The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 38
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 24. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 24, 1934
i '«;
LETNIK (VOL.) XLIII
Nov škandal vznemirja Francijo - Avstro-oprsKa zveza
GLAVNO PRIČO PROTI OSEBAM, ZAPLETENIM V ŠKANDAL S PODJETJEM STAVISKEGA, NAŠLI U MORJENO NA ŽELEZNIŠKI PROGI. — OClVIDNO OBSTOJI ZAROTA, DA SE ZAŠČITIJO PRIZADETI PRED PREISKOVAN JIM OBLASTI.
Pariz, Francija. — Komaj si je Francija malo opomogla od .ldarca, katerega ji je prizadeja-,o odkritje škandala v podjetju deparja Staviskija, kateri je povzročil padec dveh vlad in končno krvave demonstracije po pariških ulicah, je znova razburil politične duhove dogodek, ki se je pripetil preteklo sredo in ki oči-vidno stoji v zvezi s Staviskijem.
Na nepojasnjen in tajinstven način se je omenjenega dne izvršil umor nad možem, o katerem se trdi, da so mu bile vse mahinacije Staviskija in njegovih pristašev najbolj znane in ki bi imel biti glavna priča proti sleparjem. Ta mož, žrtev umora, je bil jurist Albert Prince, svetnik prizivnega sodišča. V četrtek zjutraj so našli njegovo razmesarjeno truplo na železniški progi med Parizom in Dijon.
Ta dogodek da oblastem dosti misliti. Očividno je namreč, da obstoji_ tajna zarota, da se ves Staviski škandal spravi v tako nejasnost, da ga ne bo mogoče razvozlati in da na ta način ostanejo krivci tajni. Umorjeni je imel namreč mnogo obtežilnih dokazov, ki jih je imel predložiti posebnemu odboru parlamenta, ki se je bavil s preiskovanjem škandala. V prvi vrsti bi se obdelovalo vprašanje, zakaj se sploh niso oblasti nikdar bavile s sleparijami Staviskija, dasi je detektivski urad poročal o njih skozi dolga leta. Umorjeni Prince je baje vedel za imena vseh o-seb, ki so posredovale, da so se sleparije Staviskija prikrivale, in te osebe so zdaj očividno spravile to važno pričo s poti.
Albert Prince je bil umetno izvabljen v zanko. Dobil je telefonski klic iz Dijona in nekdo, ki se mu je predstavil za zdravnika njegove matere, ki prebiva v ondotnem mestu, ga je pozval, naj pride takoj tja, češ, da je mati nevarno bolna. Prince se je odpeljal tjžč in tam je sled za njim izginila. Drugo jutro so našli njegovo truplo. Zdravniki so ' dognali, da je bila žrtev najprej umorjena, nato pa privezana na železniške tračnice. Vlak je truplo tako razmesaril, da se ne more ugotoviti, na kak način je bila povzročena smrt. Kos vrvi je-bilo še privezane na tračnice, drugi kos pa k truplu umorjenega. V bližini so tudi našli krvav nož.
PRIZOR Z DUNAJSKEGA BOJIŠČA
MUSSOLINI SPLETKAR!
Snuje zvezo med Italijo, Avstri. jo in Ogrsko, ki bi na eni strani ovirala malo antanto, na drugi pa nazije.
tz Jugoslavije
DVA VINOGRADNIŠKA DELAVCA NA DOLENJSKEM BI KMALU ZGORELA, A STA SF. V ZADNJEM TRENUTKU REŠILA IZ GOREČE HIŠICE. — ITALIJANI ARETIRAL! V GORICI PISATELJA FRANCETA BEVKA. — RAZNE VESTI.
Sliks. kaže prizor z Dunaja med vojno, ki je trajala pre tekli teden med vladnimi četami in socijalisti. Celo mesto je bilo podobno oboroženemu taboru; gornja slika je bila vze-a pred opernim gledališčem.
Dunaj, Avstrija.— Pod Mus-solinijevim vodstvom in zaščito se vodijo pogajanja med Avstrijo in Ogrsko za zvezo med obema državama, h kateri bi pristopila seveda tudi Italija, da bi se na ta način med vsemi tremi stvoril močen srednjeevropski ekonomsko-političen blok.
Dva namena ima Mussolini s tem blokom. Na eni strani je naperjen proti nemškim nazijem, da se jim prepreči invazija v Avstrijo in se Nemčijo na ta način drži od italijanskih mej, drugo ost ima pa obrnjeno tudi proti malivantanti, zvezi treh držav, Jugoslavije, Čehoslovaške in Ru-munije; poleg tega pa naj bi bil to tudi nekak protiutež proti novemu balkanskemu paktu, katerega so nedavno podpisale Jugoslavija, Rumunija, Turčija in Grčija in na katerega zre Mussolini s skrajnim nezadovoljstvom.
2e par mesecev je Mussolini na delu, da doseže omenjeni ita-Iijansko-avstrijski-ogrski blok. Meseca januarja je italijanski pomožni zunanji minister Suvich obiskal Dollfussa na Dunaju in mu je pri tej priliki tudi naznanil naročilo Mussolinija, da se mora Avstrija očistiti socijali-stov. Zdaj pa je isti Suvich na obisku v Budimpešti, kjer kon-ferira z ogrskim min. predsednikom Gombosom. Mussolini se je baje izrazil, da se mora avstrijska armada podvojiti, namreč od sedanjih 30,000 na 60,000 mož, da bo lažje odbijala pritisk na-zijev.
Da je Dollfuss pripravljen za morebitni napad na Avstrijo od strani nazijev, s katerim mu je pred par dnevi po radio z Bavarske zagrozil vodja avstrijskih nazijev, Habicht, je povdaril v razgovoru z ameriškimi časnikarji, ki so ga obiskali v četrtek. Dejal je, da po tragičnem prelivanju krvi zadnjega tedna ne misli v Avstriji nihče na kake nove nemire. Ako bo Nemčija kaj začela po 28. februarju, kakor se je glasila grožnja po radio, bo sama nosila vso odgovornost. Avstrija je za vsak slučaj popolnoma pripravljena.
--o--
— Berlin, Nemčija. — Obla-so dale aretirati lastnike enajstih pekarn, ker so dvignili cene kruhu, ne da bi istočasno zvišali plačo svojim uslužbencem. Izjavile so se, da je to čin proti interesom države in kaznjiv z zaporom.
CENA MLEKU ZNIŽANA
V Chic&gi mleko ceneje za en cent pri kvartu.
Chicago, lil. — Tukajšnje mlekarne so, pričenši s petkom zjutraj, znižale ceno mleku, ki ga dostavljajo na dom, za en cent pri kvartu, od 10 na 9 centov. Za isti znesek se je znižala cena tudi pri pajntu, namreč od 7 centov na 6. Storiti so bile to prisiljene, da lahko konkurirajo z neodvisnimi mlekarnami, katere so jim s svojimi znižanimi cenami vzele dosti odjemalcev. Znesek, ki ga bodo dobile za mleko manj, bodo morale bržkone mlekarne same trpeti, kajti razvaževalci mleka se trdovratno ustavljajo, da bi se jim znižala njih plača, $40, ki jo dobivajo zdaj na teden, na $35.
SMRT ROJAKINJE
KRIŽEMSVETA
—	Atene, Grčija. — Kakor kaže, je Samuel insull sam prišel do prepričanja, da bo moral prej ali slej zapustiti Grčijo, in pripravljati se v »M-ičel na od hod. Govori se, da se namerava preseliti nekam proti vzhodu, bržkone v Perzijo.
—	Buenos Aires, Argentina. — V San Juan provinci je prišlo v sredo do oboroženega u-pora proti provincijalni vladi. Po dve uri trajajoči bitki, v kateri je bilo 14 oseb ubitih in 50 ranjenih, so se uporniki polastili vlade.
—	Tokio, Japonska. — Do ponovne napetosti je prišlo med Japonsko in Rusijo, in sicer vsled ribiških pravic za japonske ribiče v severnih vodah Pacifika. Sovjeti so nepričakovano dvignili odškodnino, ki jo morajo plačati ribiči, in Japonska trdi, da je Pvusija s tem prelomila svoječasno pogodbo.
-o-
JOHNSON NA RADIO
Washington, D. C. — V torek zvečer je govoril na radio NRA administrator, H. S. Johnson. Povdarjal je pri tem trojno dolžnost, ki jo ima NRA. Prva je, da varuje delavstvo pred iz-koriščevanjem industrijalcev, druga, da delavstvo ne škodujte industriji, in tretja, da se zavarujejo odjemalci pred izrabljanjem od strani omenjenih dveh skupin skupno ali od vsake posamezno. Ostre besede je naperil proti neupravičenim kritikom, l<i napadajo NRA, in jih je povabil, naj pridejo prihodnji torek v Washington, kjer se bodo kritiki zasliševali, da se izve
PREDRAGE
PIJAČE
Predsednik odredil preiskavo glede vzroka visokih cen.
Washington, D. C. — Pred-sednih Roosevelt je dal naročilo alkoholnemu administratorju, naj temeljito preišče razmere v prometu z opojnimi žganimi pijačami. Cene namreč, ki jih izdelovalci zahtevajo za te pijače, so mnogo previsoke in na ta način se daje prilika butlegerjem, da delajo dobro trgovino. Da se prisilijo domači izdelovalci, da znižajo svoje cene, je vlada znatno olajšala uvoz pijač iz tuje-zemstva, a niti to še ni moglo razmer glede cen zadovoljivo u-ravnati; carina na uvoz je namreč visoka.
--o----
SMRTNA KOSA
Chicago, 111. — Na svojem domu na 3138 So. Hamlin Ave je po dolgotrajni bolezni preminula v četrtek rojakinja Mrs. Mary Gerdovich. Njeno truplo leži v mrtvaški kapeli pogrebnega zavoda Louis Zefran, 1941 W. Cermak Rd., od koder se bo pod vodstvom istega zavoda vršil pogreb danes, v soboto zjutraj, s sv. mašo ob 10. uri v cerkvi sv. Štefana, na Resurrection pokopališče. Pokojna je bila stara 66 let in zapušča soproga, tri sine in eno hčer.— Društvo Krščanskih žena in mater, katerega članica je bila pokojna, opozarja vse svoje članice, da pridejo v petek večer po pobožnosti, da molijo ob rakvi pokojne. V soboto pa se naj udeležijo po možnosti pogrebne maše z regalijami. Globoko sožalje žalujočim, pokojni pa rajski mir
MLAD VELIKAN
Alton, 111. — Tukajšnjo šolo obiskuje 16 letni deček Robert Wadlow, ki je po svojem telesu nekaj izrednega. Kljub svoji mladosti meri namreč malo. manj kot 8 čevljev in tehta 365 funtov. Ni pa samo telo tako razvito, marveč ima tudi bister um; v tudijah namreč dobro napre-luje.
njih mnenje. Sledila bo nato konferenca osebnosti, ki so pomagale in sodelovale pri izdelovanju kodeksov. Na tfej konferenci, katera se prične 5. marca, se bodo ukrenili nadaljnji koraki za delovanje NRA.
ČLAN KRALJEVSKE DRUŽINE RAZDEDINJEN
Berlin, Nemčija. — 26 letni sin švedskega prestolonaslednika, princ Sigvard, namerava izvršiti čin, ki je v kraljevih očeh neodpustljiv. Poročiti se namreč hoče z nekim nemškim dekletom, v kateri ni aristokratske "plave" krvi. Vsled tega je švedska kra-ljeva hiša nastopila proti njemu, ga razdedinila in mu tudi vze-1 la naslov princa.
AGITATORJI
POZOR!
Kampanja "Amer. Slovenca", ki je trajala od 20. novembra 1933, 3e bo zaključila točno 28. februarja 1934 zvečer. Vse pošiljatve po pošti morajo nositi poštni datum z dne 28. febr. 1934. Pošiljatve s poznejšim poštnim datumom Uprava ne bo upoštevala. Vsi agitatorji naj blagovolijo vzeti to vest na znanje in se naj po tem ravnajo. Poizvedi vsak, kedaj pobirajo po vaših krajih zadnjo pošto vsak dan', da bote lahko agitirali do zadnje ure, če mogoče. Še je čas, da zmagate. Agitirajte s podvojeno silo te zadnje dni kampanje!
Chicago, 111. — V sredo zju-j traj je preminul na svojem do-, mu, 8604 So. Loomis St., naš ro- j jak John Verbiščar. Pokojni je bolehal že dalje časa, dokler ni končno nastopila kriza vsled krvavitve na možganih. Star je bil 70 let fn se pred kakimi 45 leti priselil v Ameriko iz Gribelj, fa-ra Podzemelj, Belokrajina. Clan je bil društva sv. Štefana, št. 1, KSKJ., Družbe sv. Družine in Družbe sv. Mohorja. Pogreb se! bo vršil iz hiše žalosti, kjer leži pokojnikovo truplo, v soboto zjutraj v cerkev sv. Kilijana, 87th in Aberdeen, s sv. mašo ob 9. uri, od tam pa na Mt. Carmel pokopališče. Pokojni zapušča ženo, dva sina in dve hčeri, katerim izrekamo najiskrenejše sožalje, pokojniku pa želimo večni mir.
-o-
DAN TAŠČ
Amarillo, Tex. — Tašče, doslej predmet zabavljic in dovti-pov, bodo prišle v tem mestu do j malega zadoščenja 5. marca. Ta! dan se bo namreč praznoval njim I na čast, "Dan tašč'. Ustanovil sej je poseben klub in njega predsednica se je izrazila: "Na nas tašče so že dovolj dolgo letele šale in zabavi j ice. Čas je že, da nam javnost izkaže nekaj spoštovanja." Mestni župan je izdal proglas, naj se po celem mestu obhaja na naj slovesne jši način 5. marca dan tašč.
Pisatelj Bevk aretiran'
Trst, 3. febr. — Kakor poročajo iz Gorice, je bil znani slovenski pisatelj France Bevk, ki živi v Gorici, preteklo soboto klican na goriško kvesturo (policijo). Ni se več vrnil. Ne da bi kdo vedel za vzrok in ne da bi bili o tem obveščeni pisateljeyi svojci je bil aretiran in pridržan v zaporu. Ali je še v Gorici, ali pa so ga spravili kam drugam, ni znano.
--o-
Nesreča pri delu
31 letnemu tesarju Jakobu Kranjcu iz Lopate pri Celju je pri tesarskem delu odtrgalo nekaj prstov na roki in je moral v celjsko bolnico.
-o-
Nov vir zaslužka Rudniška uprava iz Zagorja je v Toplicah zgradila najmodernejše urejeno žago za spe-cijalno rezanje in vtovarjanje desk. Te deske dovažajo v Trbovlje, kjer izdelujejo patentirane zabojčke za premog. Povpraševanje po tako vloženem premogu je tolikšno, da ne morejo sproti narezati dovolj desk. — S tem je dobilo zapo olitev večje Število Žagarjev in je tudi' pomagano okoliškim
Pod voz je pade?
Ivan Mohorko, 25-letni hlapec iz. Št. Lovrenca pod Proži-nom je peljal po cesti drva. Konja sta se splašila in Mohorko je padel pod voz. Kolesa so mu šla čez trebuh in ga nevarno poškodovala.
--o--
Huda poškodba otroka Huda nesreča se je pripetili komaj 4 letnemu sinčku šivilje Ivanu Komparetu iz Ribnice. Voz je namreč šel otroku čez telo in mu zlomil obe nogi i-; eno roko. Težko bodo otroka v bolnici toliko obvarovali, da ne bo Ža celo življenje pohabljen.
Na motornem kolesu ob nogo
Ignac Meh, 31 letni kovač £r» 2 Hotni krojaški pomočnik iz Šmartnega ob Paki sta se peljala no motornem kolesu. Na cesti na Rečici sta zadela v nek tovorni avto in pri tem sta si oba zlomila nogo.
-o-
Ponesrečila Pri gašenju apna se je nevarno ponesrečila Ana Drevenšek iz Ljubstave pri Sv. Vidu pri Ptuju. Dobila je nevarne opekline po rokah in obrazu, zlasti sta v nevarnosti obe očesi.
Po srečnem naključju rešena iz ognja
Škocijan, 3. febr. — Te dni i se je pripetila v škocijanskih go-( ricah požarna nesreča, ki bi sko-ro zahtevala življenje dveh delavcev. Posestnik Barborič iz Sa-vinka pri Škocijanu ima v Vi- ( njem vrhu vinograd s hišico in gospodarskim poslopjem. Posestnik Barborič je najel dva delavca, Jožefa Glaviča in J. Zupana, da delata v vinogradu. Proti večeru sta delavca v hišici zakurila in zmučena od napornega dnevnega dela kmalu zaspala. Okrog štirih zjutraj je Zupana prebudil iz spanja smrad po dimu. V zli slutnji je vstal in odšel iz hiše, kjer je videl, da gorita slamnata streha in ogrodje hišice, ki se morata vsak trenutek zrušiti in pokopati pod seboj | tovariša Glaviča. Stekel je v hi-j šo in začel Glaviča buditi. Dobro minuto potem, ko je Glavič zbežal iz sobe, se je že zrušilo hišno ogrodje in ogenj je zajel prostor, kjer sta bila delavca spala.
Delavca sta izkušala gasiti ogenj z velikimi snežnimi kepami. Po kratkem času pa sta se j prepričala, da vse nič ne poma-i ga, zlasti ker je začela pihati močna burja. Ogenj se je širil in objel še gospodarsko poslopje. Lepa majhna domačija je pogorela do tal.
Nesrečo je povzročilo dejstvo, da sta premočno zakurila v štedilniku, iz katerega so držale pločevinaste dimne cevi, napeljane ob leseni steni skozi streho. Preveč razbeljene cevi so povzročile, da se je vnel leseni steber suhega hišnega ogrodja. Posestnik Barborič trpi znatno škodo, ker ni bil zavarovan.
kmetom, ki lahko na ta način prodajo več lesa.
-o-
Usoda zaplenjenih vžigalnikov
Cigaretni vžigalniki spadajo v Jugoslaviji pod državni monopol. Finančni organi so v zadnjem času zaplenili veliko množino nežigosanih vžigalnikov, katere so nato v bel-grajski železolivarai Merkur uničili. Strokovnjaki ugotavljajo, da so stopili v peči za top-' ljenje železa teh vžigalnikov 1 za 3.5 milijona dinarjev.
-o-
Nesreča
i Strojnega delavca Jurija I Jurmana v mizarski zadrugi na (Glincah je stroj pograbil za desnico in mu jo nevarno- poškodoval.
I -0-
|	Sneg ga je podsul
j Iz Dovjega na Gorenjskem (šo pripeljali v ljubljansko bol-1 nico 37letnega dninarja Ma-jtevža Niklja. Ko je v gozdu pobiral drva, ga je močan sneženi plaz pritisnil ob neko drevo in ga hudo poškodoval.
-o-
Tujci v Kamniku
Bilanca tujske sezone za mesto kamnik je bila lansko leto zelo razveseljiva, kljub temu, da je število tujcev padlo. Statistika namreč pove, da je lansko leto obiskalo ta zdravi gorenjski kraj 608 letoviščarjev, ki so o-stali v Kamniku 15.478 noči. Največ gostov je bilo Avstrijcev, potem pridejo Cehoslovaki, Italijani, Madjari in drugi iz evropskih držav. Iz Amerike so bili samo trije.
81831, by Edgar Rice Burroughi, Inc. A!1 rights reserved.
Btran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
tistega, ki ti v resnici dobro želi in hoče. Če hočeš dobro sam sebi, če nočeš obžalovati, ko bo že prepozno!
Sv. mision nas vabi skupaj. Hitimo k njemu. Prijatelj, le malo pomisli! Ne majaj z glavo, ne posmehuj se, ne reci, da to ni za te! Ti si človek, nisi žival! Živiš, umrl boš in živeii boš moral po smrti. Tako je zapisano in tudi dokazano. Vsak, ki je pameten, to sprejme in ohrani v veri, se po tem ravna in v tem upanju zadovoljen pričakuje boljšega življenja po smrti, nego mu ga nudi ta svet, ki je v pravem pomenu beseda le dolina solz.
Prijatelj! Ti in jaz bi bila srečna. Za srečo se pehamo. Bolj ko hitimo za njo, bolj se umika in beži pred nami. Zastonj hitimo za njo in jo iščemo; dozdaj je nismo še našli in je ne bomo. Srečo dobiti je sicer mogoče, toda način je drugačen; sreča se skriva nekje drugje, do sreče pelje druga pot. Najti je ni lahko in kdor hoče do nje, mora imeti dobrega in zanesljivega prijatelja. Pot sicer ni lahka in gladka, a ko se je potnik navadi, lahko hodi po nji in lahko to srečo, ki je edino prava, tudi dobi. Sreča za tebe in mene je v veri, v' sv. cerkvi in v sv. zakramentih. Če je iščeš drugod in drugačne, je iščeš zaman in se varaš.
Ako ne verjameš gornjim vrsticam, pa poslušaj še nadalje, da ti povem še več primer. Povej mi, kje si še videl srečne in zadovoljne ljudi drugod, kakor so oni, ki prihajajo izpred mize Gospodove, kjer so prejeli v sv. zakramentih znamenje sv. vere, v katerih so zagotovljene vse obljube, več, kakor jih more izpolniti svet. Tukaj se srečata bogatin in siromak, oba sta si brata, oba na kolenih priznavata svoj nič pred Bogom in enako v molitvi klanjata glave in za njima vsi drugi, ki so se te gostije udeležili.
Dragi prijatelj, tu in samo tu je sreča in bogastvo srca, ki te hrabri in ti lajša bridkosti, te dela človeka in dviga iz telesa duha v nebesa, po katerih moraš hrepeneti in se truditi; če ne iščeš tega ali mogoče odklanjaš, se nad tem spodtikaš, potem vem, da se varaš.
Mnogo jih je, vsi,smo, ki drvimo za srečo, toda v napačno smer. Dobiti jo hočemo tam, kjer je ni. Tja, kamor nas ona sama vabi in kliče, pa neradi gremo, zelo se obotavljamo in malo cenimo kraj, od koder prihaja klic sreče za nas, da bi mu sledili in se ž njo obogateli. To je sv. misijon.
Resna je ta beseda in mnogo pomeni za tebe in za mene, za vsakega, ki živi in hodi po
zemlji, ki bo umrl in legel v grob. Prijatelj, ali si že kdaj resno pomislil o življenju in smrti in o življenju po smrti! Pametno bi bilo, če bi, to pa zato, ker se to tako tiče tebe, kakor mene, ker bova oba umrla in po smrti živela naprej. — Tega tajiti ne smeš in ne moreš. Če hočeš to tajiti, varaš ponovno sam sebe in sebi v škodo in strašno pogubo, kajti samo dvoje je mogoče po smrti: večno boš lahko srečen, ali večno nesrečen, nobene druge poti ni. Kdor drugače računa, se bo sebi v izgubo uračunal. Tako je zapisano: kdor hoče videti, bo lahko videl, kdor noče, ne bo videl, toda videl bo pozneje, a prepozno v svoje gorje, tako nam pove sv. vera, v kateri smo vzgojeni in v -kateri bomo tudi umrli. Naj sedaj priznamo ali odklanjamo, to ne bo naredilo nobene razlike, kar je zapisano, se bo zgodilo. Zapisano pa je s krvjo Odrešenika na križu, ki je rekel, da se lahko vsi rešijo večne pogube, če Njega priznajo in sledijo Njegovim naukom. Obljubil je, da bo oblagodaril vse one, ki mu bodo sledili, ga priznali in skušali obdržati Njegove nauke ter sp'olnovati Njegove določbo.
Kakor je obljubil, da bj o blagodaril tiste, ki mu slede. t., ko je zažugal s prekletstvom onim, ki sramote in zametajo njegova dela. On je ustvaritelj vesoljstva, neba in zemlje, Njegovo. je vse, po Njegovem naročilu se zemlja vrti, On daje dež in solnce, ves svet je v Njegovi službi, le človek se mu zoperstavlja, ne ve, če bi ga priznal ali ne, če bi mu veroval ali ne. Umrl je na križu najstrašnejše smrti, da bi prido'iil človeka za srečo v nebesih, da bi ga večno osrečil in obogatel tukaj in v večnosti. Pa človek je hladen, njegov um je teman, ne vidi in noče videti! Člov . : je puntal', najnehvaležnejše *n tje na svetu, pa ima vendar najvišji poklic. Zanj je Bog u-stvaril vse, nad vsem stvarstvom je gospodar človek s svojo prosto in svobodno voljo. On misli, kar hoče, dela, kar ho če, sprejme vero ali jo odklanja, dokler živi. "Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle," je rekel Odrešenik. Te zadnje besede so strašne in globoko pomenljive za vse ljudi. Zakaj? Zaradi tega,ker je s temi besedami zapečatil in pribil za sveto resnico vse, kar je prej tri leta o-znanjal, učil in svaril, vse je povedano in zapepadeno v teh besedah. Z drugo besedo si lahko mislimo, da je ta tako slovesna beseda Zveličarjeva tako resnična in močna, katero je potrdil s smrtjo na križu. S smrtjo je zapečatil vse to, kar je prej govoril, da je tako s tistimi besedami ne samo slovesno zatrdil, marveč tudi s krvjo zapečatil, da je res tako in nič drugače, nič spremenjeno. Več kakor to vedeti ne potrebuje noben človek, da lahko veruj*., če hoče. Če pa noče verovati, potem zanj ni pomoči. Bog n;
želi nikomur pogubljenja, marveč pravi sv. pismo, da Bog želi, da bi vsak spoznal in živel.
Sv. misijon nas kliče in vabi. Hitimo k njemu in si zagotovimo zaklade za .večnost. Mogoče je to zadnji klic, za mnoge gotovo, saj vidimo, kako vsak dan legajo v grob naši bratje in rojaki, še dokaj čvrsti in tudi še ne prestari. En dan ali dva bolezni, pa je te* potovanja dokončan. Smrt, ki ni nič drugega nego vrata iz te usodne prehodne dobe iz začasnega v večno življenje.
Ni dovolj, da rečeš: Kaj me briga, vera gor, vera dol! Tj lahko rečeš in si misliš, dokler živiš, ki imaš prosto voljo, toda smrt, ta ti naredi konec svobode, ta te postavi na sodbo in ti pojasni tvojo slepoto v luči neskončne božje pravice.
O prijatelj, če si le malo premislil, če bi vsaj skušal in preskušal, bi kmalu spoznal, da je sreča, resnična sreča, ki te kliče in vabi, posebno še za časa sv. misijona, v cerkvi pred oltarjem, bi se ti drugače zanimal, drugače obnašal in drugače sodil ves svet, kakor ga sodiš sedaj. Če si res želiš miru in pokoja, pridi na sv. misijon in udeleži se z drugimi stoterimi farani fare sv. Kristine tega sv. misijona, ki se bo vršil zate in zame in za vse, od blizu in daleč. Pričel se je 17. februarja in bo trajal tri tedne. Prijatelj, le pridi, vabi te prijatelj, ki je v resnici prijatelj tvoj. Če boš prišel, boš potem tudi ti velik prijatelj moj, kakor sem jaz tistih, ki so me vabili tako, kakor sem vabil jaz tebe sedaj. Le pridi in ne bo ti žali
Anton Grdina.
-v--
CERKVENI KONCERT V COLLINWOODU
Collinwocd, O.
Vsaka, pa bodisi še tako skromna novost, obrne ljudsko pozornost nase vsaj za prvi hip. To je menda eden glavnih vzrokov, da vlada veliko zanimanje za cerkveni koncert, katerega priredi Ilirija dne 25. februarja. Kot je omenjeno v A. S., so cerkveni koncerti v A-meriki nekakšna novost. Radi tega naj služijo naslednje vrstice občinstvu v pojrsnilo.
Najprvo glede vstopnine. Prvič v zgodovini naše župnije se bo računala vstopnina za v cerkev in ravno to dela nekaterim velike preglavice. Zakaj tako? In čemu tako? Cerkev je in mora biti ob vsakem času prosta slehernemu! Res, malo čudno- udarja to na naš posluh: vstopnina se pobira za v božji hram. Ampak ni bilo mogoče ukreniti drugače. Bolj zmerniir bo to končno po volji, ne/jido-voljneže pa itak ni mogoče zadovoljiti nikdar.
Še nikdar se ni razmotrivalo toliko o_ naši mladini kot dandanes. Časopisi, duhovni in narodni voditelji vedno ob vsaki priliki povdarjajo, mladina je naša bodočnost; od naraščaja smo odvisni; komur ?e bo posrečilo dobiti mladino na svojo stran, temu se ni bafi propada.
Pa je ravno radi mladine toliko prerekanja. Na eni strani se trdi: z ameriško mladino .;e ie da opraviti ničesar, drugi trdijo nasprotno. Največ preglavice glede mladine je ob naših društvenih prireditvah. Zagovorniki mladine povdarjajo: mladina naj ima prost vstop na naše prireditve; razume se, da je dovolj tudi nasprotnega mišljenja med nami. Kako bo z mladino na našem cerkvenem koncertu ? Staršem se svetuje, da naj šolsko mladino pridržijo doma. Ker koncert se bo pričel ob 8. uri zvečer ter bo trajal približno dve uri, torej precej pozno za šolsko mladino. Razume se, da to se ne tiče mladine, ki je že odraščena; ta naj pride s starejšimi vred.
Spored prvega dela bo obsegal sledeče točke:
Gospodov dan, Medved, poje mešan zbor. O Marija, blaga, mila, Mav, poje mešani zbor. Saetentur ooeli, Wiygant, poje moški zbor s sopran solo. O Deus, ego amo te, Miller, poje mešani zbor s tenor solo. Je mrak končan, Hladnik, poje mešani zbor. O vi vsi, ki mimo greste, Rihar, mešani zbor. Zdrava Marija, Hladnik, mešani zbor .Gloria, Leonard, mešani zbor. — Sledi odmor 10 minut.
Drugi del vsporeda bodo tvorile: Veš, o Marija, Potočnik. Presveto srce slovo, Illadnik. Zvonček čuj večerni, Hladnik, poje mešani zbor. Ave Maria, Rosewing, poje mešani zbor. Slava, Medved, poje moški zb. Lepa si, Marija, Rihar, poje mešani zbor s sopran in alt solo. Sanctus Benedictus, Leon. Rosewing, poje mešani zbo'\ Zaključna točka bo: Hvalite Gospoda, dr. Ivimovec, poje mešani zbor.
Veš, o Marija in Presveto Srce slavo pojejo dečki, mini stranti, zadnjo kitico vsake pesmi pa oba zbora. Bodi omenjeno, da je deški zbor pevcev še v povojih, to bo njih prvi »
stop; upamo pa, da se v clo-glednem času razvije ta skupina mladih pevcev v večjo aktivnost ter tako naposled zamašijo vrzeli v bodoče pri odraslem pevskem zboru.
Vstopnice so 50c v ospredju in 35c v ozadju cerkve. Začetek ob 8. uri zvečer. Čisti dobiček se bo naklonil cerkvi. Vabi zbor Ilirija k obilni udeležbi.
Frank Kovačič.
ŽELODČNO ZDRAVILO
ISKRENO PRIPOROČANO
"Chicago, lit. — Uživam
TRINERJEVO GRENKO VINO
kadarkoli trpim in lahko ga vsakomur iskreno priporočam. Mrs. Susanna Pav-liis," Ne detajte poizkusov s kakim drugim odvajalnim sredstvom, uživajte Trinerjevo grenko vino, ki se je v zadnjih 44 letih izkazalo kot najbolj zanesljivo zdravilo proti /aprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju in podobnim želodčnim nadlegam. Pri vseh lekarnarjih. Jas. Triner Co., 1333 So. Ashland ave., Chicago, 111.
"Najbolje, če pošljemo na zasledovanje četo, da vidimo, kaj se je z njipi zgodilo," reče eden izmed njih. Predlagali so drugi, da. bi se dvignili z zrakoplovom in bi krožili nad gozdom. Toda kapitan je izrazil bojazen, da nje bo mogoče" vleč pristati z zrakoplovom tako nizko radi plina, katerega pa tudi ne smejo več izpuščati iz zrakoplova. Odpravili so se, da gredo pes na zasledovanje.
Človek uganka
V starodavnetn veku je bil človek zadovoljen sam s seboj in ni razmišljal o svojem postanku, namenu in cilju. To je bil čas človeškega razvijanja na zunaj. Ko pa se je človeštvo zadostno razvilo in se razširilo po zemlji, je jel človeški duh pojmovati notranje življenje, sploh višje prikazni. Sicer sta prva človeka bila poučena o Bogu, vendar se je to počasi izgubljalo vsled zakrknjenosti človeških otrok, dokler se niso po babilonski zmešnjavi razkropili po svetu in tvorili narode z različnimi jeziki in niso vedeli, da so bratje.
Mnogi poganski duhovi so slutili o nekem "nepoznanem", svoje življenje so uravnavali po notranji vesti, ki jim je zapo-vedala poštenost in pravičnost. Imeli so tudi pojme o višjih močeh, ki gospodarijo nad življenjem in smrtjo, a svojega namena nismo mogli spoznati. Pogansko ljudstvo je verovalo v usodo, ki je nad njim in po kateri se je ravnati.
Prišla pa je Luč sveta in razsvetlila zemljo. Človeška duša je pozabila vpijoči glas tisočerih vekov, kaj je resnica? V Bogu je našla pot, življenje in resnico. Uganka je bila rešena, Bog jo. je razložil po svojem, učlovečenem sinu.
A ni minulo še drugo tisočletje po Njegovem prihodu in zopet vlada tema v človeški duši in zopet išče ubogi človek odgovora na vprašanje po smislu svojega življenja, po svojem končnem cilju. Smo mi odgovoru bližji kot drugi?
Človek s svojim umom in svojo voljo je skrajno vzvišeno bitje vidnega stvarstva. Njegova duša je odsev Stvarnika-duha, ki je napravil prvega človeka iz zemlje. Človek torej ni ustvarjen iz nič, ampak iz že ustvarjene prsti, a Stvarnik mu je vdihnil neumrjfičo dušo. In to je, kar povišuje človeka.
Nekaj vzvišenega in velikega je torej človek. Človeškemu duhu so znane ideje o resničnem in dobrem, o času in večnosti, dasiravno Človek tega ne more videti in spoznati s svojimi telesnimi čutili. Vse to je delovanje duha, ki ga je Stvarnik vdihnil človeškemu telesu. Res je duševno življenje odvisno cd telesnega stanja. Zdrav duh hoče biti v zdravem telesu. Kaj je telo brez duha: kos smrtne narave, ki je podvržena svojim zakonom minevanja in umiranja. Duh v človeku pa ima neizčrpljivo moč, ki nikdar ne oslabi ali'opeša, ki svoje sile po delovanju ne obrabi, ki ne izgubi ničesar, ako deluje in je po svojem delovanju še čistejši, bogatejši in močnejši. Njegovo notranje življenje, njegove velike in svete misli tudi tedaj ne zmanjšajo, ko slabijo čuvstva in izgine spomin.
Duša je torej, kar povišuje človeka. In naj se še tako trudijo nasprotniki pravega pojmovanja o človeku, njihov trud ostane za vedno neuspešen. Če se moti eden, se ne motijo vsi. V slehernem človeku živi zavest, da je vzvišen nad vidno naravo in da ni rojen za to boro zemljo. Tako pravi pesnik Medved: v pesmi "Ded":
Pijan od blažene omame iz slutenj zida zlati vek in vzdihom tvojim ne verjame/ da sreče tu je — prazen jek.
NEKAJ NOVIC IZ DETROITA
Detroit, Mich.
Ni posebno- veliko novic, a sem se kljub temu odločil, da napišem par vrstic, da čitatelji tega lista ne b >do mislili, da smo v Detroitu pozabili živeti. — Prva novica, ki jo obesim na veliki zvon, je ta, da six bila Mr. in Mrs. Peter Chernich obdarovana s hčerko. Rojak Chernich se je tako daleč "zmufala" na zapadno stran mesta, da sem izvedel o tej novici šele, ko sta Jože Srebrnak in Miss Srebrnak prinesla o-menjeno brhko hčerko h krstu. Družini Chernich čestitam.
Čital sem, da Father Odilo s j svojim pevskim zborom prepeva na radio. Več tukajšnjih rojakov se je izrazilo, da bi naj pač tako glasno zapeli, da bi se jih slišalo tudi sem v Detroit. •— Pretekli teden se mi je nenadno kolcalo kar celih 24 ur in sem. si pri tem mislil, kdo bi me neki tako opravljal. Pa sem kmalu izvedel, ko mi je gospod urednik poslal kar pet iztisov Amer. Slovenca, v katerem mc Kranjska Micika tam nekje iz Pennsy Ivani je terja za glasove, ki jih je lansko leto poslala v Detroit. — Jaz seveda delam kolikor morem za povzdig tega koristnega lista. Veliko se jih namreč izgovarja, da ni denarja. So pa tudi taki, ki bi lista ne hoteli brati, Če bi jim ga jaz plačal. Je pač križ, ker ne moremo letos lista naročiti v stari i kraj. Poskusim vse, saj sem se j oni dan celo nad medveda spra-i vil, da se naroči na list. Nekaj I časa je renčal nad menoj in hotel nazaj v brlog, ko pa le nisem odnehal, se je navsezadnje vseenO naročil. — V odgovor Pennsylvančanom pa zapišem to, da tudi tam v gorati Penn-sylvaniji niste letos tako dejavni, kakor ste bili lansko leto. Mr. Golobich, Kranjska Micika in Mr. Klučevshek, le na noge ! Morda pa "aparate" glasove za zadnji napad ? — Če Father Odilo ni vreden 50,000 glasov, jih tudi nihče drugi ne bo. Vsi čč. gg. duhovniki bi morali dobiti najmanj po 50 tisoč glasov, če hočemo, da bo kampanja popqlna. — Naročnikom tukaj v Detroitu pa priporočam, da še v tem mesecu plačajo zaostalo naročnino, dokler še glasovi kaj štejejo. — Drugič kaj več. Zastopnik.
-o-
TVOJ PRIJATELJ TE VABI NA SV. MISIJON
Euclid, Ohio.
Laže tisti, ki se ti dela prijatelja na zunaj, pred tvojim obrazom, v srcu pa nima zate ljubezni. Največ je takih danes med nami. Obsojanja je vredno tako hlinjenje in takim velja izrek: "Bolj proti tvoj, bolj se ga boj!" Verjemi in drži se
! 1 " ! ....... -............ .
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
i
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Gridley, ki se je ozrl na letajoči zmaj je krik-nil: "Ali si videl njeno zobovje. Nekaj strašnega je, le peglej, In pošast ima Se kremplje na koncu perutnic." — Ko je Jason vse to videl $e je aačel resno bati za Tarzana, ki ga ni bilo nazaj iz goasdi1.- Kar so videli so povedali še drugim in vsi so bili v strahu za Tarzana, da se mu je moralo nekaj zgoditi.
Odpravili so se. Šlo je deset Wazircev, Jason Gridley, en častnik in en mehanik. Vzeli so seboj puške, nekaj municije, nekaj živeža in odšli so na pot v gozd. Iz zrakoplova je gledal za njimi Wazirec, ki je bil na zrakoplovu za kuha, že-leč jim mnogo sreče in naročal jim je, da naj njegovega gospoda Bwana, kakor so zamorci nazivali Tarzana, gotovo najdejo in privedejo nazaj.
Jason Gridley,,ki je Tarzanove Wazirce že dobro poznal je iebral najmočnejšega med njimi, ki se jevimenoval Muviro, ter ga postavil na čelo zasledovalne karavane. Zasledovali $a,T-ar-zanove stopinje do nekega velikega drevesa'. "Tu je Bwana začel potovati po drevju," je rekel Muviro. Šled se je zgubila. Gridley je dejal, tukaj iskati človeka se pravi, kakor bi iskal iglo v senčnem hlevu. Kaj pride zdaj?
AMERIKANSKI SLOVENEC
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka 2-34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
amerikanski slovenec, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Mesto
Priloženo vam pošiljam svoto 9...................«a obno-,
ritev moje naročnine za "Amer. Slove. >ca".
Naslov
frvt in najstarejši uloventM Tke fir»t and the Oldest Slovene litt v Ameriki«	Newspaper in Amerim.
Ustanovljen let* Jlfli	Established 1W1,
Uliaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Moa-fcsljkov in duevov po praznikih. day and the day after holidays.
izdaja in tlska!	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave!	Address of publication office;
(«49 W. Cermak Rd.r Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
£» celo leto______$5.00	For one year_____$5.00
U pol lcta____2.50	For half a year_____ 2.50
Ca četrt leta_____1.50	For three months----1.50
Za Chicago. Kanado in Kvropo:	Chicago, Canada and Europe:
2a celo leto___$6.00	For one year____$6.00
<?a nol leta___3.00	For half a year ____ 3.00
Za četrt leta ____ J.75	For three months---1.75
Iwrti fflgx A	Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo
Jpi fj^'jgalL, kiti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred »Ste* "asa " W dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-
» J> pisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ^----
I jfcljj"	Entered as second class matter November 10,
1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the 1 Wt D° °U» PART Act of March 3, 1879.	______
(12)
Sobota, 24. februarja 1934
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3
IIIIIIMipilIMlIlllMlllIMISlBlIlllB^
oooooooooooooo«
Družba
(OOOOOOOOOOOOOO«
sv. Družine
Zedinjenih Državah Severne Amerike
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
USTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914
Sedež: Joliet, III.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., joliet, 111.
Duhovni vouja: Rev. Joseph Škur, 123 -- 57th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik- Or. Martin J. Ivec, 90D N. Chicago St., Joliet, IU.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR:
Anton Štrukel, 3rd St., La Salle. Illinois.
Joseph Paviakovicb, 39 Winchell St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh. Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, I1L
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W- 22nd St., Chicago, 111.
--o-
Do dne 1. januarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter bolniška podpora v znesku $106,187.91.
Zavaruje se lahke za $250.00, $500.00 ali »1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini,
CENTRAL1ZAC1IA SIGUARNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
rn in celi DSD. veliko uspeha.
Jchn Fetrič, gl. blagajnik.
Poročilo blagajnika r.o. vzame-na znanje.
Brata prvi in drugi nadzornik poročata zopet o revizij; knjig in poslovanja in njihovo ,»prečila se vzame na znanje.
Poročile tretjega nadzornika
Kot tretji nadzornik finančnega odbora me veže dolžnost, da sporočim, v kakem sta nju so knjige in finance, kakor tudi poslovanje DSD. — V prvi vrsti moram častitati naše mu sobratu gl. tajniku, ki so trudi in dela na vse mogoče načine, da DSD. napreduje. Tako so knjige in vse v najlepšem redu, da so računi in vse vsakemu lahko razumljivi. Enako meram reči o našem gl. blagajniku, ker ' tudi njegove knjige in rač • strinjaj« s knjigami in računi gl. tajniku.
Kot tretjega nadzornika je moje poročilo sledeče, katero bo kratko in 'a h ko razumljivo. — Knjige gl. tajnika in blagajnika se strinjajo v vsem. Tako računi odrastlega oddelka, mladinskega oddelka in bolniškega oddelka. Družbeno premoženje smo našli v čekovni a računih vseh treh oddelkov. Bonde in note sem tudi pregledal in videl, da je vse, kar je vknjiženo, v lepem redu.
Joseph L. Drasler, III. nadz.
Poročilo tretjega nadzornika se vzame na znanje.
WW
KllllMlliliSll^lWIIIIBilliittlllMIIIIJMllWllilBIIIiWilIM,?
ZAPISNIK
LETNEGA ZBOROVANJA GLAVNIH URADNIKOV D.S.D. DNE 29. JANUARJA 1934.
(Konec.)
Poročilo tajnika
Cenjeni gl. uradniki(ce), u-radniki(ce) krajevnih društev ter skupno članstvo DSD. Minulo leto 1933 je bilo eno najslabših let, katero je naša organizacija občutila izmed vseh let njenega poslovanja. Društva so prizadeta, ker članstvo ne plačuje redno svojih mesečnih p'rispevkov in tako je ob/Jiisri) prizadeta tudi organzacija. Naš napredek v finančnem ozi-ru odraslega oddelka res ni ;,x-ko velik, ker finančno poročilo nam kaže, koliko dolgujejo društva na asesmentu, k- Ilko dolgujejo člani in članic;, kateri so na rezervi, nadalje, koliko imamo dozorelih obresti, katere niso plačane. Torej, ako bi ne bilo tega dolga, se lahko sajni prepričate, da bi bil naš napredek dosti večji. Ampak, to je prinesla ta depresija iii sato je to samo v številkah. Kar se tiče financ? odraslega r.'delka, vsi skladi pokrivajo ;-v oje dolžnosti ra.ien str"škov 1 1K ga sklada. V te n skladu jo že bil primanjklji:'.i leta 1928, 1 togih par let \i «e pokrivali .;: os1': iz tega sk!1 '.t. ampak • > i< i a > ta kriz i, in od leta )L'32 -ie vedno nazaj. Ce bi v->» dčtva lMK ivnala svoje dolgove in člani in članice, kateri ho na rezervi, bi ne bilo toliko primanjkljaja, ampak vseeno ne bi zadostovalo. Zatorej se mora nelcaj ukreniti, da bo
i udi ta-sklad pokrival svoje dolžnosti.
Naš mladinski oddelek je pa lepo napredoval v finančnem c.ziru ter tudi v članstvu. Tukaj pa moram omeniti našo kampanjo. Res, nača kampanj-j za nove člane (icj . je bila v resnici polha uspeha. Ko smo kampanjo otvorili, xmo mis!!;:, da tu- iiO nobenega pomena. Z našimi sotrudniki(cami) smo pridobili 92 članov in članic v mladinski oddelek in 31 v odrasli oddelek. Dolžnost me veže, da se v imenu Družbe sv. Družine vs- m skupaj prav prisrčno zahvalim za naklonjenost in pomoč. katero so izkazali med časom kampanje. Izkazali so se, da imajo res DSD. pri srcu.
Za kampanjo smo imeli dve posebni nagradi kot v spomin za tiste, kateri bodo pridobili največ članov in članic. Sobrat Louis Martincich, tajnik društva št. 1 v Jolietu, je upravičen do prve nagrade, sosestra Katarina Ba.vuk, gl. podpredsednica in bivša predsednica
dr. sv. Terezije v Ottawa, II!., pa je upravičena do druge nagrade. Te nagrade še sedaj niso nakazane, zatorej se mora to izpolniti, ko pride na dnevni red.
Ker je ravno to leto 201etni-ca poslovanja naše 'Organizacije DSD.., in ker je tudi kon-venčno leto, zatorej priporočam, da se podaljša kampanja za oba oddelka za celo leto 1934. Med časom kampanje pa naj bo vse prosto, namreč, cer tifikati, nič ■ za vrhovnega zdravnika, plača se naj za zdravniško preiskavo, zraven pa $2.00 nagrade za odrasli oddelek. Za mladinski oddelek pa 50c nagrade za vsakega o-troka in 50c za zdravniško preiskavo.
Na zadnji seji smo imeli pismo glede ustanovitve novega društva v Philadelphiji, Pa. To društvo se je od tistega časa u-stanovilo pod imenom društvo sv. Petra št. 20 in šteje sedaj 24 članov(ic). Ob tem času se namerava ustanoviti še nekaj društev, ampak dosedaj ni še vse dogotovljeno. Kakor hitro bo vse v redu, se bo objavilo v našem glasilu.
Prejeli smo pismo ozir. prošnjo od dr. št. 1, Joliet, 111. glede prihodnje konvencije. Ker to društvo praznuje letos 201el nico, zatorej so se obrnili prošnjo na društvo št. 11, Pittsburgh, Pa., da se bi to društvo odpovedalo konvenciji in da bi jo pripustili društvu št. 1 radi omenjenega vzroka. Ta prošnja je bila poslana na društvo št. 11 in je odgovor (prober.) se pismo), da prepustijo konvencijo društvu št. 1, ker bodo praznovali 201etnico, s pogojem, da se za prihodnjo konvencijo spet izbere Pittsburgh. O tem se mora razmotrivati, ko pride ta zadeva na dnevni red.
Dobro bi tudi bilo, če bi se izbral pravilni odbor za i vcncijo. To bi prihranilo dosti časa in bo dosti lažje za one, kateri bodo izbrani na koir::-ciji na ta odbor, ker tako, namesto, da bi cele noči culi, bi se samo raz motriva 1 o o s; re-menjenih točkah prvega odbora, in tako mogoče bi imeli bolj razumljiva in zadostna prav' a za našo protekcijo. Pred konvencijo in med časom razme-trivanja bi moral vsak član (ica) podati svoje mnenje polom našega glasila. To bi tudi veliko koristilo konvenciji in lažje bi tudi bilo za delegate in delegatinje in sploh za vse, ka~
in ker tudi Družba letos obhaja 20-letnico, ' zatoraj je bilo radi omenjenega vzroka, jo najbolj prikladno, da se vrši 9 redna konvencija v Jolietu, 111., in namreč da se prične ir.i pondel.jak dne 20. av-guaia 1934. Enoglasno £ prejeto.
Glede pravilnega odbora -e je odložilo do prihodnje pol letne seje.
Ker je bil s tem dnevni- rod izčrpan, in se nobeden več ne oglasi, je predsednik zaključil sejo z molitvijo ob 11:30 zvečer.
George Stonich, prods.
Frank J. Wedic, zapi-miliar.
Dopisi lokalnih društev
ša prihodnja seja dne 25. febr. v navadnih prostorih. Kakor ste gotovo čitali v našem Glasilu', je zopet podaljšana našu kampanja za nove člane(ice) za oba oddelka. Za vsakega novega člana (ica) je vse prosto, poleg tega pa dobi vsak, ki novega pridobi $2.00 nagrade in za mladinski oddelek za 'vsakega 50c. Ali niso to najboljši pogoji za pridobivanje novega članstva? Torej, dragi mi sobratje in sostsstre, pojdimo na delo, da naše društvo pride zopet na tisto število članstva, kot ga je imelo v dobrih časih. Sedaj se pa v imenu društva prav lepo zahvaljujem vsem udeležencem, kateri šo se udeležili naše zadnje plesne zabave. Hvala vsem, kateri so na kakršenkoli način poma-'gali na tej zabavi. Prosim pa vse tiste, kateri mogoče niste bili tako postrežem kot bi moglo biti, da oprostite.- Obenem prosim vse, katerih se to tiče in ki dolgujete dva ali več mesecev, da poravnate kolikor vam je mogoče na prihodnji soji. — Sobratski pozdrav vam udani M čt rt in Frar:'.c, tajnik.
NEWS FROM OTTAWA
ST. THERESA SOCIETY NO. 17
Ottawa, III.
teri imajo gla? na konvenciji.
Za vašo naklonjenost in pomoč se vam vsem skupaj še enkrat prav močno zahvalim ter upam in želim, In bo naša ju bilejna kampanja za nove člane in članice ena, kakoršnih še ni bilo v zgodovini DSD.
Poročila tajnika se popolnoma vzame na znanje.
Poročilo blagajnika
Dragi mi gl. uradniki, sobratje, gl. predsednik, tajnik Frank J. Wedic in nadzorniki: Moje poročilo bo kratko. Ne bom tukaj imenoval številk, ker boste itak slišali poročilo gl. tajnika, sobrata Frank J. Wedica. Njegovo poročilo jo natančno in pravilno. Z veseljem lahko zapišemo, da je DSD. v pretočenem letu finančno napredovala, dasi ne rav no veliko radi slabih časov. — Plačali smo vse listine, ki so bile urejene in bile poslane na glavni urad. Sobratje gl. nadzorniki so pregledali listine, mortgage, bonde in vse premoženje ter račun DSD. in vse pod prisego podpisali pred javnim notarjem. Jaz pe strinjam s knjigami sobrata gl. blagajnika in mu dam priznanje za njegovo trudapolno delo.
Dragi mi gl. uradniki! Veliko dela nas še čaka letos. Prvo
je konvencija, drugo je tudi 20-letnica ustanovitve DSD. To bo dalo veliko dela, da se bo ta slavnost kolikor mogoče dostojno praznovala. Marsikdo je dobil v teku teh dvajsetih let izplačano posmrtnino kakor tudi podporo za operacije. — Dragi mi člani in članice DSD., lahko ste veseli, ko boste letos praznovali 20letnico delovanja dobre matere DSD. — Dragi člani in članice DSD.! Na polletni seji, ki se je vršila 29. januarja v Jolietu v gl- uradu, se je glavni odbor pogovarjal, kaj bi bilo dobro ukreniti za p6„ vzdigo naše matere DSD. Nakar se je oglasil gl. tajnik sobr. Frank J. Wedic in priporočal za novo kampanjo $2.00 za vsakega novega člana in članico v aktivnem oddelku ter vse prosto, certifikat, zdravnik in vse; za mladinski oddelek pa
*
Preberejo se pozdravi od sobrata Antona Štrukel predsednika porotnega odbora DSD., sobrata Franka E. Vranichar in gl. nadzornika JSKJ., in od sobrata Louis Martincicha, tajnika društva št. 1 DSD. Pozdravi se navdušeno sprejmejo na znanje.
Prebere se pismo Slov. Kluba, Pueblo., Colo., z namenom pričeti izdajo slovenskega lista. Pismo se vzame na znanje.
Prebere se pismo od države ■Pennsylvania Insurance Dept., katerem opominjajo vse oratske organizacije in Insurance kompanije, da če ne bodo kazale do dne 26. aprila t.l. lOOodstotno solventnost, da jim bo poslovanje v Pennsyl-vaniji odvzeto. Brat tajnik poroča, da se že o tej zadevi ko-respondira z aktuarjem, nakar je bilo predlagano in podpirano ter sprejete, da se ravnamo po nasvetih in navodilih našega aktu ar j a.
Na to pride na dnevni red jubilejna kampanja. Brat tajnik razloži, kako se lahko po novem sistemu (Preliminary Term Method) plača več nagrad za nove člane in članice, tako, da bi med kampanjo pridobili več članov (ic). Ker se sedaj rabi od novih članov (ic) 80% za 12 mesecev od smrt-ninskega aaesmenta za pokritje stroškev, zatoraj, če bi imel: vse prosto zraven pa še $2.00 nagrade za vsakega člana in članico, nam bi na (average) vse prišlo nazaj v šestih mesecih, drugih šest mesecev bi pa dobiček v omenjeni sklad. Po kratki debati o tej zadevi je bi lo predlagano in podpirano, da se med časom jubilejne kam panje, to je od 1. februarja pa
ki ste delali in delale na nasi zadnji veselici in tako pripomogli, da je bilo celo popoldne-in zvečer veselo in je vladalo med navzočimi najboljše razpoloženje. Zvečer je bil zlasti zaposlen (z godbo) naš sobrat Jerry Mutz in prijatelj Matii Metta. Po 8. uri zvečer nam je. pa zaigrala naša dobro znana godba Dieehman Bros. Ta god b.a je razveselila marsikaterega pa tej veselici. Zahvalimo se vam vsem cen j. muzikantje, ki ste bili tako veseli, da smo postali poleg vas še vsi ostali dobre volje. — Še enkrat se vam vsem skupaj zahvalimo in o priliki vaše prireditve smo pripravljeni tudi mi priskočiti vam na pomoč. Na svidenje!
Naznanja se članstvu našega društva, da bo v nedeljo, 25, febr. popoldne, točno ob 1:30 seja našega društva. Na to sejo so vabljeni vsi naši člani in članice, ker bo več važnih reči na dnevnem redu, kakor tudi,
The. Slovenian:: of Ottawa have been having some gay times lately. Two of our sisters were united in marriage. On December 22, 1933, Miss Josephine Ba.vuk became the bride of Joseph Stehle, and on Jan->20, Miss Frances Bradi.;h bo-jcame the bride of Joseph Haas.
Our first Shower party was held in honor of Miss Bradish. The member1: of St. Theresa Society were hostesses. About fifty guests were present at the shower. Miss Bradish, who is very popular among the younger set, received many beautiful gifts, and the members of j the society presented to her a ; beautiful silver service -get. | On February 10, a post-nuptial shower party was held at j the home of Mrs, Katherine Bayuk in honor of her niece, Mrs. Uosephine Bayuk Stehle. More than a hundred people attended this party. The members <>i St. Steresa Society gave Josephine a silver service set also.
And there were many more parties held in honor of these jtwo brides, but. the cne mentioned above were the two largest ones.
A group of Slovenian giris organized a sewing club recently. The girls meet each Thur;-jday night at different homes, i where they sew and serve re-
50c za vsakega člana ali članico in poleg tega vse drugo prosto..— Dragi sobratje, sosestre, tajniki in tajnice krajevnih društev, ki spadajo pod okrilje DSD. Ni treba samo gledati na gl. odbor, ker gl. uradniki ne morejo vsega sami naredit;, če jim vi ne pomagate. — To vse moje poročilo.
Želim v tem letu 1934 vsemu članstvu in tajnikom in tajni-
do 31. decembra 1934, plača $2.00 nagrade za neve člane (ice) v odrasli oddetek, $1.00 za zdravniško preikavo, prost certifikat, in prosto za vrhovnega zdravnika. Enoglasno sprejeto.
Nadalje je bilo za mladinski oddelek predlagano in podpirano, da se plača 50c nagrade za vsakega otroka in 50c za zdravniško preiskavo. Enoglasno sprejeto.
Za posebne nagrade zadnje kampanje, je pa bilo predlagano in podpirano, da naj ima to v rokah gl. tajnik, in naj izbere te nagrade po svoji najboljši previdnosti ter izroči sobratu Martinčich,u* in sosestri Bayuk. Enoglasno sprejeto.
Na to pride na dnevni red konvencija. Pri tem je bilo več razgovar.jan.ja, in ker se je dr. štev. 11, v Pittsburgh-u, Pa., odpovedalo po prošnji štev, 1,
da bomo slišali poročilo o izidu zadnje veselice. Zato je prav, da se vsi udeležimo te seje v nedeljo popoldne, kamor vas vabi društveni odbor.
Naznanjamo tudi žalostno vest, da je nagla smrt zadela našega sobrata Martina Peča-verja, starega 60 let. — Dne 16. febr. je šel v mesto po o-pravkih. Zdrav jfe šel od doma, ko je pa prišel v mesto, je na hodišču pred nekim poslopjem kar naenkrat padel na tla. Poklicani ambulaneni avtomobil ga je odpeljal v bolnico sv. Jožefa, kjer je umrl še tisti dan. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti 19. febr. zjutraj. Na zadnji poti so ga spremljali društveni člani, delavci Morris tovarne, znanci in prijatelji v cerkev sv. Jožefa, kjer je bila darovana sv. maša zadušnica potem so ga pa spremili na pokopališče sv. Jožefa kjer je bil polo žen k večnemu počitku. Bog daj pokoj njegovi duši in naj mu sveti večna luč. — Njegovi soprogi Ani Pečaver in otrokom ter znancem in prijateljem ki žalujejo za pokojnim, pa izrekamo iskreno sožalje v imenu celega društva.
Odbor.
-o--
IZ URADA DR. SV. IVANA KRST. ŠT. 13 D.S.D.
Chicago, 111.
freshments.
On February 15, the girls picked their leaders for their club for the coming year. Miss Stefania Blecich was elected president, Miss Mary Lakan, vice-president, and Miss Mary |Lubschina, secretary and treasurer e. — After Lent the girls 'are planning on having a number of parties.
At our last meeting, which was held Sunday, Mrs. Katherine Bayuk, former president of the St. Theresa Society of Ottawa, was presented with a beautiful fountain pen and pencil for the marvelous work she had accomplished during the past year. Mrs. Katherine Damjan, our newly elected presidert, presented the pen to Mrs. Bayuk.
Mrs. Bayuk wishes to thank the supreme,, officers of the DSD. for their kindness shown toward her.
Last but not least, we have to say a word about our basket ball star Eddie Bayuk. Eddie attends the Ottawa high school and is making quite a name for himself in this locality. And we can't forget to mention that Eddie is a member of the DSD.
Well, that will be a-1 thi; time. You'll hear from us again. Two Pals--o——
Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"!
Cenjeni sobratje in sosestre: —Ulju dno naznanjam vsem članom in članicam gori omejenega društva, da se vrši na-
LETNI RAČUN MLADINSKEGA ODDELKA D. S. D.
OD 1. JANUARJA DO 31. DECEMBRA 1933. (ANNUAL STATEMENT JUVENILE DEPT. H. F. S.)
Prejeli	od društev — Received from Lodges:
Dr. štev.	Smrt. sklad	Strošk. sklad	Skupaj Štev. udov
Lodge No.	Mortuary	Expense	Total No. members
1. Joliet, 111.....$449.93	$ 69.22	$519.15	355
3.	La Salle, ill................29.40	6.60	36.00	20
4.	Bradley, 111..................7.80	1.20	9.00	5
5.	Ottawa, 111..............25.35	3.90	29.25	17
6.	Waukegan, 111. .	62.40	9.60	72.00	45 8. Rockdale, 111. .. ...	7.47	1.08	8.55	7
11.	Pittsburgh, Pa. .	53.04	8.16	61,20	34
12.	Joliet, ill..............35.62	5.48	41.10	30
13.	Chicago, 111.	92.04	14.16	106.20	63
14.	K. Pittsburgh, Pa.	64.05	9.90	73.95	41
16.	Chicago, 111....................21.84	3.36	25.20	14
17.	Ottawa, 111........................32.37	4.98	37.35	52
19. Butte, Mont..........3.38	.52	3.90	2
Skupaj — Total ... $884.69	$138.16 $1,022.85	685
Skupni dohodki — Total receipts
Preostanek due 1. ian. 1933 — Balance .................................................... $ 8,577.22
Društva plačala — Received from lodges ........................... $	1,022.85
Obresti čekovnega prometa — Int. check, account........................2.09
Obresti od posojila Int. 1st mortgage bonds.. ...............................15.00
Obresti od posojila — int. 1st mortgage notes......................................60.00
Pol. obresti — Partial int. Joliet impro.v. bonds..............................33.00
Obresti od — Int. Rockdale improvement bonds................................30»0
Obresti od — Int. Sanitary Dist. Chicago, III. bonds................33.75
Obresti od vloga na — Int. Post Office savings ............................12.50
Skupaj — Total ...................................................................................... $ 1,209.19
Skupaj — Total .................................................................................... $ 9,786.41
Skupni stroški — Total disbursements
Izplačali za nagrade za nove člane (ice) — Commissions.... $	21.25
Izplačali za prestop za odrasli oddelek — Transfers....................6.00
Za preiskavo otrok — Medical examinations................................................46.00
7.a	aktarsko poročilo 1932 — Actuaries report....................................50.00
Tajniku povrnjeno za upravne stroške — Refund to sec'y.	2.48
Government tax ..............................................................................................................................................................34
Skupni stroški — Total expense ..................................................... $ 126.07
Preostanek dne 31. dec. 1933 — Balance............................................. $ 9,660.34
PREGLED SKLADOV — CLASSIFICATION OF FUNDS Smrtninski sklad — Mortuary Fund
Preostanek dne 1. jan. 1933 — Balance................................. $ 8,495.36
Društva plačala — Received from lodges ............................. 884.69
Prejeli obresti — Interest received ....................................... 186.34
Skupaj — Total .................................................................... 9,566.39
Izplačali nič — Claims paid (none) none reported. .
Preostanek dne 31. dec. 1933 — Balance................................................... $ 9,566.39
Stroškovni sklad — Expense Fund
Preostanek dne 1. jan. 1933 —- Balance............................ $ 81.86
Društva plačala — Received from lodges.......................... 138.16
Skupaj — Total .................................................................... $ 220.02
Izplačali za upravne stroške — Legal expense.................. 126^07
Preostanek dne 31. dec. 1933 — Balance..........................................................................$ 9395
Skupna blagajna dne 31. dec. 1933 - Total assets........................ $ 9,66034
Rasporedba premoženja — Investments
Mestne obveznice (Joliet improvement bonds) 6%........................ jjj 2,400.00
Mestne obveznice (Rockdale improvement bonds) (>%.................. ' 500.00
Mestne obveznice (W. Hammond, 111. improv. bonds) 6%..........ZZ.'. 400.00
Posojila na prvo vknjižbo (1st mortgage loans) 6%............................................................2,000.00
Posojila na prvo vknjižbo (1st mortgage loans.) W/'k...............i-.ZLZ '500.00
Posojila na prvo vknjižbo (1st mortgage loans) 5y3%................................................1,000.00
Obveznice (Sanitary District Chicago. Ill, bonds) 4j4%....................... 500.00
Vloga na Joliet Post Office (savings account) 2%.......................... 500.00
Na čekovnem prometu (checking account) new..........................................................................1,021.01
Xa čekovnem prometu (checking account) old............................ZZZ1 869.33
Skupaj - - Total ...........................................................'..............................TV.691U4
I rcjeli na principal (received on principal Mayflower Hotel)............ 30.00
Skupaj v blagajni dne 31. dec. 1933 (Total assets)......................... $ 9,660.34
Inventar premičnega premoženja (inventory) .......................i........ 50.00
Društva dolgujejo na asesment (due from lodges)................198 75
Dotečene obresti (accrued interest) ............................................113 41
Dozorele obresti (interest past due) ..............................................''.............. 723 50
Skupna svota (Grand total) ....................$10 746 00
Nadzornemu odboru bratsko predloženo''na' le ti, i'seji dne 29^ januarja 1934. Respectfully submitted to the board of trustees this 29th dav of Ian. 1934. Georpe Stonich, pred,—Pres.,	Frank J. Wedic, tajnik—Sec'y.,
John Petric, blag.—Treasurer. We the undersigned trustees acknowledge that we examined the books of the secretary and treasurer, also the entire transactions of the Home Office. W e find that the statements submitted are true, and we acknowledge same to the best of our ability.
Andrew Glavach, 1. nadz.—1st trustee, Jacob Strukel, 2, nadz.—2nd trustee, Joseph L. Drasler, Jr., 3. nadz.—3rd trustee. Subscribed and sworn to before me this 29th da)' of January, 1934. (Seal)	Anton Nemanich, Notary Public.
IZ URAD\ DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D.
Joliet, II1.
Dolžnost nas veže kot odbor zgoraj imenovanega društvu, da se lepo zahvalimo vsem, ki so se udeležili naše zadnje veselice 11. febr. v Slovenia dvorani in nam s tem pripomogli 'do tako lepega uspehu. Zahvaljujemo se društvu sv. Cecilije št. 12 DSD., uradnicam in čla-nicam, katere ste veliko pripomogle in poleg pomoči še darovale lepe nagrade za Card ivi Bunco party. — Ravno tako e zahvalimo tudi vsem onim čla nom in članicam drugih društev, ki so se udeležili naše zadnje veselice. Zahvalimo se tudi vsem našim članom in članicam, ki so darovali veliko le-'pih nagrad; zahvalimo se vsem,
326 S. STATE ST
f Stran 4
AMERIK ANSKI SLOVENEC
Sobota, 21. februarja 1934
PUSTOLOVSKO ŽIVLJENJE
STAVLSKEGA
ZGODOVINSKA POVEST
Dr. O. I.!
Piše: Rudolf P. Zaletel, M. D
(Dalje.)
To je bila usodna lahkomiselnost obeh poštenih ljudi.
Sergeju Alexandria še ni bilo 16 let, ko so naleteli na svojih pohodih v mraku na zapeljive ženske in se vrgel v te pustolovščine, kakor v vsake druge. In dočim je doma lagal in so mu verjeli, je žel mladi postopač po pariških ulicah izkušnjo za izkušnjo, tako da je znal čez leto dni že z neverjetno flegmo oceniti mikovnosti žene. Čez dve leti je bil vedel še več; bil je že spoznal da nobenemu ni treba letati za ženskami, če zna ravnati tako, da begajo nasprotno ženske za njim.
Sergej Alexandre ni mogel več misliti na študije. Nekaj časa je to še prikrival, ta čas je pa že preživljal noči po krčmah in barih sredi lahkomiselnih postopačev in capinov, ki so v njem kmalu zavohali bodočega poglavarja. Bil je edini med njimi, ki je znal vedno priti do denarja. Vedeli so, odkod ga ima: od vrtoglavih damic, a tudi od mladih vročekrvnih
pevk koncertnih kavarn, ki jim je znal navihani Saša zmešati glave, da je hladnokrvno izvabljal od njih nekaj frankov, kar jim jih je pač ostajalo po prekrokani noči v torbicah. Ko pa so prišli mršavi dnevi, kadar mu usoda ni prinesla na pot nobene žrtve, ki bi jo lahko obral, si je hladnokrvni in vase zaprti Saša obdržal primat tolpe. V grozo vseh je potegnil iz žepa telovnika svileni papirček in ko ga je odvil, se je zalesketa-lo čisto zlato. Cinični pajdaši so ga odnesli k prekupčevalcu in vnovčili, ne da bi vprašali, od kod je. Kvečjemu so zvedeli le to, ko jim je nekoč prinesel njihov Saša namestu drobcev zlata kos umetnega zobovja, od koder so morali zlate krone najprej iztrgati.
(Dalje prih.)
NEGOVANJE ALI HIGIJENA KOŽE
Koža je zelo važen človeški organ, ki pokriva zunanjo stran telesa. Anatomično sestoji iz zunanje ali površne podlage (epidermis) in spodnje ali notranje (dermis). Skupaj tvorite kožo ali cutis.
Da bodo čitatelji A. S. bolje razumeli važnost tega organa, hočem navesti še nekaj drugih -jesitavnih organov kože, ki spadajo v to poglavje in ki so iz-vanrednega pomena pri opisovanju ter proučevanju fizioloških funkcij kože. Ti sestavni deli kole so:
1.	Kožne luknjice ali pores,
2.	lasje, ki rastejo iz kože, in njih
3.	maščobae jn potne žleze (sebacious and sudoviporous glands).
Koža, ki pokriva človeško telo, ni povsod enako razvita, lojena utrjenost zavisi od funkcije, ki jo izvršujejo posamezni kožni del; organizma. Tako je vobče znano, da je koža na dlani, kolenu, stopalu itd. bolj trda kakor na pr. na licu ali v-ratu. Pri tem lahko igra veliko vlogo tudi starost. CitAteljem A. S. bo gotovo znano, da je koža otroka bolj nevna in gladka kakor pa starega človeka. Potom mikroskopične preiskave kože moremo z sigurnostjo ugo toviti, da koža otroka sestoji iz večjega števila gladkih elastičnih tkanin, med tem ko bo tkanina s starostjo ovenela ali a-trofirala ter jih narava nado. mesti z vezilno tkanino (connective tissue). Iz tega sledi, da gladkost in mehkoba kože zavisi ponajveč od razmerja, ki vlada med omenjenima tkaninama. O tem bom omenil še kaj več v nadaljnem poglavju, kjer hočem na kratko opisati pomen kozmetičnih sredstev, katerih se gotovo poslužujejo čitatelji A. S. v sVrho lepotičenja
Kakor vsi drugi organi človeškega telesa, tako ima tudi koža svoje fizijološke funkcije, ki so izvanrednega pomena ne
le za zdravje kože kot take, ampak tudi za splošno zdravstveno stane človeka.
Iz narave nam je znano, dti je koža tisti organ, ki je največ izpostavljen zunanjim uplivom ter klimatičnim spremembam, to je, mrazu, dežju, vročini, burji, poškodbam itd. Poleg tega koža ščiti tudi notranje in za življenje velevažne organe telesa. Pri tej obrambni funkciji se koža poslužuje svojih sestavnih organov: las ter njih žlez in končno tudi kožnih luknjic (pores). Tako se čitatelji A. S. lahko sami prepričajo, da se koža lažje rani tam, kjer ni las, kakor pa na onem delu telesa, ki je pokrit z gostimi in dolgimi lasmi.
Kožne luknjice (skin pores) imajo tri fizijološke funkcije:
1. Skozi nje se izločajo snovi (excretions), ki so zdravemu telesu škodljive in ki jih organizem ne more izločiti drugim potom, na pr. potenju (sweat). Pot sestoji iz več inorganičnih snovi: amonijaka, žvepla, ki se nahaja v obliki žveplenega di-nilfila, ogljikove kisline itd.
Ta funkcija kože se imenuje izločilna ali eksretična.
(Dalje v torkovi štev.)
Dve uri od Hrastovca proti zapadu stoji na strmem bregu lepi grad Vurberg, nekdaj last ptujskih gospodov, ki je prešel leta 1441 v posest plemenitih Stubenberg. Nepopisno lep je razgled od tega grada po celem Dravskem polju, gor na Pohorje, cele Slovenske gorice in dalje proti Hrvatski, na Donatsko goro, temni Boč in razne druge vrhove, ki tvorijo zadnje obronke Savinskih planin, Vinogradi obdajajo od vseh strani visoki grad, ki kraljujejo na strmem robu gor nad Dravo, ki se zavije tukaj v mirnem toku proti vzhodu, kakor bi ji bilo žal, da se je morala ločiti od visokih gor na Tirolskem in Koroškem ter ozke senčne soteske med zelenim Pohorjem in strmim Kozjakom.
Lastnik grada je bil tedaj Jurij grof Stubenberg, poročen z Heleno rojeno pl. Zakel. Iz tega zakona se je naredila hči Zofija. Bila je srednje postave, rumenih las, pegastega obraza, dvoji sivkastih oči je gledalo v svet prezirljivo, češ, jaz sem rojena Študenberg in sem bogata.
In vendar ni bilo tako. Predniki, posebno oče Baltazar Študenberg so slabo gospodarili in zabredli v dolgove. Že sta bila Jurij in Helena Stubenberg prisiljena prodati več posestev, da sta mogla poravnati zaostale davke. Skrbelo ju je, kako bosta preskrbela edino hčer — rešitev je bila edinole v bogati možitvi.
Zato jim je prišlo pismo poslano od grašča-kinje Margarete Herberstein po posebnem selu, da naj se čimpreje pripeljeta k. njej v Ilrasto-vec, kakor nalašč, kajti povzela sta že iz prejšnjih ustmenih govorov, da želi graščakinja zaroko njenega sina Ivana Friderika z njuno hčerko Zofijo. V pismu je bila tudi izražena želja, da naj starša ne pozabita, vzeti tudi hčerke seboj.
Bilo je nekega dne meseca maja leta ] 599, ko je zdrčala iz ne ravno prostornega dvorišča vurberškega gradu kočija, v kateri so sedeli Jurij in Helena Stubenberg ter hči Zofija. Le-ta je bila zavita v lahek plašč, kajti sem od severa je pihala precej hladna sapica, ker je dan poprej močno deževalo. Na glavi je imeli širok klobuk okrašen s perjem tujih ptic. Veselo je gledala na Pohorje in doli na ravnino, saj je čutila, da se odloči danes njena usoda. Mladega Herberstein a je poznala že od mladih dni, ugajal ji je posebno, saj je imel razen krasne postave vse lastnosti, ki so morale ugajati ženskam.
Prijazno je sijalo solnce, ko se je pomikal voz ob pobočju strmega hriba proti Sv. Barbari. Kaj krasen je razgled na veličastno Pohorje in dol na ravnino, pred seboj pa vidiš na najvišjem hribčeku cerkev Sv. Barbare, tako bela se sveti od žarkov jutranjega solnca, ki se vpira s svojimi zlatimi žarki v svetle stene božjega hrama.
V hitrem diru so pripeljali bistri vranci voz do grada Hrastovec.
Graščakinja Herberstein je bila že po brzem selu obveščena o prihodu zaželjenih gostov, poznalo se je to iz mrzličnega pripravljanja v kuhinji, letanja po hodnikih in urejevanja v spre-jemnici in obednici.
Graščakinja Margareta je bila že na vse zgodaj po koncu, se pojavila zdaj tu, zdaj tam ter dajala točna povelja. Kljub vsej odločnosti ji je bila brati na obrazu neka razburjenost, saj tudi ne zastonj, kajti danes se ima urediti razmerje med njenim sinom in Zofijo Stubenberg, da prepreči nepremišljen korak, ki ga namerava storiti njen sin Friderik.
Vratar je v tem trenutku zatrobil, znamenje, da prihajajo gostje. Graščakinja je odprla okno svoje sobe ter spoznala, da se bliža gospoda iz Vtirberga. Hitro stopi po stopnicah na
DENTIST
2159 West Cermak Rd (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817
CHICAGO
DR. WEEKS, SUCCESSOR TO
^OFFICE -«
—8:30 a. m. to 8:30 p. m.—Sun. 9-1 Tel. HAR. 0751
Consistently Low Prices
ROJAK! SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove bvo-jih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega - rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamCeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK
1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
___ Telefon 1389-R	1
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku
Opposite Davis Store, 2d Floor
PARIS
17. marca, 7. apr., 28- apr.
Ile De France
24. marca, 14. aprila
CHAMPLAIN
3. marca, 3. aprila
Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije
Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente
Svcrieh, JLia
306 N. Michigan Ave. Chicago, 111.
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to
znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road
CHICAGO. ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523
Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
Dr. Rudolf Zaletel
SLOVENSKI ZDRAVNIK
■/. univerz v Pragi in Padovi, poprej prideljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana, Kuba, in z bolnico za kožne bolezni in raka v Philadelphiji. Posvetovanje in diagnoza. — Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni.
Uradne ure v mestu od 1 — 4 ure popoldne. 10 West Jackson Blvd. corner State and Jackson, 3. nadstropje. Tel. v URADU: WEBSTER 4605 Stanovanje: Od 10 — 12 zjutraj, zvečer od 6 do 8. 4830 W. Cermak Ro., Cicerq, 111.	Tel. Cicero 66
John Kochevar
EDINI SLOVENSKI RAZVAŽEC PIVA — DISTRIBUTOR
Monarch in slovitega "Pilzenskega" Diva.
Phones
ANTON NEMANICH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
Ustanovljen l. 1895.
Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,	Joliet, Illinois
Točnost
Kakovost
Poštenost
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CH1CAGI
Louis J. Zefran
1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago no* in dan!
_ Najboljši automobili za pogrebe, krpte in ženitovanja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
VELIKA N0C
bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let.
2158 West Cermak Rd ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL.
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN • EUROPfl
EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJUBLJANE.
Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki:
HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK
KARTE ZA T .TA IN NAZAJ V III. RAZREDU $1 (Y2 50
Od NEW YORKA do LJUBLJANE in nazaj . 1
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Breme ali Hamburga. Tudi redna odplutja z dobro znanimi kabinskimi parniki.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
^^ 177 N. Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. .........
CHICAGO, ILL.
Tel. v uradu: Canal 9694—9«95
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
PHYSICIAN & SURGEON
OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street
] :30~3:30—6:30—8:30 Daily Tel. CrawfoH 2212
at 1858 W. Cermak Road
4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9694—9695
Wednesday & Sunday by appointment only.
Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer—Call Austin 5709
Dinarji
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljte............$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za S 15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.00
Za $40.00 pošljite............$41.25
DR. ANDREW FURLAN
— ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Uradne ure: 9—12 dop; 1—B pop., in 6—8 zvečer—v četrtek, petek in sob oto.
WAUKEGANSKI URAD JB
na 424 — 10th Street
"Bel na domu in uradu: Ontaria 7213
Ordinira v pondeljek, torek; (▼ Brado samo dopoldne.)
CORNER 12th AND SHERIDAN ROAD NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone: NORTH CHICAGO 5859
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na
DR. RAY OLECH,
dentist
Ob ponedeljkih, torkih in sredah, od 9. zjutraj do 8. zvečer.
BOSTIC BROTHERS
- SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695
JOHN JERICH
Za automobile in truke je vedno v zalogi Red Crown gasolin, najboljši gumiji—Tires, baterije, Greasing in najboljše olje.
Rojakom se priporočam v domači naselbini, kakor tudi rojakom, ki potujejo z avtoji preko našega mesta.
(V pisarni Amerfkanskega Slovenca)
1849 W. CERMAK RD,
chicago, illinois
Črni križ pri Hrastove«
dvorišče v trenutku, ko se pripelje kočija skoz
široka vrata.
Ravnokar je izstopil Jurij Stubenberg ter pomagal svoji soprogi iz voza, koj za njo je skočila urno in gibčno kakor veverica Zofija Stubenberg na tla.
"Bodite mi srčno pozdravljeni," spregovori graščakinja Herberstein vsa vzradoščena, "veseli me, da ste izpolnili že davno dano besedo, da nas obiščete."
"O milostljiva gospa baroninja, v čast je nama bilo prijazno vabilo,' meni Jurij Stubenberg ter poljubi graščakinji roko.
Dame so se prijazno pozdravile, mlada Zofija je poljubila graščakinji roko, le-ta pa jo je rahlo umaknila, kakor bi hotela pokazati, da ne zahteva te časti.
Priskočila sta tudi dva strežaja, da sta sprejela različno prtljago, hlapca sta spravila konje v hlev.
Med živahnim pogovorom so korakali vsi po stopnicah in. hodniku do ^prejemnice. Stuben-bergovi so zavzeli v mehkih naslonjačih vsak svoj prostor.
Pogovor se je sukal prvotno o vsakdanjih stvareh, nato je nanesel na dogodke zadnjih časov, dokler se ni. dotaknil tudi družinskih in osebnih razmer; ni bilo težko napeljati vodo na pravi mlin, saj vsak od navzočih strank je vedel, zakaj se je vršil sestanek; kar je že nekako prej bilo na tihem določeno, to se je sedaj začelo jasno razmotrivati. Graščakinja je razložila, da je čas, da se njen sin poroči, ker je potrebno, da ji odvzame težko breme nadzorstva glede oskrbovanja posestev, ker bi že rada živela v miru. In tako je nanesel pogovor na to, da bi graščakinja najrajši videla, da se poroči njen sin Friderik z Zofijo.
In Stubenbergovim je bilo po volji, najbolj pa bodoči nevesti sami, s tem se izpolni njena srčna želja, ki jo goji že tako dolgo v svojem srcu. Določilo se je vse zaradi dote in katera posestva prepustijo Stubenbergovi nevesti. Tako je bilo v največjo zadovoljnost obeh strank urejeno vse, manjkalo je samo še, da pride mladi graščak in se še danes slavi zaroka.
Graščakinja Herberstein je gledala že neka-terikrat nemirno proti vratam in na tihem poslušala, ali se ne bližajo koraki. Naročila je" došlemu slugi, da naroči mlademu graščaku takoj, da pride v sprejemnico, ko se vrne domu.
Friderik Herberstein se je vrnil tisto jutro od nadzorovanja delavcev hitro domu, kajti graščakinja mu je sporočila, da ima potem važne posle, katere mora on sam izvršiti. Slutil ni nič posebnega v tem, kajti v zadnjem času se je materino vedenje napram njemu znatno spremenilo.
Nič hudega sluteč, se je podal Herberstein vsled slugovega sporočila v sprejemnico. Naglo odpre vrata ter stopi v sprejemnico. Od presenečenja obstoji, niti besede ne more reči v pozdrav. Prebledi in gleda nemo pred se.
"Goste smo dobili, moj sin, prav ljube goste iz Vurberga, stopi vendar bližje," pravi graščakinja svojemu sinu s prav prijaznim glasom.
Še le zdaj se vzdrami mladi graščak, stopi k Heleni Stubenberg, ji spoštljivo poljubi roko ter pozdravi graščaka Stubenberg, ter se naposled na lahko prikloni njegovi hčeri Zofiji. Ra-* hla rdečica jo oblije, ko vidi pred seboj tistega ki naj bo njen soprog, a vznemirjenost se polasti obenem njenega srca, ko vidi, kako hladno jo je pozdravil. Ali jo tudi on ljubi kakor ga ljubi ona, ali je vsled tega v zadregi in tako neokreten ?
(Dalje prih.)
Naročila dovažam na domove, pivo v steklenicah in sodih. Kadar imate na programu svatbe, krstije, partije, pokličite me na telefon, da vam pripeljem pivo.
2215 WEST 23rd STREET Tel. Canal 6177 CHICAGO, ILL.
A. F. WARHANIK
ZDRAVSTVO
DRASLER SERVICE STATION
Iffi. H. M. I.MNSTER
Za	$ 3.00.................... 110	Din
Za	$ 5.00.................... 200	Din
Za	$10.00................... 410	Din
Za	$12.25.................... 500	Din
Za	$20.00.................... 835	Din
Za	$23.90.................1000	Din