KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZGODOVINA LJUBLJANSKIH OPEKARN OD LETA 1732 DO LETA 1860 IVAN SLOKAR A. MESTNI OPEKARNI Monopol mesta Ljubljane za opekarništvo je trajal de jure do leta 1749, ko je naredba ! z dne 19. septembra dovolila postavitev no- vih opekarn. Kljub temu je ostal položaj še celih 25 let nespremenjen, ker sta šele leta 1774 nastali dve zasebni opekarni v Trno- vem. Poslovni uspehi mestnih opekarn so bili od leta do leta različni, kot je to razvidno iz naslednjih podatkov: Poslovni uspehi mestnih opekarn v gol- dinarjih.i , V nekaterih letih je bil pribitek neznaten, v drugih se je pojavil celo primanjkljaj. Leta 1748 opekarni sploh nista obratovali zaradi preostale velike neprodane zaloge iz prejš- njih let.^ Najvišji primanjkljaj opažamo v letih 1785—1788, ko sta bili opekarni pod državnim sekvestrom. V razdobju od 1756 do 1766 je znašala produkcija mestnih ope- karn 9,270.000 zidakov in 2,750.000 strešni- kov. Od tega je bilo prodanih 7,164.200 zida- kov in 2,111.750 strešnikov. Preostanek je porabil magistrat za zidavo šempetrske vo- jašnice, vojašnice pred Frančiškanskimi vrati, tako imenovane žabje vojašnice, pri- stave in glavne stražarnice pred Nemškimi vrati in Traiičo. Velika požara v Krakovem v letih 1770 in 1774 sta povzročila občutno pomanjka- nje opek. Zaradi tega je dovolilo deželno glavarstvo dne 19. oktobra 1774 Francu Ksa- verju Jamniku in Jerneju Pogačniku posta- viti dve novi opekarni v Trnovem. Proti tej odločbi je vložil magistrat dne 27. marca 1775 pritožbo, v kateri navaja, da pomenita ti novi opekarni neizogiben propad obeh mestnih opekarn, ki obstajata iz pradavnih časov (»ab aevo«). Naredba z dne 19. sep- tembra 1749 prepušča sicer vsakomur, da postavi opekarno, ne pa da jo postavi kjer- koli hoče. Zaradi tega smatra magistrat za nedopustno, da bi se dovolila postavitev no- vih opekarn v škodo tistih, ki obstoje že več stoletij. Z dovoljenjem za dva nova obrata sta izgubili mestni opekarni občutno na vred- nosti. V preteklem letu je bila ponujena na licitaciji za zakup mestnih opekarn vsota 1600 goldinarjev, letos pa ne bo nihče nudil več kot polovico tega zneska. Opekarni pred- stavljata edini plodni kapital mesta. Ce še tega izgubi, ne bo moglo v bodoče nositi javnih bremen in mu ne bo več pomagati. Spričo pomanjkanja opeke je magistrat izja- vil, da je pripravljen postaviti še tretjo mest- no opekarno. Obenem navaja, kako velike zaloge sta imeli mestni opekarni v letih od 1736 do 1766 in koliko je mesto zaradi tega izgubilo na obrestih. V letih 1772 in 1773 sta. 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dobavili mestni opekarni za gradnjo Gruber- jevega prekopa vsaka po 40.000 opek po- sebnih dimenzij in leta 1774 še 40.000 kosov. Poleg tega sta dobavili v isti namen še 69.000 navadnih opek. Te izredne dobave so povzro- čile pomanjkanje opek. Iz teh razlogov je prosil magistrat, naj se Pogačniku odvzame koncesija in naj se mu izplača odškodnina za stroške, ki jih je imel, ker je opekarno že deloma postavil. Jamnik pa naj se močneje obdavči, če se mu konce- sija ne more odvzeti. Ta magistratova pritožba je ostala brez- uspešna, monopol za opekarništvo je za vedno izgubil.^ Rentabilnost mestnih opekarn je bila po lastnih navedbah magistrata minimalna. V 30 letih od 1736 do 1765 sta izdelali skupno 12,020.000 zidakov in strešnikov. Ker sta izkazali v tem razdobju skupno 22.000 gol- dinarjev ali 1,320.000 krajcarjev prebitka, je znašal prebitek za vsakih 1000 zidakov ali strešnikov 11 krajcarjev. Prodajna cena za 1000 zidakov ali strešnikov je bila 12 goldi- narjev, oziroma za meščane 10 goldinarjev, torej 720 oziroma 600 krajcarjev. Prebitek je potemtakem znašal le 1,66 "/o od prodajne cene. Toda tudi uradno izkazani prebitki niso bili realni. Izdatki za razna popravila, za nakup peska in pod. niso obremenjevali ope- karn, temveč mestno blagajno. Na take stro- ške naletimo v knjigah mestnih izdatkov v letih 1741, 1743, 1746 in 1750. Ko je bila leta 1750 zaradi nenadnega na- stopa mraza pokvarjena ena peka, je mesto plačalo obema opekarniškima mojstroma od- škodnino v znesku 176 goldinarjev, kar se je ponovilo leta 1751. Vsak član zunanjega mestnega sveta je imel pravico do 600 zida- kov in obočnikov letno kot deputat. Ta pra- vica ni zastarala, tako da so nekateri dobili po 5 letih naenkrat 3000 kosov. Na osnovi magistratovega sklepa z dne 15. oktobra 1748 je dobil podžupan Franc Matevž Perr, ki se je brezplačno zavzel v raznih mestnih za- devah, v znak priznanja zastonj 10.000 zida- kov, ali obočnikov.* Poleg tega so obremenje- vala dohodke opekarn še razna darila, če- prav so se gibala v manjših dimenzijah kot v prejšnjih časih. Leta 1741 so dobili kapu- cini brezplačno 500 strešnikov in 500 zida- kov. Leta 1748 je dobil vrvarski ceh 10.000 zidakov in strešnikov po nižji meščanski ceni. Leta 1757 je dovolil magistrat baronu Apfalternu 20.000 zidakov in obočnikov po mestni osnovni ceni. Kapucini so dobili 15. junija in 24. julija 1758, 10. julija 1759 in ponovno 8. julija 1763 vsakokrat po 500 strešnikov zastonj. Na prošnjo grofa Auer- sperga, naj bi se mu prepustilo 34.000 streš- nikov in 600 zidakov za njegov grad Kislstein v Kranju po meščanski ceni, mu je bila leta. 1765 dovoljena polovica po meščanski, druga polovica pa po mestni osnovni ceni.^ Neekonomsko gospodarstvo, ki je imelo za posledico v povprečju minimalne poslovne prebitke, ni ostalo prikrito nadrejeni držav- ni oblasti. Avstrijska državna uprava je stala, posebno pod vladavino Karla VI. in Marije Terezije, pod vplivom strogo mer- kantilistične usmerjenosti, na stališču, da javnopravna telesa niso sposobna za uspeš- no vodstvo industrijskih podjetij, ki naj se prepuste zasebnim podjetnikom. Država sa- ma je svojo leta 1724 postavljeno predilnico surove svile v Fari pri Gradiški dala leta 1726 v zakup in jo je leta 1778 prodala trža- škim kapitalistom. Kranjski deželni stanovi so svojo leta 1724 ustanovljeno suknarno na Selu pri Ljubljani prodali leta 1747 zasebne- mu podjetniku. Na isti način je tudi mesto Ljubljana prodalo leta 1746 svojo majoli- karno Janezu Medlerju. V pogledu mestnih opekarn se magistrat dolgo časa ni mogel odločiti niti za prodajo Oblike opek iz mestnih opekarn; v zadnji vrsti znaki za število prodanih opek (XVI. stol.; original v Mest. arhivu v LjiLbljani) i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO niti za zakup. Pri tem ga ni ovirala morda kaka sentimentalnost, ki je slonela na več kot četrt tisočletja trajajoči tradiciji, marveč oziri na koristi, ki so jih uživali meščani; ti so dobivali opeko po nižji meščanski ceni in na deputate, ki so jih dobivali člani zuna- njega sveta. Šele leta 1771 se je magistrat uklonil želji državne uprave in je razpisal dražbo za nakup mestnih opekarn. Zakup je izdražil Miha Vogon, kar pa ni bilo po- trjeno. Enako brezuspešna je ostala licita- cija v letu 1774, pri kateri je znašala naj- višja ponudba 1600 goldinarjev. Naslednja licitacija z dne 24. februarja 1775 je imela prav tako negativen izid. Državna uprava se je naveličala teh brez- uspešnih dražb in je posegla vmes. Leta 1785 je postavilo okrožno glavarstvo za uprav- nika in računodajalca mestnih opekarn cest- nega zakupnika inženirja Andreja Sche- merla. Uveden je bil torej državni sekvester. V prvem letu je izkazalo mestno opekar- ništvo pod Schemerlovim vodstvom prebi- tek 1510 goldinarjev, za kar je bila priznana Schemerlu 5*/o nagrada. Ko je bil Schemerl leta 1788 prestavljen v Gradec, se je izka- zalo, da je končalo njegovo triletno poslo- vanje z izgubo v znesku 376 goldinarjev. Se- kvestracija se potemtakem ni obnesla. Mestni blagajnik Andrej Anton Skrinjar, ki je bil 75 let star in je imel 45 službenih let, je zaprosil v začetku leta 1789 za upokojitev in obenem predlagal, naj bi se mu poverila uprava opekarn ali pa, da bi se mu dali ope- karni 6 let v zakup za letno zakupnino 800 goldinarjev. Njegovo ponudbo je nadrejena oblast odklonila in pozvala 3. oktobra 1789 magistrat, naj se iznebi nemudoma vseh re- alitet s prodajo ali oddajo v zakup." Naslednjega leta so bile razpisane kar tri licitacije za oddajo opekarn v zakup za dobo treh let. Ostale so pa brezuspešne. Nato je dobil mestni blagajnik septembra 1792 poziv, naj poroča: 1. iz katerega razloga ne morejo dobiti opeke tisti, ki žele zidati, 2. ali se vodi Pogačnikova opekarna do- bro, oziroma kaj jo ovira, 3. na kakšen način bi se mogla povečati proizvodnja opeke, 4. ali ne bi bil za mestno blagajno korist- nejši zakup mestnih opekarn. V svojem poročilu mestni blagajnik po- udarja, da sta mestni opekarni znatno pove- čali produkcijo. Od začetka maja do konca septembra sta opravili 13 pek nasproti 8 v prejšnjih letih. Izdelali sta v tem času 510 tisoč zidakov in 170.000 strešnikov nasproti 272.000 zidakov in 80.000 strešnikov v prejš- njih letih. Od 1. novembra 1791 do konca septembra 1792 je imela mestna blagajna od tega 3894 goldinarjev koristi. Bivša Jamnikova opekarna ne obratuje več. Bivša Gruberjeva opekarna je že popol- noma podrta. Mala Pogačnikova opekarna obratuje le v majhnem obsegu in opravi let- no le 2 peki. Zaradi tega odsvetuje, da bi se izročili mestni opekarni zakupnikom in pred- laga, naj se nadaljuje obratovanje v lastni režiji. Pod vtisom tega poročila je deželna vlada izjavila dne 12. novembra 1792, da ne na- sprotuje, da bi vodil magistrat opekarni na lasten račun. Kljub temu se je v letih 1792, 1794 in 1796 občutilo veliko ponmnjkanje opeke. Mestni opekarni sta izdelali leta 1795 le 326.000 zidakov in 163.000 strešnikov. Po- višanje proizvodnje je bilo nemogoče, ker je vladalo zaradi Napoleonovih vojn in rekru- tacije veliko pomanjkanje delavcev. Zaradi pomanjkanja strešnikov so bili mnogi inte- resenti prisiljeni pokriti svoje hiše začasno z deskami ali skodlami in so pod to pretvezo tudi drugi enako postopali proti obstoječim požarnopolicijskim predpisom. Še bolj ob- čutno je postalo pomanjkanje opek, ko je leta 1798 upepelil velik požar v Krakovem 32 hiš. Občutilo se je tudi pomanjkanje drv, ki so se tudi zelo podražila. Negativno je vplivala na poslovni uspeh tudi odredba okrožnega glavarstva, naj se pogorelcem pro- dajajo opeke po nižjih meščanskih cenah. Pod pritiskom vseh teh okolnosti je začel magistrat zopet razmišljati o oddaji opekarn v zakup in je leta 1799 sestavil načrt zadev- ne zakupne pogodbe. V obeh mestnih opekarnah so slej ko prej kuhali tudi apno. Kamen sta dobivali iz Pod- peči. Podoba je, da je bila cena apna pre- visoka, ker so se kopičile zaloge. Leta 1792 je naročil magistrat mestnemu blagajniku, naj odkloni interesentom za zidake in oboč- nike prodajo opek, če ne kupijo obenem tudi primerne količine apna. Na pritožbo prizadetih je pa dalo okrožno glavarstvo ma- gistratu nalog, naj preneha s takim nasi- ljem.' DeloDne moči pri mestnih opekarnah so bile zelo slabo plačane. Delavci pri čiščenju ilovice so dobivali leta 1790 dnevno mezdo 14 krajcarjev, delavci pri izdelavi opek, vla- ganju v peč in pri peki 17 krajcarjev in fantje pri pomožnih delih le 10 krajcarjev, medtem ko so znašale mezde tesarskih po- močnikov 21 krajcarjev. Zaradi tega je bilo delavstvo nezadovoljno in je seglo končno po kolektivni samopomoči. Šele ko je mestni blagajnik sporočil magistratu, da delavci 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nočejo več delati za 17 krajcarjev in da so zapustili delo, je dobil pooblastilo, da lahko zviša dnevno mezdo do 20 krajcarjev. De- lavci so morali torej stopiti v stavko, da bi si priborili izboljšanje mezd. Z namenom, da bi se povečala produkcija, je naročila deželna vlada leta 1796 magi- stratu, naj preneha z dnevno mezdo in naj vpelje delo v akordu. Magistrat je pa odgo- voril, da delo v akordu ni izvedljivo, ker se zanj ne dobe delavci in ker bi se slabo oprav- ljalo. Pod upravnikom Schemerlom so to po- skusili, toda peka, pri kateri so izvedli ta poskus, je bila popolnoma pokvarjena. De- lavci so zelo občutljivi. Pri najmanjši graji zapuste delo, ker ga dobe z lahkoto drugod zaradi rekrutacij in splošnega pomanjkanja delovnih moči. Poskusili so nadomestiti de- lavce s kaznjenci. Ti se pa morejo uporabiti le pri dovažanju ilovice, ker so zaradi oko- vov za vsa druga dela nesposobni. Štirje kaz- njenci so že zaposleni pri opekarnah. Ce bi se jih zaposlilo večje število, bi lahko nastal komplot in bi lahko pobegnili, posebno če bi dobili v roke orodje, kot se je to že zgo- dilo pri bivši solitrarni na Barju. Kmalu nato je nastalo novo delavsko gi- banje, ker je zaradi inflacije naraščal raz- mak med nominalno in realno mezdo. Dne 16. aprila 1798 je sporočil mestni blagajnik, da opekarniški delavci nočejo več delati za dnevno mezdo 22 V2 krajcarja niti pomožni fantje za 12 krajcarjev in je prosil za navo- dila. Magistrat mu je nato naročil, naj si preskrbi uporabne delavce za najnižjo mo- gočo dnevno mezdo. Ce mu to ne uspe, naj zviša mezdo na najbolj varčen način in naj o tem poroča. Enako nesocialnega se je iz- kazal magistrat leta 1801. Takrat je posta- vila deželna gradbena direkcija erarično opekarno pod Rožnikom in je za opekar- niške delavce določila dnevno mezdo 30 krajcarjev. Delavci, zaposleni pri mestni opekarni, so zahtevali enako povišanje in so zagrozili, da bodo sicer zapustili delo. Na- mesto da bi želji delavstva po možnosti ustre- gel, se je magistrat obrnil dne 3. junija 1801 na okrožno glavarstvo s prošnjo, naj bi naro- čilo gradbeni direkciji, da v interesu nemo- tene preskrbe prebivalstva z opekami mezde čimbolj zniža. Toda okrožno glavarstvo je tako intervencijo odklonilo, češ da ne obstoji noben predpis, ki bi prepovedoval zvišanje mezd.s Vsaka od obeh mestnih opekarn je zapo- slovala po sezoni 12 do 22 delavcev. Glava- nova opekarna v Ljubljani je imela leta 1816 15 delavcev. Število delavcev se je povečalo, Dve potrdili o izdani opeki iz 1. 1599; v spodnjem levem kotu znaki za število {originali v iMest. arhivu v Ljubljani) 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Šele, odkar sta bili mestni opekarni v zakupu. Leta 1837 je zaposlovala vsaka 28 oseb, za- sebna opekarna Terezije Rus pa 23 moči. Bili so časi, ko se je zaradi vojnih dogod- kov začel pravi vrtinec v pogledu cen in mezd, ki karakterizira vso periodo denarne inflacije. V pogledu cene, po kateri so se prodajale opeke, moramo omeniti, da so ob- stajale leta 1738 tri različne cene in sicer 1. meščanske cene, ki so bile najnižje in so veljale le za meščane, 2. temeljna mestna cena za ostale prebivalce mesta, in 3. cene za kupce izven mesta. Zastonj so dobivali opeko člani zunanjega mestnega sveta v omejenem obsegu kot deputat in magistrat za mestne potrebe. V tem letu je znašala cena za 1000 zidakov ali obočnikov za me- ščane 6 goldinarjev, za nemeščane 8 goldi- narjev in za tujce 9 goldinarjev, za 1000 strešnikov pa 9, 12 in 13 goldinarjev. Leta 1769 se pojavi za zidake poleg stare meščan- ske cene 6 goldinarjev še nova meščanska cena 7 goldinarjev, in nova temeljna cena 9 goldinarjev in nova cena za tujce 10 gol- dinarjev. Se leta 1771 naletimo na staro in novo meščansko ceno. Po stari nižji meščan- ski ceni so prodajali opeko le meščanom, ki so jim pri velikem požaru v letu 1767 pogo- rele hiše, kot je to razvidno iz knjig prejem- kov za leto 1769 in 1771. Vsi drugi meščani so morali plačevati novo višjo meščansko ceno. Leta 1782 je odredilo okrožno glavar- stvo, da se mora prodajati opeka vsakomur po meščanski ceni. Magistrat je prosil, naj bi ostala razlika v ceni za meščane in neme- ščane, opustila pa naj bi se cena za tujce (izven Ljubljane). Okrožno glavarstvo je si- cer ta predlog 27. januarja 1783 odklonilo, pozneje pa najbrž odobrilo, ker so se opeke še leta 1790 in 1797 prodajale po nižji me- ščanski in po višji mestni temeljni ceni.' Cene za 1000 zidakov ali obočnikov so zna- šale v goldinarjih Največ so poskočile cene za zidake in oboč- \ nike in sicer od leta 1738 do leta 1797 za i meščane 100*/», za druge pa 75*/o.*" i Tudi cena kamna za kuhanje apna je stal- no naraščala. Leta 1797 so plačevali kamen za 10 pek po 10 goldinarjev, leta 1798 že 18 goldinarjev. Enake težave so bile s poleni, ki so jih dobivale mestne opekarne iz Pre- serja. Cena drv za eno peko je znašala leta 1730 140, leta 1756 150, leta 1798 180 in leta 1799 že 200 goldinarjev. Vrh tega je vladalo veliko pomanjkanje drv." Pri povišanju cen, ki jo opažamo pri primerjavi cen, ki so ve- ljale leta 1769, z onimi v letu 1790, so prišli do izraza tudi novi predpisi glede dimenzij opek. Dvorni dekret z dne 23. junija 1749 je odredil, da se morajo izdelovati opeke le po enotnih dunajskih dimenzijah, ki so bile večje od tistih, ki sta jih uporabljali mestni opekarni. Ta ukrep se je utemeljeval s tem, da je zidanje z opekami malega for- mata za tretjino dražje, ker se pri tem rabi več apna in več časa in ima opekarna zaradi tega večje izdatke za mezde. Pri izvajanju tega predpisa so nastale v prehodni dobi prilične motnje, ker se opeke novega for- mata niso mogle uporabljati pri popravilih streh in obokov. Magistrat se je obrnil dne 31. julija 1782 na okrožno glavarstvo s prošr njo, naj bi se upoštevale te okolnosti in do- volilo, da bi se poleg opek po dunajskem for- matu smele proizvajati tudi opeke starih dimenzij, kar je pa okrožno glavarstvo od- klonilo. Predpisi glede formata so se nekoliko spremenili leta 1787. Podoba je pa, da so v mestnih opekarnah izdelovali še vedno tudi opeke starega formata, ker je notranje- avstrijski gubernij odredil s kurendo z dne 10. marca 1790, da morajo dobiti opekarne nove kalupe, ki jih mora krajevna oblast cimentirati. Stari format je bil dovoljen le do konca leta 1790. Za tiste, ki se ne bi držali teh predpisov, je bila predvidena ka- zen od konfiskacije cele peke do odvzema pravice do opekarništva.'^ Že pol stoletja prej se je ukvarjala avstrij- ska državna uprava z mislijo, da bi se pri obrtih, ki delajo z ognjem, nadomestila drva s šoto ali s premogom. Dvorni dekret iz leta 1751 je priporočal uporabo šote po vzorcu Holandije'. Leta 1766 je izšlo državno navo- dilo o pridobivanju šote in njeni uporabi za kurivo. Julija 1766 je odredila dvorna reso- lucija, naj se pripuste k meščanstvu in moj- strstvu predvsem tisti pomočniki, ki se bodo obvezali, da bodo uporabljali za kurjenje 2/3 premoga in le 1/3 drv. V zvezi s to odredbo je sporočil mestni magistrat 23. julija 1767 okrožnemu glavarstvu, da ni premoga v bli- žini Ljubljane, šoto pa da reže edino inšpek- tor smodnika in solitra Anton Avguštin Ka- 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pus, vendar pa v tako omejenem obsegu, da je ne more oddajati drugim interesentom. Anton Avguštin Kapus je bil prvi, ki je rezal šoto in jo uporabljal pri solitrarni v Ljubljani. Leta 1766 je vložil prošnjo, da bi se mu podelila izključna pravica za prido- bivanje šote in za proizvajanje »šotnega oglja«. Njegova prošnja je bila odbita z dvorno odločbo z dne 15. aprila 1767, ob- enem je pa bilo naročeno deželnemu glavar- stvu, naj zahteva, da bi vse obrti, ki delajo z ognjem, uporabljale šoto, kar naj bi veljalo tudi za apnenice in za opekarne. Dvorni de- kret z dne 23. maja 1767 je pozval deželno glavarstvo, naj poroča, kako se izvajajo predpisi o obvezni uporabi premoga, če so se kaznovali poskusi renitence in kako naj se v bodoče prisilijo obrtniki do spoštovanja zadevnih naredb. Deželno glavarstvo je po- udarilo v svojem poročilu z dne 29. januarja 1768, da na Notranjskem in na Dolenjskem ni nobenih premogovnikov, na Gorenjskem pa da so premogovniki tako oddaljeni od železarskih obratov, da je premog mnogo dražji od oglja. V Ljubljani da primanjkuje podjetnikov, ki bi mogli prevzeti dovoz pre- moga. Kapus je nato napravil za lažji pre- voz šote po vodni poti poseben 600 sežnjev dolg, 2 sežnja širok in 1 ^/2 sežnja globok prekop in postavil 2 skladišči za šoto. Za to mu je bila priznana z dvornim dekretom z dne 30. januarja 1770 nagrada 1000 gld. Da bi se omogočila uporaba premoga v Ljubljani, je obljubil dvorni dekret z dne 3. julija 1769 nagrado 6 dukatov tistemu, ki bi izsledil v bližini Ljubljane izdatno na- hajališče premoga. Uspeha pa ni bilo in so se šele četrt stoletja pozneje pojavili spet napori v tej smeri. Leta 1795 je odredil dvor, da se smejo dovoliti novi obrati za predelavo železa in nove opekarne le, če se njih lastniki obve- žejo, da bodo uporabljali kot kurivo le pre- mog. Mestni magistrat je pozval leta 1796 cehe tistih panog, ki delajo z ognjem, naj naroče potreben premog pri Ruardu v Za- gorju. Marca leta 1798 je poslalo rudarsko sodišče magistratu načrte in opis opekar- niške peči, ki se kuri s šoto ali s premogom, in okrožno glavarstvo je naročilo junija me- seca istega leta magistratu, naj začne s po- skusi kurjenja s premogom. Medtem je ma- gistrat poizvedoval 1. če je domači premog uporaben za ta namen, 2. če je zadosti pre- moga na razpolago, 3. če ima premog pred- nosti pred dragimi drvmi, 4. če so peči ope- karn uporabne za kurjavo s premogom in 5. koliko premoga se potrebuje v primerjavi z drvmi. Višji rudarski urad je opozoril magistrat, da lahko dobi poljubno množino premoga od Ruardovega premogovnika v Pasjeku. Peči pa da morajo imeti železna rešeta. Zaradi občutnega pomanjkanja opek, po- vzročenega po velikem požaru v Krakovem, je naročilo okrožno glavarstvo avgusta 1798 magistratu, naj za nekaj časa opusti poskuse s premogom in naj nadaljuje s peko spet z drvmi. Septömbra istega leta se je ponudil Leo- pold Ruard, da bo sam izvedel poskusno peko s premogom. Magistrat je izjavil, da mu bo prodal v ta namen 12.000 do 15.000 suhih surovih opek po lastni ceni. Zaradi občutnega pomanjkanja drv je medtem produkcija opeke stalno nazadovala. Ko so leta 1799 izsledili nahajališče pre- moga na Brodu ob Savi pri Smledniku, se je obrnil magistrat na višje rudarsko sodišče s prošnjo, da bi mu dovolilo kopanje pre- moga na tem mestu. Obenem je kupil za mestno opekarništvo 600 centov premoga od Ruarda in postavil pri mestnih hlevih po- sebno skladišče za premog. Bavil se je tudi z mislijo, da bi dobil dovoljenje za kopanje premoga v Zagorju. Da bi se zavrlo stalno naraščanje cene drv, je deželna vlada pri- poročila 13. julija 1799 postavitev poseb- nega skladišča šote. Posebni komisijski ogled na Barju je ugotovil, da je v občini Volarje Opekarniška peč na premog — celotni pogled (po brošuri iz 1. 1799 med spisi Komisije za požarno hrambo; Mestni arhiv t Ljubljani) 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ill sicer na zemljišču, ki je bilo last mestne občine ljubljanske, neverjetna množina zelo dobre šote. Rezanje šote na tem mestu je poverila deželna vlada trgovcu Alborghet- tiju, ki je bil kot faktor idrijskega rudnika dobro poučen o načinu rezanja šote v Idriji. Za peko s premogom se je posebno zanimal stavbenik Josip Prager. Da bi se dobro se- znanil z uporabo premoga v ta namen, je bil poslan decembra 1799 na Dunaj. Nato je na novo postavljena mestna opekarna na Brdu žgala pod njegovim vodstvom opeko s premogom. Vendar se je izkazalo, da je premog predrag in da bi nadaljevanje take peke škodovalo mestni blagajni. Iz tega raz- loga je bil obrat na Brdu kmalu opuščen. Dne 13. junija 1801 je zaprosil Kari Florjan iz Kranja za prepustitev opekarne na Brdu, kjer je nameraval žgati opeko z drvmi. Na ta način so ostali vsi ti poskusi s šoto in s premogom brezuspešni. Vse opisane okolnosti so imele za posle- dico, da je bil donos mestnih opekarn zelo neugoden. Od 2813 goldinarjev v letu 1793/94 je padel na 939 goldinarjev v letu 1794/95 in na 592 goldinarjev v letu 1796/97. Tudi po letu 1797 sklenjenem povišanju cen je do- segel le znesek 1598 goldinarjev. Po mne- nju nadrejene oblasti se je magistrat za opekarni premalo menil in tudi njuno vod- stvo ni bilo v pravih rokah. Zaradi tega je odredila deželna vlada dne 13. februarja 1799, da se mestno opekarništvo podredi Navpični prerez skozi isto peč deželni gradbeni direkciji. Magistrat naj predlaga sposobno osebo, ki naj bi pod nad- zorstvom te direkcije vodila obrate, zakar naj bi dobila odškodnino ali primerne pro- cente. Obenem je bil prepovedan izvoz opeke iz Ljubljane. Namen teh ukrepov je bil, da bi se občinstvo preskrbelo z zadostno mno- žino dobre opeke, mestna občina pa bi imela od tega večje dohodke. Na pobudo gradbene in požarno-policijske komisije se je ponudil meseca aprila istega leta poseben meščanski odbor, da bi prevzel organizacijo dela na opekarnah za račun mestne blagajne. V tem odboru so bili Janez Miha Kuk, Viljem Hen- rik Korn, Andrej Malic, Blazij del Rossi, Pe- ter Garstenmayer, Nikolaj Merk in Janez Krstnik Jager. Predlog je bil odobren za- časno za eno leto. Ta odbor je predlagal, naj bi ostale cene za opeke medlem nespre- menjene, opekarski delavci naj bi se pa opro- stili novačenja. Poslednje je bilo v tem času težkih vojn posebno privlačno. Toda tudi obratovanje pod vodstvom meščanskega od- bora se je končalo z izgubo. Še težji je postal položaj, ko je pri velikem požaru v Trno- vem dne 4. aprila 1800, pri katerem je zgo- relo 70 hiš, pogorela tudi zgornja mestna opekarna. S prvim novembrom se je meščan- ski odbor odrekel upravljanju opekaniištva. Upravo je prevzel uradnik mestne blagajne. Magistrat je nato sklenil odkupiti Pogač- nikovo opekarno za 3900 goldinarjev. Ven- dar deželna vlada ni odobrila že sestavljene kupne pogodbe in je obenem ukazala, naj da magistrat svojo opekarno v zakup. Lici- tacija za zakup je bila določena na dan 10. decembra 1800. Proti temu je vložilo 38 meščanov pismen protest z zahtevo, naj bi ostala opekarna v upravi mesta. Sledil je enak protest predstojnikov cehov. Okrožno glavarstvo je zahtevalo, naj se cehi opravi- čijo, ker so se s tem nastopom pregrešili zo- per generalni patent o rokodelstvu iz leta 1732. Cehi so pa odvrnili, da se ti sklepi ne nanašajo na cehovske zadeve in da niso vezani na določbe generalnega patenta o ro- kodelstvu v splošnih zadevah, ki se tičejo mestnega gospodarstva.^* Niti ta licitacija ni uspela in mesto je vo- dilo še naprej opekarništvo v lastni režiji in imelo pri tem večne skrbi in težave. Na- mesto pogorele gornje opekarne je postavil magistrat drugo pri Malem grabnu. Zadevni predlog magistrata z dne 14. avgusta 1801 je odobrilo okrožno glavarstvo leta 1803. Zaradi pomanjkanja opeke je okrožno gla- varstvo naročilo dne 29. marca 1810 magi- stratu, naj začne takoj s peko opek ali pa naj odda opekarni v zakup. Toda na dan 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 20. julija 1811 razpisana dražba za zakup ni privabila nobenega interesenta. V letih 1811 in 1812 se je prav malo zidalo in je bila pro- daja opeke minimalna. Koristno za opekarne je bilo, da je bilo leta 1812 prepovedano popravljanje streh z deskami. Od te prepovedi niso bile izvzete niti škodlaste strehe. Ce je bilo strešno ogrodje prešibko za obremenitev s strešniki, se je moralo nadomestiti z novim močnej- šim. Od leta 1813 naprej sta oddajali mestni opekarni dobavo drv in dovoz ilovice na javni dražbi.^* Do tedaj nista imeli mestni opekarni sko- raj nobene konkurence, ker se je poleg njih vzdržala le bivša Pogačnikova opekarna, ustanovljena leta 1774. Jamnikova opekarna že leta 1792 ni več obratovala. Gruberjeva opekarna na Prulah je bila leta 1792 tudi že podrta. Erarična opekarna pod Rožnikom, ustanovljena leta 1801, pa je prenehala leta 1805. Ta skoraj monopolski položaj je prenehal, ko je nastala v neposredni bližini mesta nova opekarna v Črnučah. Ta je objavila marca 1818 v Laibacher Zeitung, da ima na zalogi 100.000 strešnikov in 80.000 zidakov, ki jih prodaja po isti ceni kot ljubljanske opekarne in jih dostavi kupcem brezplačno v Ljub- ljano.'^ Od mestnih opekarn je producirala spod- nja več kot zgornja. Leta 1824 je izdelala spodnja 319.000 zidakov, 176.000 strešnikov in 43.000 opek za tlak, zgornja pa 252.000 zi- dakov, 144.000 strešnikov in 35.000 opek za tlak." Zgornja je kuhala tudi apno, ki se je pa težko prodajalo. Leta 1821 je morala prodati zalogo na javni dražbi po zelo zni- žani ceni.'* Vodstvo opekarn po magistratu v lastni režiji je nasprotovalo načelom liberalizma, ki jih je propagirala državna uprava. V smislu naredbe dvorne pisarne z dne 8. ju- lija 1826 je pozval gubernij magistrat, naj se izjavi, če ne bi bilo koristneje za mestno blagajno, da bi se dalo opekarništvo v za- kup. Magistrat pa se je postavil na nasprotno stališče, češ da se dohodki večajo, ker se izdeluje brezhibno blago, ker narašča zidanje v mestu in ker ni drugih opekarn. Ti argumenti niso bili prepričevalni. Za- radi tega je dala dvorna pisarna dne 3. maja 1827 nova navodila, v katerih poudarja, da je izkušnja potrdila načelo, da izkoriščanje mestnih realitet ne omogoča največje mo- goče uspehe. Ni razloga za domnevo, da bi moglo opekarništvo mesta Ljubljane pred- stavljati izjemo. Zaradi tega naj gubernij ukrene vse, da bi se opekarništvo dalo v za- kup in naj poroča o uspehu. Posledica tega ukaza je bila, da je sestavil magistrat dražbene pogoje za zakup. Zakup- nik se je moral obvezati, da bo opravil vsako leto na vsaki opekarni 18 pek, torej skupno 36 pek po 54.000 opek. Moral bi torej izde- lati mnogo več opek, kot sta jih dotlej izde- lovali mestni opekarni. Obenem so bile dolo- čene za zakupnika obvezne prodajne cene za opeko. Magistrat je ob tej priložnosti hi- navsko poudaril, da mu ni za to, da bi iztis- nil čim večji donos, ampak, da bi bile krite potrebe meščanov po opeki in dosežena zmer- na renta na vložen kapital. Pri dvakratni licitaciji na podlagi teh po- gojev ni pristopil noben interesent. Dvorna pisarna je dne 12. februarja 1829 izrazila domnevo, da je določil magistrat v dražbenih pogojih prodajne cene za opeko z namenom, da bi onemogočil uspeh .dražbe. Zaradi tega je odredila, naj bo nova dražba pri okrožnem glavarstvu. Toda dražba z dne 7. septembra 1829 je dosegla pri vzklicni ceni 1600 goldinarjev najvišjo ponudbo v znesku 1000 goldinarjev in ni bila odobrena. Pri ponovni dražbi z dne 10. decembra 1829 ni pristopil nihče.'* Sledile so še nadaljnje dražbe, ki so bile brez uspeha kljub temu, da so bili razgla- šeni pozivi ne le v Ljubljani, ampak tudi v Celovcu, v Gradu in v Trstu. Šele na licitaciji dne 7. marca 1833 je iz- dražil zakup Jakob Cepon za čas od 1. no- vembra 1833 do 31. oktobra 1836 za letno zakupnino 1200 goldinarjev. Cepon je bil dotlej dolgo vrsto let obratovodja obeh mest- nih opekarn.2" Medtem se je situacija poslabšala, ker so nastale v okolici Ljubljane nove opekarne. Vodoravni prerez skozi isto peč I. 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO med njimi leta 1834 pomembna opekarna v Zgornji Šiški, kar je neugodno vplivalo na višino bodoče zakupnine za mestne opekarne. Tri licitacije z dne 26. avgusta, 31. avgusta in 30. septembra 1836 so ostale brezuspešne. Šele ko so znižali izklicno ceno od 1200 na 800 goldinarjev, je izdražil zakup na lici- taciji z dne 2. marca 1837 Gašper Debevc za 3 leta za letno zakupnino 600 goldinarjev. Sledila je 26. novembra 1839 dražba za čas od 1. aprila 1840 do 31. marca 1843. Zakup je izdražil Leopold Gasperotti za letno zakup- nino 620 goldinarjev. Kmalu se je pa poka- zalo, da sta bili obe opekarni tako iztrošeni, da bi njuna obnova stala 7200 goldinarjev. Gasperotti se je ponudil, da ju obnovi sam pod pogojem, da se mu prepusti zakup za 12 let za letno zakupnino 150 goldinarjev. Magistrat je na to pristal avgusta 1843.^1 Gasperotti je pritegnil k temu poslu še tvrd- ko Ivan Baumgartner & Co. Leta 1845 je bila zakupnikoma dovoljena preureditev peči za kurjavo s šoto. V na- slednjem letu sta to izvedla ter postavila v Ljubljani skladišče za šoto. Prodajo opeke je prevzela trgovska tvrdka Baumgartner & Co, ki je imela svoje pisarne v Gradišču štev. 32. V letih 1846, 1847 in 1849 naletimo na oglase, ki opozarjajo ob- činstvo, da so pri mestnih opekarnah na raz- polago vse vrste opeke najboljše kakovosti. Zakupniki so mislili, da se bo konzum opeke povečal glede na gradnjo železnice in kolodvora v Ljubljani. Da bi zvišali pro- dukcijo, so predlagali februarja 1846, naj bi Vodoravni prerez skozi isto peč II. se pri zgornji opekarni na Malem grabnu postavila poleg stare peči še nova, preraču- nana na 1971 gold. Pripravljeni so bili to peč sami postaviti pod pogojem, da se jim za preostanek 7 let zakupa spregleda pla- čilo dogovorjenih letnih 150 goldinarjev. O usodi tega predloga ni nobenih vesti. Po Gasperottijevi smrti je bila od leta 1849 dalje tvrdka Ivan Baumgartner & Co edini zakupnik. Špekulacija zakupnikov, da se bo poraba opeke povečala, se ni uresničila. V nemirnih letih 1848, 1849 in 1850 je pro- daja tako zaostajala, da so morali prodati velik del zaloge za vsako ceno. Trdili so, da so v času zakupa od leta 1843 do leta 1855 imeli od opekarn letno povprečno le 748 goldinarjev dohodka.^^ Zanimivo je, da je magistrat določil ta znesek kot vzklicno ceno za licitacijo, ki je bila začetek leta 1855 za zakup opekarn za 8 let od 1. aprila 1855 do 31. marca 1863. Ta zakup je izdražil Daniel Detela, ki je ponudil kot zakupnino 925 goldinarjev. Toda tudi Detela ni prišel na svoj račun. Nastale so številne nove opekarne na deželi in v neposredni bližini Ljubljane in sicer na Stu- dencu pri Igu, na Glincah, pod Šmarno goro in Dobrunjah poleg že obstoječih na Viču, na Brdu, v Kosezah, v Podutiku in drugod. Ti novi obrati so konkurirali v Ljubljani. V letih 1855 do 1858 je imel Detela baje 3000 goldinarjev izgube. V začetku leta 1859 je imel na zalogi 800.000 opek brez upanja na prodajo. Zaradi tega je izdelovanje opeke ustavil. Prosil je, da bi ga odvezali od za- kupa ali pa, da bi se mu vsaj znižala zakup- nina. Strešno ogrodje spodnje opekarne v Trnovem je bilo tako strohnelo, da je obsta- jala nevarnost, da se zruši. Tudi zidovje je bilo v slabem stanju. Zaradi tega in ker je pri tej opekarni primanjkovalo ilovice, je sklenil magistrat 3. junija 1859 opustiti spod- njo opekarno. Obenem je znižal zakupniku Deteli za ostala 4 leta zakupnino od 925 na 150 goldinarjev letno. Opuščena spodnja opekarna je bila dne 19. septembra 1759 prodana na javni dražbi pod pogojem, da jo mora kupec podreti. Del objektov je kupil Daniel Detela, drugi del pa Gustav Tönnies. Detela je imel odslej v zakupu preostalo zgornjo mestno opekarno na Malem grabnu, glede katere se je ugotovilo, da bo do konca zakupne dobe izčrpala vso razpoložljivo ilo- vico.^' Ta domneva se je tudi uresničila. Že v prvi polovici leta 1863 opekarna ni več obratovala. Mestni svet jo je sklenil 10. sep- tembra 1863 prodati, zraven pa še neka druga zemljišča. Vse objekte je kupil Josip 48 ČASOPIS 7. A SLOVENSKO KUAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Nušak z namenom, da postavi hleve za vo- jaške konje.ä* S tem je prenehalo ljubljansko mestno opekarništvo, ki je trajalo okoli 350 let. Ljubljanski mestni opekarni sta predstav- ljali, dokler niso od leta 1833 naprej bile oddane v zakup, čisto buržujski tip mestnih podjetij, ki sta obratovali predvsem v prid meščanom, ker so samo ti uživali privilegi- rane občutno nižje cene. V tem se je ta re- žim razlikoval od komunalnih podjetij v poznejših časih, ko so se ustanavljala in vo- dila po popolnoma drugih nekapitalističnih načelih v prid vsemu prebivalstvu. B. DRUGE OPEKARNE V LJUBLJANI Razen mestnih opekarn so nastale v Ljub- ljani v zadnji četrtini XV11I. stoletja še druge, toda manj pomembne opekarne. Deželno glavarstvo je kljub odločnemu odporu mestnega magistrata dovolilo dne 19. oktobra 1774 Francu Ks. Jamniku in Jer- neju Pogačniku, da postavita opekarni v Trnovem. Jamnikooa opekarna je stala na drugi strani Malega grabna nasproti koncu Zelene poti. To podjetje se ni moglo razmahniti. Leta 1792 opekarna ni bila več v obratu in je bila podrta.^' Pogačnikova opekarna je stala približno 100 m od Opekarske ceste iz smeri Velike čolnarske ulice proti mestu.2« Po smrti Jer- neja Pogačnika jo je vodila njegova vdova Julijana Pogačnik. L. 1792 je delala opekar- na v neznatnem obsegu in je opravila v ce- lem letu le dve peki. Leta 1798 je poročal magistrat okrožnemu glavarstvu, da ta ope- karna skoraj ne obratuje. Prosil je, naj bi se naročilo lastnici, naj da opekarno v za- kup ali pa naj jo proda, če ne more sama dvigniti produkcijo. Nato je vzel opekarno v zakup aktuar policijskega ravnateljstva Jože Gebhart. Ko je umrl, se je ugotovilo, da je zapustil toliko dolgov, da se je zdela krida neizogibna. Nato jo je vzel v zakup varuh Pogačnikovih otrok, magistralni urad- nik Jakob Glavan. Ker ni bilo drugih inte- resentov, sta jo dne 28. marca 1801 kupila na javni dražbi Jakob Glavan in njegova žena. L. 1816 je zaposlovala ta opekarna 15 delavcev. Ko je Glavanova žena 1. 1819 umrla, je prešla njena polovica na njeno hčer Te- rezijo Rus in po očetovi smrti leta 1839 tudi druga polovica. Leta 1837 je ta opekarna zaposlovala skupno 23 delovnih moči in je opravila 5 pet po 47.000 opek. Terezija Rus je prodala opekarno v začetku leta 1844.2' Kupil jo je Jože Gebhart. Novi lastnik ni razpolagal z zadostnimi denarnimi sredstvi. Leta 1846 se je vknjižila Terezija Rus na njegovih nepremičninah za znesek 3000 gol- dinarjev s 5 »/o obrestmi. Že leta 1850 ta ope- karna ni več obstajala.^* Omembe vredna je tudi opekarna, ki jo je postavil Gabrijel Gruber na Prulah. Potre- boval je mnogo opeke za Gruberjev kanal in še več, ko je začel leta 1773 postavljati ob- širno stavbo (poznejšo Virantovo hišo) za hidravlično in mehansko šolo. Ko je po ve- likem požaru v Krakovem leta 1774 nastalo veliko pomanjkanje opeke, je postavil leta 1774 lastno opekarno na Prulah na mestnem zemljišču brez vednosti in odobritve mest- nega magistrata. Ker je pa Gruber bil že leta 1777 odstavljen od vodstva pri gradnji prekopa, je prenehala ta opekarna z obrato- vanjem. Kupil jo je Gregor pl. Fedransperg; ta jo je nameraval leta 1781 prodati na javni dražbi. Proti temu je nastopil magistrat, ker je opekarna bila na njegovem zemljišču. Spor je trajal do leta 1784, ko je prišlo do poravnave. Leta 1792 je bila opekarna že podrta.29 Leta 1786 je zaprosil neki Leopold Hof er za dovoljenje, da postavi opekarno, pa je bil odbit.3» Leta 1801 je postavila deželna gradbena direkcija erarično opekarno pod Rožnikom. Podoba je, da njeni uspehi niso bili zado- voljivi. Na dan 8. marca 1804 je bila razpi- sana dražba za zakup te opekarne in na dan 29. julija 1805 dražba za njeno prodajo. Po- zneje se nikoli več ne omenja. Opekarna križniškega reda, ki jo omenja Vrhovnik v letih 1790 in 1793, je bila brž- kone izven mestnega pomerja, ker jo magi- strat v svojem poročilu iz leta 1792, ko navaja vse druge opekarne, sploh ne omenja.'*' Po prenehanju zgornje mestne opekarne leta 1863 ni bilo v Ljubljani nobene opekarne več. OPOMBE /. Mestni a., Knjige izdatlvov 1752-^l?-5; tasc 14, ä-56 do 1783; fasc 90—94, 1741—1790; lase 88—89, 1791—1811; fasc 46, 1851—IS'iS. — 2. Mestni a., Sodni protokoli 1748 str. 5, — 3. Mastni a., fasc 14, 1756—1785 in fasc 15, 1544—1802, - Drž. a. SI., publica-poUtica Lit Z N= 6, — 4. Mestni a., sodni protokoli od 13. oktobra 1748, — 5. Mestni arhivi Sodni protokoli od 15. aprila 1741, od 8. julija 1748, od l'^. marca 1757, od 8. julija il(765 in od 50. junija 1765. — 6. Mastni a., fasc 90—94, 1741-J1790; Mestni računi fasc 21. 1788—1842; Reg I, fasc 20. — 7. Mestni a., fasc 88—89, 1791—1811. — H. Mestni a., fasc 88—89, 1791—1811. — 9. Mest- ni a,, Geweilbetabelle für 1866; fasc 10, 1820—1836; fasc R 2, 11814—1822 in Reg 1 fasc 595. — 10. Mestni a., fasc 90—94, 1741—1790; fasc 88—89, 1791—1811; Knjige izdatkov 1758, knjige prejemkov 1758, fol 64; knjige prejemkov 1769, 1771; f Vlagistratica acta, fasc .14, 1756—1785. — 11, Mestni a., fasc 88—89, 1791—1811; francoska doba, fasc 214, 1762—1815, No. 1. — 12. Mostni a., fasc 95—^, 1741—1790 in fasc 88—89, 1791 do 1811. — 13. Drž. a. Pu/blico-politica, lil T No 1; Mestni a., fasc 48—51, 1750—1785 (fasc 51), fasc 88—89, 1791—1811 (fasc 88), fasc 214—250, 1792—1809 (fasc 227), fasc 570-^(99, i7<)9—1804 (fasc 584); Laibacher .Zeitung od 11. X. 1799. — 14. Mestni a., fasc 88—89, 1791—1811. — 15. Mestni a., fasc 88^9, 1791—1811; Reg I, fasc 161 in 167. — 16. Intelligenz- blatt zur LZ No 26 od 51. III. 1818. — 17. Mestni a., tasc 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO R2, 1814—1822. — 18. Drž. a., Guh. a. fasc 53, 1821, No 45. — 19. Mestni a., K15, 1825^-18» in fasc 46, 1836—1853; Drž. a., fasc 55, 1827/28, No 23 in 35. — 20. Mestni a., fasc 46, 1851—1855 jn 1847-; fasc K 15, il825—1859; Amstblatt zur L. Z. od 1. novembra 1831. — 21. Mestni a., fasc 46, 1852-36 in 1857-, Drž, a., gub. a., fasc 55, 1845, No 26; Amtsblatt zur L. Z. od 28. VIL, 18. VIII. in 15. IX. 1856 in od 16. »I. 1859. — 22. Mestni a.. Reg I, fasc 655, fasc 46, 1837 in 1847. Anhang zur L. Z. od 15. II. 1845, od 21. IV. 1846 in od 27. VII. 1847, Intelligenzblatt zur L. Z. od 19. IV. 1849; Drž. a., gub. a., fasc 53, 1845, No 26, 1845, Noa02. — 23. Mestni a., V/4, 1858,62, fasc 46, 1847-; fleg I, fasc 655. — 24. Mestni a.. Cod III 14, 1863. — 2J. Mestni a., fasc 88—89, 1791—1611 (fasc 88). — 26. Zemljiška knjiga Ljubljane, map- ni list 14/3, parcela št. 84; Drž. a., kataster. Parcela št. 82-85. - 27. Mestni a^ fasc 88-8?, 1791-1811 (fasc 88); Magistratica acta, fasc 14, 1736—1785 in fasc 15, 1544—1802; , Gewerbstabelle für 1816, Mestni a., fasc 46, 1858—1841. .Mest-■ ni a.. Reg I, fasc 393. Inielligen-zblatt zur Laibacher Zeitung: od 2?. XI. 1845, Anhang zur Laib. Zeitung od 24. I. 1845 \ im od 19. III. 1844. — 28. Drž. a., Grund und Satz.buch, | vom 26. fol 157; Mestni a., Hand-Urbarium, Cod XVI 87; ' MagLstratisches Gewerbsbuch, 1850- €o«J XX/5. — 29. Drž. a., ] PrezidiaJni spisi, konvolut 455; Mestni a., Reg I, fasc 2W,i fasc 88—89, ,1791-1811, faisc 90—94, 1741—1790 i(fasc 94). TIo- i nis opekarne se nahaja v (Mestnem arhivu. — 50. Mestni a., j Politisches Ratsprotokoll od 26. julija 1786. — 31. Mestni a., i fasc 88—89, 11791—1811; Intelligenzblaitt zur Eggerschen Lai-1 bacher Zeitung, 1805, No 58. Drž. a.. Gub. a., 1802—1809,' fasc 44 in 1817/18, fasc 113. — 32. Vrhovnik, Zgodovina ] Trnovske župnije, str. 85 in 86. Mestni a., fasc 88—89, i 1791—1811. i 50