali malega cesarja; ni mu manjkalo niti slavnih državnikov za diplomacijo, niti hrabrih vojščakov za bitko... Iz otroka je postal_mož. Vzgojen je bil v strogosti, in odlikovala ga je velika plemenitost; izobražen v pravičnosti, bil je miroljuben in preprost; vzrastal je s svojim narodom, zato je poznal vse želje in težave njegove. VLADAL JE PETDESET LET. In kadar je v potu svojega truda, z mišljenjem svojega velikega duha ustvaril veliki braziljski narod, ko je postavil trdne meje velikemu braziljskemu cesarstvu, ko je bil skoro za tem, da zatisne trudne oči na zemlji, ki ga je rodila in ki jo je toliko ljubil, tedaj so ga izgnali... In umrl je v pregnanstvu... Peter II., cesar braziljski! Toda njegov spomin je našel zadoščenje v spoštovanju današnje brazilj-ske generacije. In sedaj Ti, Peter II., kralj jugo-slovenski! Tudi Ti si zasedel prestol še skoro otrok! Imamo upanje v u-sodo Tvoje monarhije! Tudi Ti imaš svoje sovražnike, v domovini in izven nje; tudi Tebi prorokujejo kratko vla danje, prete Tebi in domovini... Tudi tvoja država si je komaj priborila svojo neodvisnost in svojo svobodo, in bi njeni sovražniki radi spodkopali te melje te slobode, priborjene z velikimi žrtvami in s potoki krvi. Smatrajo Te kot nesposobnega otroka za veliko nalogo, ki Ti jo nalaga dolžnost Kraljevske krone do naroda in domovine. Toda tudi Ti boš našel zveste čuvaje, ki bodo stali ob Tvoji strani! In Tvoj največji varuh pa naj bo mo-go&ia roka Onega, ki "skrbi za ptice v zraku in oblači lilije na polju", tista mogočna roka,ki je čuval nad mla dostjo velikega braziljskega cesarja Tvojega imena! Trdno verujemo, da Te bo ta nevodljiva in mogočna roka varovala in te čuvala,da boš spolnil o poroko Svojega velikega očeta "Ujedi nitelja", ohranil jugoslovanski narod jedinstven, da boš tudi Ti vladal pra-vično, da boš s svojo milobo otopil zakrknjena srca Tvojih in Tvoje države sovražnikov. Božje oko naj čuva nad Teboj, Peter IÍ, kralj jugoslovanski! Zgodovina se ponavlja, ponavlja se usoda dveh vladarjev... Franjo Paternost. ALBERT BELTRAM i • priporoča cenj. rojakom svojo • trgovino črevljev, šolskih po- • trebščin in tobakarno. Ima ve- J liko izbero copat in nudi. naj- • bolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles l PATERNAL Osorio 5085 Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od. 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES • ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE. ^ KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10 do 28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanj® MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271. 02020100000100020101010100000101000201000002010201894823532353232323010002010100020100004823534848234823535348010153235323482348235323482348234823480201000290234823482348235323532300024823532348235323234848235353235302 NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO K V AFRIŠKIH PRAGOZDOVIH Nemški raziskovalec Heinrich Stark opisuje v reviji "Die Neue Rundschau" svoje nenavadne doživljaje z divjiñii zvermi v Afriki. Nenavadni so ti doživljaji v toliko, ker naravnost dementirajo vse ono, kar nam 0 divjih zvereh pripovedujejo pusto- 1 ovni romani ali kažejo slike na_film skern platnu. Kar se tiče divjih zveri, piše Stark, sem prišel do izkušnje, da niso nagnjene k temu, da bi napadele in žrle samo iz poželenja. Če katera zver na pade, napravi to večinoma iz strahu, samoobrambe ali iz lakote. Zverine ne preganjajo ljudi, ampak nasprotno, izogibajo 6e jih. V prvih dveh mesecih, ki sem ju preživel v Boreziji, sem srečal okrog dva tucata levov, od katerih pa ni niti eden pokazal volje, da bi me napadel. Postal sem zaradi tega tako lahkomiseln, da sem se brez orožja klatil po pragozdovih. V tem času sem srečal prvi levji par, samico in samca. Tisto jutro sem šel v gozd s svojim 12 letnim nosačamAflomači-nom. Bila sva brez pušk in revolverjev, niti noža nisva imela s seboj. — šla sva vzdolž reke Kafue. Naenkrat se prikaže pred nama lev. Nosač je ves v strahu zakričal: "Gospod, grozi nama velika nevarnost!" Toda že v naslednjem hipu je lev izginil v bližnjo goščavo. Ko sva napravila nekaj korakov dalje, pa se je naenkrat petnajst korakov pred nama pojavila le-vinja. Motrila naju jo nekaj trenot-kov, nato pa nama dostojanstveno o-brnila hrbet in prav tako dostojanstveno odkorakala nazaj v aoščo. Nekaj tednov kasneje sem naletel na leoparda. Deževalo je in tako zver ni slišala najinih korakov. Ležala je pod nekim grmom. Ko naju je leopard opazil, je takoj planil pokonci in zbežal'. Isto je bilo tudi z velikimi kačami, ki smo jih srečavali v teku naše ekspedicije. Vse kaj drugega pa je, če človek napada zver. če vržeš na kobro samo kamen, se takoj pripravi za napad. V času nevarnosti se vsaka divja zver pretvori v neusmiljenega nasprotnika. Če obstreliš kakšno zver in se ji nato približaš, bo napela zadnje svoje sile, da se nad teboj maščuje. Celo antilopa in cebra, ki ju smatramo za najbolj plašne živali, postaneta v takem primeru pogumni. Katera afriška zver pa je najbolj nevarna? če se kateremu afriškemu lovcu ¡Luigi Pirandeiio, italijanski drama- pripeti, da ga nekoliko opraska lev, je dobil Nobelovu nagrado za bo prav gotovo smatral1 leva za naj- ,„ nevarnejšo žival. No drugi, ki bo 1,terat™° « «34. Vidimo 0a tv imel podoben doživljaj s slonom, bi- uniformi Italijanske akademije volom ali leopardom, bo pač te smatral za najnevarnejše. Po mojem mnenju pa je v Afriki samo ena zver, ki ob vsaki priložnosti slepo napade človeka. To je rinoce-rus. Ta ne napade samo človeka, ampak celo tovorni avtomobil. Če mu hoče ubežati, je potrebna brzina najmanj 40 km na uro. Rinocerus napada povsem slepo in brez smotrenosti. — Zelo nevaren je tudi slon, ako se mu človek zameri. Slon je približno prav toliko težak, kakor rinocerus, vendar mnogo bolje vidi in je tudi bolj pametna žival. Pri napadih se poslužuje svoje zavidljive živalske in teligence. Nevaren je tudi zato, ker je močnejši od rinocerusa. Pred razjarjenim slonom se more človek umakniti samo s tem, da spleza na kakšno močno drevo. Manjša drevesa slon enostavno podre. Slon je zelo radoved na žival. Zlasti ga privabi nočni o-genj, zaradi tega mnogi lovci ponoči ne kurijo ognja. Zelo lahko razdražiš slona tudi, če nespretno ravnaš s fotografskim aparatom. Omeniti je treba še neke vrste vodnega konja, ki se zdi na prvi pogled silno nedolžna žival. Podnevi se igrajo v vodi, nato pa zlezajo na solnce in se grejejo. Ponoči pa gredo na suho iskat hrane. Takrat pa so silno nevarni. — Tudi bivol spada med nevarne afriške živali. Močen je, hiter, zmore mnogo napora in dobro vidi. Nevaren pa je posebno takrat, če je ranjen. Pri napadu se bivol poslužuje tudi raznih zvijač. Če ranjeni bivol pobegne, se ga ne izplača zasledovati. Afriški levi pa so različni, kar so r/SN>T/ tiče nevarnosti. Nekateri se uprav boje ljudi, drugi so v borbi zelo nerodni, so pa tudi, ki ne poznajo pardo-na. Mladi levi beže pred človekom ali pa ga radovedno ogledujejo in pri tem včasih celo pozabijo na beg. Mno gokrat lev sam ne ve, kaj bi napravil ko sreča človeka. Nekateri začno bežati in se nato vrnejo ter napadejo. Drugi zopet najprej napadejo in nato beže. Zelo redki pa so levi, ki bi napadli človeka zato, da bi ga požrli. Taki so edino stari levi, ki so zaradi starostne oslabelosti nesposobni za boj z drugimi živalmi, ki jim služijo za hrano, pa zaradi tega ponoči vdirajo v zamorske naselbine. Čnici trdi jo, da se v teh levili nahajajo zli duhovi. Leopard je mnogo manj nevaren nasprotnik kakor lev, So ljudje, ki leoparda nadvladajo s fizično silo, kar je pri levu izključeno. Leopard je plašen in ga je podnevi redko videti. Pred človekom skoraj zmerom beži. MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. P je. Nene 1973 — Villa Devoto. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-Lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 | 0 PRAVEM ČASU prejme Vaša obitelj denar, ki ga želite poslati za BOŽIČ IN NOVO LETO Ako nameravate poslati svoji obitelji denar brž in ugodno za bližnje praznike, poslu-žite se našega načina nakazovanja SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman -r- Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ S.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIENTO 1017 ORDIMIRAodIOup 12 i SATI Po zračni pošti Brž in seneno. Z nakazilom po zračni pošti se denar Kzplača prejemu niku približno v 12 , dneh proti povratni prejemnici Cenena brzojavna nakazila Brž, varno in celaedo. Ta nakazila se izplačajo tekom 6 dni in na isti način Spomnite se na naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK odprt je od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. ure. Pridite osebno, ali pa nam pošljite pismeni nalog. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 Córdqba 1223 (Avellaneda) (Rosario) ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST Razboiitik Dubrovski (Nadaljevanje "Povej, bratec, na kak način te je Dubrovski oropal in te hotel obesiti." Oskrbnik je vztrepetal in pal generalu k nogam: 'Batjuška, odpueti — greh me je zapeljal... lagal sem!' 'Torej tako!' je odgovoril general. 'Zdaj povej gospé, kako se je vse godilo, jaz bom pa poslušal.' Oskrbnik se ni mogel spomniti. 'No, torej,' je pomagal general, 'povej, kje si se srečal z Dubrovskim!' 'Pri dveh smrekah batjuška, pri dveh smrekah.' 'Kaj ti je oti rekel?' 'Vprašal me je, kam potujem in zakaj.' 'No, in potem?' 'A on? No, kaj je on storil?' 'On mi je vrnil denar in pismo ter rekel: Oddaj to na pošto!' 'In potem?' Batjuška odpusti!' 'Midva še nisva končala, moj ljubi', je rekel strogo general. 'A vi, milostiva gospa, blagovolite pregledati kovčege tega lumpa in prepustite ga meni, da mu dam pošteno lekcijo.' Veste, ker je bil Dubrovski sam gardni častnik, ni hotel uropati tovariša. Uganila sem, kdo je bil general, brez vsakega nadaljnjega pojasnila. Našli smo denar in kočijaža privezanega na kozla oskrbnikove kočije. General je obedoval pri meni, potem takoj odšel in vzel s seboj oskrbnika, ki so ga našli drugega dne v gozdu k hrastu privezanega in odrevenele-ga kot les." Vsi so molče poslušali povest Ane Savišne, posebno gospodične. Mnoge izmed njih so simpatizirale z Dubrovskim in si ga predstavljale kot romantičnega junaka, posebno Marija Kiiilovna, živa sanjarka. "In ti, Ana Savišna, misliš, da je bil pri tebi sam Dubrovski?" je vprašal Kirila Petrovič. "Ti si se pač zelo motila. Ne vem, kdo je bil tvoj gost, a gotovo ni bil Dubrovski." "Zakaj, batjuška, ni bil Dubrovski? Kdo drugi če ne on bo hodil na cesto in ustavljal mimoidoče, da si jih o- gleda?" "Ne vem, toda gotovo je, da ni bil Dubrovski. Jaz se ga spominjam še kot otroka. Ne vem, morda so mu lasje potemneli, a tedaj je bil kodrov blondinček pet let starejši od moje Maše, iz česar sledi, da nima 35 let, pač pa okrog 23. "Prav toliko, vzvišenost", je potrdil policijski nadzornik. "V svojem žepu imam tiralico, ki pravi, da ima "23 let". "A," je dejal Kirila Petrovič, "pre-čitajte jo in mi bomo, poslušali. Dobro bi bilo — da ga vemo pri jeti in da se ■ atn ne izmuzne, če nam pride pred oči." Policijski nadzornik je potegnil iz žepa dokaj umazani list papirja, ga važno rdzgrnil in pričel s pevajočim glasom: "Opis Dubrovskega, sestavljen po navedbah njegove služinčadi: Starost 22 let, rast srednja, lice gladko, brado brije, oči rjave, ruši lasje, raven nos, posebnih znamenj ui." "To je vse?" je vprašal Kirili Petrovič. "Vse", je odgovoril policijski nadzornik in zložil papir. "Čestitam, gospod nadzornik! Da, da, to je listina! Po tem opisu Vam ne bo težko izslediti Dubrovskega. — Kdo n. pr. ni srednje rasti, kdo nima rusih las, ravnega nosu? Stavim, tri ure boš govoril s samim Dubrovskim, pa ne uganeš, na koga si naletel po božji volji. Nič vam ni reči, uradniki ste res pametne glave!" Uradnik je pohlevno spravil svoj list v žep in se molče lotil gosi z zeljem, med tem so sluge že parkrat obšli goste in jim delili rum. Nekoliko buteljk so s pokom odmašili. Lica so jela rdeti, pogovori so postali glasnejši, svobodnejši in veseli. "Ne", je pričel Kirila Petrovič. "Nikdar več ne bomo imeli takega nad zornika, kakor je bil pokojni Taras Aleksejevič. On ni bil niti prihiter niti ni izgrešil svoje žrtve. Škoda, da so ga sežgali! Njemu- bi ne ušel ni eden od vse tolpe. Vse do zadnjega bi polovil; tudi sam Dubrovski bi se ne izmuznil. Pokojnemu je bilo to pač prirojeno. Zdaj vidim, da ne bo nič drugega pomagalo, kakor da se sam poprimem tega posla in grem nad razbojnike s svojimi ljudmi. Ob prvi priliki bom odposlal 20 ljudi, da iz-čistijo gozd. Narod ni boječ, vsak posameznik gre nad medveda; torej tudi pred razbojniki ne bi "bežal." ''Ali je zdrav vaš medved, batjuška Kirila Petrovič?" je vprašal Anton Pafnutič, sponinivši- se pri teh besedah svojega kosmatega znanca in ne katerih šal, katerih žrtev je bil včasih tudi on sam. Medved Miša je obetal visoko starost," je odgovoril Kirila Petrovič, "a je umrl slavne smrti po sovražnikovi roki. Onile je njegov zmagovalec." Kirila Petrovič je pokazal na učitelja Francoza. "Oprosti, ali se ne spominjaš?" "Kako bi ne pomnil", je odgovoril Anton Pafnutič in se popraskal za u-šesom. "Miša je torej poginil. Pri Bogu, škoda ga je, kako zabaven je bil, kako umen! Drugega takega medveda ne dobiš več. Toda, zakaj ga je Francoz ubil?" Kirila Petrovič je z velikim zadovoljstvom jel pripovedovati o junaštvu svojega Francoza, pri čemer je bil tako spreten, da je vse, kar se je zgodilo, obrnil v svojo slavo. Gostje so napeto sledili povesti o sinrti Miše in občudovaje opazovali Deforža, ki je, ne sluteč, da govore o njegovi hrabrosti, mirno sedel na svo jem prostoru in karal zaradi slabega obnašanja svojega, nekoliko preži-vahnega gojenca. Obed, ki je trajal skoro tri ure, je bil končan, gospodar je položi) servi-jeto na mizo, vsi so vstali in odšil v sprejemnico, kjer so jih čakale kava in karte in kjer se je nadaljevalo petje, ki se je pričelo v obednici. 10. poglavje. Okrog 7. uré zvečer so hoteli nekateri gostje oditi, toda gospodar, o-mamljen od punča, je ukazal vrata zapreti in jim je naznanil, da ne izpusti do prihodnjega jutra nikogar iz dvora. Kmalu je zadonela godba, vra- ta dvorane so 6e zaprla in ples se je pričel. Gospodar in njegovi ožji so se deli v kotu, praznili kozarec za kozarcem, veseleči se radosti mladih. — Stari so kartali. Samo po sebi umevno, kakor povsod, kjer ni v bližini na meščena brigada ulancev, je bilo več dam kakor gospodov, zato so bili zaposleni vsi moški, ki' so bili vsaj malo godni za ples. Naposled okrog polnoči so vstali, gospodar je zabavo prekinil, ukazal servirati jedila, a sam je odšel spat. Zaradi odsotnosti Kirile Petroviča je vse postalo še bolj svobodno in živahno, kavalirji so se usmelili sesti poleg dam, dekleta so se smejala in šepetala s svojimi sosedi, dame so se glasno pogovarjale preko mize Možje so pili, se prepirali in krohotali. Obed je bil nenavadno vesel in je o-stavil mnogo prijetnih spominov. Samo nekdo pri splošni radosti ni bil vesel. Anton Pafnutič je sedel žalostno in molče na svojem prostoru, jedel raztreseno in kazal nenavaden nemir. Pogovori o razbojnikih so raz burkali njegovo domišljijo. Kmalu bo mo spoznali, da je imel dovolj vzroka za bojazen. Anton Pafnutič, ki je klical Boga na pričo, da je njegova šatulja prazna, ni umazal jezika z lažjo: bila je res prazna, asignacije, prej v njej hranjene, je spravil v usnjato vrečico, ki jo je nosil pod srajco na prsih S tem je vsaj deloma pomori! svoje večno nezaupanje do vseh in svojo večno bojazen. Danes je moral noče-vati v tuji hiši; samo še, da bi mu ne nakazali prenočišča v kaki daljni sobi, kamor bi udrli tatovi Iskal si je z očmi tovariša in naposled našel Deforža. Njegova zunanjost, ki je izdajala moč, a še več hrabrosti, ki jo dokazal, ko je naletel na medveda, na katerega se bedni Anton Pafnutič ni mogel spomniti brez trepeta, sta bili vzrok, da si ga je izbral. Ko so vstali izza mize, se je Anton Pafnutič jel su kati okoli mladega Francoza, malo pogodrnjal, pokašljal in se naposled obrnil k njemu ter ga nagovoril: "Hm, hm, ali bi ne mogel prenočiti v vaši sobi, kajti vedeti je treba..." "Kaj želi gospod?" je vprašal De-forž po francosko in se mu uslužno priklonil. "Škoda, ti se po rusko še nisi naučil", je omenil Pafnutič in povedal v slabi francoščini, da bi rad prenočil z njim. 'Gospod, zelo rad pronočujem z vami' je odgovoril Deforž. Anton Pafnutič, zadovoljen s svojim znanjem francoščine, je pohitel takoj urediti vse potrebno. j®aa®a®aiaiajaj5iai5iaiaii3 HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo lirano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA SrajaeiSJSfSIMSI5ISfaJ3Jai3ISIEJSSJSISIEIEIEf5fSIB^ IZDAJA: Konsorcij "Novega li»U" UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.