Med dmgim preberite
•	BOMO SPOŠTOVAL! MEDNARODNE KONVENCIJE? str. 2
•	NORMATIVI IN STANDARDI ZA DANAŠNJI ČAS, str. 2
•	PLAČE V SREDNJEM ŠOLSTVU, str. 3
•	OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE - DA, VENDAR KAKO? str. 4
•	NAVDUŠENJE JE PREMALO, str. 5
•	IDEJA MIROVNE VZGOJE, str. 6
•	ZANEMARJEN OTROK, str. 7
DR. PETER VENCELJ
Nestrpnost in nezaupanje ne prinašata nič dobrega
Novo šolsko leto začenjamo vsak s svojimi upi in željami, veseljem in skrbmi, vendar s skupnim ciljem, da bi bilo mirno in ustvarjalno. Veliko se je spremenilo v preteklem letu, marsikaj nam ostaja, da popravimo in uredimo v letu, ki je pred nami. Zavedajmo se, da je šola namenjena našim otrokom in mladini, odrasli pa moramo narediti vse, da takšnih ali drugačnih skrbi ne bomo prenašali v šole in razrede.
Ni skrivnost, da so gmotni položaj in plače učiteljev še zmeraj ena najhujših težav slovenskega šolstva, in to od osnovne šole-do univerze. To lahko le delno upravičimo s političnimi spremembami, z razglasitvijo neodvisne in samostojne Republike Slovenije, \ vojno agresijo in velikimi teža-
stovensKem
gospodarstvu. Le v drugačni obleki se ponavlja gledanje, da je šolstvo de! družbene porabe in da moramo najprej urediti gospodarstvo in oblikovati državo, probleme v družbenih dejavnostih pa bomo reševali kasneje. Takšni pogledi niso novi, imajo pa veliko napako, ker temeljijo na napačni podmeni. Vsaka skupnost mora skrbeti za usklajen razvoj in delovanje na vseh področjih dela in Življenja.
To, kar nas v slovenskem šolstvu teži, so še zmeraj neupravičene razlike v. plačah in premalo denarja za celotno šolstvo. Zahtevne naloge odpravljanja razlik smo se že lotili. Sistemske in zakonske podlage so podane, mi pa moramo pri oblikovanju po-
sameznih delov sodelovati in tako pomagati s strokovno utemeljenimi in poštenimi rešitvami. Nestrpnost in nezaupanje ne prinašata dobrih rešitev posameznih vprašanj. Podlaga za določitev plač je izobrazba, in ne delovno mesto, nov pa je tudi predlog za napredovanje učiteljev v osnovni in srednji šoli. Novosti nameravamo vpeljevati in uveljavljati postopoma, do konca koledarskega leta. Z novim proračunskim letom pa naj bi zagotavljali plače za vw učitelje v šolstvu iz proračuna Republike, in to za tiste programe, ki so skupaj dogovorjeni za vso Slovenijo. V šolstvu smo nezadovoljni tudi z delitvijo ustvarjenega, saj so se raz- . merja med posameznimi deli šolstva in gospodarstvom porušila
.4.	^
Takahara Voichi (Japonska)
Ljubljana je v tem zgodnjejesenskem času v znamenju grafike: od 22. junija do 30. septembra so obiskovalcem moderne galerije odprta vrata Mednarodnega grafičnega bienala, ki ga je pripravil Mednarodni grafični likovni center. Na letošnjem bienalu, devetnajstem po vrsti, se predstavlja kar 400 umetnikov iz več kot 50 držav z veliko širšo grafično izraznostjo kot doslej. V njej pa so zastopane vse značilne in razvojno pomembne izrazne težnje te likovne tehnike. Poleg osrednje bienalne razstave potekajo v tem času v našem mestu tudi vzporedne, na katerih so prikazana med drugim rudi dela nagrajencev s prejšnjega, 18. bienala. Tako si je v galeriji Tivoli mogoče ogledati jedkanice in akvatinte Janeza Bernika iz let 1955 do 1990. ki je dobil veliko častno nagrado, r Kongresno-kulturnem centru Cankarjevega doma razstavljajo dela nagrajenci letošnjega bienala, v Galeriji Cankarjevega doma pa so pripravili razstavo grafik konstruk-tivista Ma.xa Billa, ki je pomembno vplival na grafično umetnost in moderno umetnost nasploh.
- v škodo šolstva. Zavedamo se težav in da bo za številne nujne naloge potreben denar. Zato v šolstvu in tudi v ministrstvu ne zahtevamo nič drugega, kot pravično delitev skupaj ustvarjenega. Ta pa se zdaj ne uresničuje.
Vsem, ki se že veliko let ukvarjamo z gmotnim položajem v šolstvu. je jasno, da se ni mogoče uspešno lotiti drugih nalog in problemov, če vsaj za silo ne uredimo plač. Čakajo nas posegi strokovne, sistemske in pravne narave od osnovne šole, prek poklicnega izobraževanja in srednje šole. do višjega in visokega izobraževanja. 3olsko leto. ki je pred nami, naj bi pomenilo pre-
lom pri postavljanju in delovanju sistema stalnega izobraževanja odraslih. Znanje in zanimanje za izobraževanje sta pri nas na nizki stopnji. Spoznanje, da je znanje tista vrednota, ki nam omogoča enakopravno sodelovanje z drugimi, še ni prodrlo v našo zavest Z znanjem se človek osvobaja, polnost življenja pa doživlja le resnično osvobojen človek.
Dovolite mi. na koncu, da zaželim vsem, ki učite v slovenskih šotah, dobre in delavne učence in zadovoljstvo pri učiteljevanju. Vaše delo v šoli je za naš narod posebno pomembno, vaš poklic pa je med mnogimi poklici eden najodgovornejših, a tudi najlepših.
Začetek z drugačnim utripom______________________________________________
Šolsko leto v osnovnih šolah se tudi tokrat začenja z nekaj spremembami in projekti
vem razredu v minulem šolskem letu (v 28 šolah) ni prinesel integriranega pouka v celoti, temveč le nekatere njegove sestavine: načrtovanje pouka po področjih otrokovega razvoja in ne po predmetih, opisno ocenjevanje, didaktične igre ipd. Zdaj bodo ta projekt v eksperimentalnih oddelkih nadaljevali - torej v drugem razreda, nova skupina šol pa bo začela integrirani pouk v celoti za prve razrede. Podobne težnje po povezovanju učne snovi, mišljenja in znanja so ob čedalje bolj raznoliki paleti šolskih predmetov v zadnjem obdobju vse pogosteje navzoča.
Kako učinkovito je zgodnje učenje tujih jezikov, so strokovnjaki po svetu ugotovili že pred nami. Tako je na Švedskem že od 1972 angleščina obvezna v tretjem in četrtem razredu osnovne šole, v Avstriji so podobno predpisali pred osmimi leti. Dolgo tradicijo pri poučevanju tujih jezikov na razredni stopnji imajo še Belgija, Malta, Irska, Luksemburg, Finska, o premikanju učenja tujega jezika za dve leti navzdol {v tretji razred osnovne šole) pa premišljajo tudi v Italiji, Švici, Grčiji, Franciji in Nemčiji. In tudi pri nas. In kateri projekti so še napovedani za pravkar začeto šolsko leto? Didaktična prenova četrtega razreda, učna diferenciacija v višjih razredih, vpeljava latinščine v osnovno šolo, različni organizacijski modeli (npr. interdisciplinarni tedni v osnovni šoli Ciril Kosmač v Piranu). Z novo organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela se bodo nekateri skušali spoprijeti po zgledu in s pomočjo Michaela in Božene Wam-bach. Za ta preskus se je Zavod RS za šolstvo in šport povezal z Mednarodnim avdiovizualnim, študijskim in raziskovalnim centrom CIAVER iz Saint-Ghislaina iz Belgije, prinaša pa globalno metodo začetnega opismenjevanja, konvergentno metodo opismenjevanja v maternem jeziku in tujem jeziku, projektno delo in diferenciacijo od prvega do osmega razreda. Več o tem preskusu, med učiteljskimi krogi se je zanj udomačilo ime Wam-bachova metoda, bomo še pisali, saj poznavalci menijo, da je prav to način dela, ki se bo uveljavil v prihodnosti. Omogoča namreč, da otroci berejo in se učijo, ker si to želijo, znajo poiskati bistvo prebranega in še kaj.
4. L.
Kaj se bo to jesen in prihodnje šolsko leto dogajalo po naših šolah? Težko je napovedovati. V zadnjem obdobju je bilo že toliko nepričakovanega, in vendar so poglavitne usmeritve jasne in šolniki si bodo prizadevali »za strokovno utemeljeno in stalno prenovo jjsnovne šole,-ki bo temeljila na evalvacijskih raziskavah, eksperimentalnem in akcijsko raziskovalnem preverjanju novih programov in prijemov: težišče dela bo v ponudbi različnih načinov dela in vsebin, ki omogočajo doseganje postavljenih ciljev.« Tako je zapisano v Obvestilih osnovnim šolam za delo v šolskem letu 1991/92, ki jih je izdal Zavod RS za šolstvo.
Prizadevanja bodo obrodila, če bodo pedagoški delavci vsaj za silo zadovoljni s svojim gmotnim in siceršnjim položajem.
Zakon, ki zadeva financiranje in organizacijo šolstva, je bil že sprejet, spoznali smo tudi nove normative in standarde za delo v šolah, kmalu se bomo seznanili še z zakonom o plačah. In koliko so na novo nastajajoči in že sprejeti dokumenti po godu učiteljem in vsem drugim, ki sodelujejo . pri vzgoji in izobraževanju mladih?
Četudi razmere niso obetavne, se šolsko leto v slovenskih osnovnih šolah tudi tokrat začenja z nekaj spremembami. Bistveni sta pri zemljepisu - vsebine v učnem načrtu so prerazvrščene, saj se začne po novem vpeljevati učni načrt tega predmeta v sklopu spoznavanje družbe že v četrtem razredu - in pri družbeno-mo-ralni vzgoji, ki ima prenovljen učni načrt. Ne vpeljujejo ga frontalno, temveč bodo po predlaganem učnem načrtu v tem šolskem letu delale tiste šole in učitelji, ki so se prijavili za eksperimentalno poučevanje predmeta, po novem imenovanega etika in družba.
Manjše novosti so vpeljane tudi pri nekaterih drugih predmetih. Že v lanskem šolskem letu se je začelo nekaj večjih eksperimentov. Nadaljujejo se tudi v to jesen: tri ocenjevalna obdobja (namesto uveljavljenih štirih), ki so jih vpeljali v več kot dvajsetih slovenskih osemletk, prinašajo več dobrih kot slabih izkušenj. V tem letu bo v ta preskus zajetih - na zadovoljstvo večine staršev, otrok in učiteljev - že kar četrtina osnovnih šol.
Projekt integriranega pouka v pr-
dogodki
novosti
Teden dni pred vojno, od 17. do 21. junija, je obiskal Slovenijo Marc-Alain Berberat, namestnik generalnega sekretarja Svetovne konfederacije organizacij učiteljskega poklica (WCOTP), ki ima svoj sedež v švicarskem Morgesu. Za dva dni se mu je na obisku pridružil tudi podpredsednik Evropskega sindikalnega komiteja za izobraževanje (ETUCE), s sedežem pri Evropski skupnosti v Bruslju, Daniel Dumont. Program je pripravil Republiški odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ). Gosta sta obiskala Osnovno šolo Majde Vrhovnik v Ljubljani, srednješolski center v Velenju ter Ministrstvo za šolstvo in šport, M.-A. Berberat pa se je pogovarjal tudi z zastopniki osnovne šole v Lescah.
Ob koncu obiska je Marc-Alain Berberat strnil svoje vtise in mnenje tudi v pogovoru za Prosvetnega delavca.
M. A. Berberat, po poklicu profesor matematike, po rodu pa iz francoskega kantona Jura, dela že desetletja na odgovornem mestu v WCOTP, pogosto pa zastopa Svetovno konfederacijo učiteljev, ki združuje več kot 13 milijonov učiteljev v svetu, na mednarodnih	konferencah
UNESCO in ILO ter na različnih regionalnih sestankih mednarodnih organizacij na vseh celinah sveta. Do prihoda v mednarodno organizacijo je bil v svojem kantonu, sicer krščansko-so-cialno usmerjen, prizadeval si je za upravno samostojnost frankofonskega prebivalstva, ki je doseglo odcepitev od nemško govorečega bernskega kantona. Zato je laže razumel, v čem je bistvo naših hotenj za samostojnost, čeprav seveda narodnostne razmere in odnosi v Švici niso dobra primerjava za razumeva-
nje vzrokov krize v Jugoslaviji. Za Švicarja je izreden svetovljan in pravi poliglot, saj se lahko brezhibno sporazumeva v štirih svetovnih jezikih, nista mu nerazumljivi niti ruščina niti arabščina. Zato je tudi dober poznavalec šolskih sistemov in politik v svetu, ki jih razčlenjuje in primerja s pregovorno švicarsko natančnostjo.
Zaradi vsega tega je bil pogovor z M.-A. Berberatom o šolstvu in položaju učiteljev v tej ali oni državi ne le zanimiv, temveč pravi sprehod po celinah; pri tem sva namenila posebno pozornost primerjavi, kako se uveljavljajo mednarodne norme in standardi v tej dejavnosti.
Ker je bil 1. junija letos Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije sprejet v WCOTP kot pridruženi član, je bil poglavitni namen obiska M,-
Normativi in standardi za današnji čas
Normativi in standardi so instrumenti izobraževalne politike. Z njimi se uravnava šolska mreža (število učencev v oddelku), določa se število potrebnih učiteljev (učna obveznost) in standard pouka (delitev učencev r skupine). Nove normative in standarde, ki jih je sprejela slovenska vlada pred šolskimi počitnicami. K. avgusta, veljali pa so začeli 17. avgusta, je treba presojati v povezavi s sistemskimi spremembami, ki so bile že sprejete ali pa se še pripravljajo. Predvsem je treba upoštevati, da so šole postale zavodi kot nedobičkarske ustanove in da je bil sprejet Zakon o organizaciji in financiranju izobraževanja, ki določa izobraževanje kot javno službo in iz tega izpeljuje nove odnose pri ustanavljanju in financiranju izobraževanja. »Orodje" za uresničevanje nove zakonodaje, ki nalaga republiki skrb z.a osebne dohodke prosvetnih delan er v javni službi, so normativi in standardi, ki veljajo za vso republiko. Izpolnjeni bodo torej pogoji, da se vsem prosvetnim delavcem r Sloveniji zagotavljajo enotne plače (set eda pa ne enake - razlike bodo glede na realno učno obveznost, na delovno dobo. opravljene nadure, napredovanje r nazive itn.).
Normativi in standardi pa imajo tudi drugo vlogo: so namreč tisti instrument izobraževalne politike, s katerim oblast določi prednostne zadeve r organizaciji šolstva, raven in standard izobraževalnih storitev in s tem uravnava kakovost izobraževalnega dela. Z normativi določi večje ali manjše oddelke, število učiteljev na oddelek, skratka število učencev na učitelja, možnost za delitev učencev v oddelku na skupine. Nekatere odločitve pomenijo izredno podražitev izobraževanja, ne da bi bila zagotovljena temu ustrezna boljša kakovost. Bistveno zmanjšanje števila učencev r oddelkih bi pomenilo izredno povečanje potrebnega denarja, vendar ob nespremenjenih učnih načrtih, ob zdajšnji učni tehnologiji, sistemu ocenjevanja in izobrazbi učiteljev slovenske šole še ne bi izboljšali. Bi pa olajšali delo učiteljev in ustvarili prijetnejše šolsko življenje učencev. Prosvetni delavci in druga strokovna javnost je ob upravičenih sindikalnih zahtevah bolj poudarjala to drugo vlogo normativov in standardov.
Pripravljala novih normativov in standardov pa so očitno upoštevali predvsem zdajšnje zelo zaostrene gmotne razmere r Sloveniji, zato so iskali tiste rešitve, ki bi zmanjšale izdatke šole in po možnosti ne bi prizadele kakovosti pouka. Tudi to je bilo treba storiti. Analize so že pred leti pokazale, da se je zaradi potreb socialne vloge šole r ožjem pomenu, pa tudi zaradi drugih vzrokov povečevalo število zaposlenih r šolah, ki niso imeli neposrednega dela v razredu. Že smo se približevali stanju, ko smo imeli na nekaterih šolah na dva učitelja enega neučitelja. Ko je bil pred časom pri nas na obisku rektor osnovnih šol iz Lucerna r Švici, je po obisku na eni od naših osnovni šol pripomnil, da je to neverjetno, zvečer, v bolj sproščenem ozračju pa je svojo izjavo popravil: »To je nezaslišano.« (Mislil je na število vodilnih delavcev, svetovalne delavce, knjižničarja, rse brez učne obveznosti in na število administrativnih in finančnih delavcev. Razlaga, da je v naših razmerah, ko so matere šolarjev zaposlene za polni delovni čas. vse to potrebno, ga ni prepričala.)
In kaj prmaša sprejetje novih normativov in standardov? Za nekatere bodo spremembe res velike, zadruge zelo zelo majhne. V elementih za sistemizacijo delovnih mest r osnovni šoli je določeno, da je tedenska učna obveznost za učitelja 22 ur. za učitelja v podaljšanem bivanju 23 ur in za učitelja r dvojezičnih šolah 21 ur. Ker so r dozdajšnjem sistemu učno obveznost določali v občini, se je gibala za učitelja od 20 do 23 ur. Za mnoge učitelja, ki so imeli dozdaj 23 ur učne obveznosti, je nova določna ugodnejša, za tiste z 20 urami iz bogatejših občin pa se položaj nekoliko poslabša. Ugodno je. da se prizna ena ura za opravljanje razredništva in ena za opravljanje mentorstva, pripravniki pa imajo zmanjšano učno obveznost. Povprečno bo učna obveznost verjetno nekoliko nižja kot prej. Predvsem pa ne bo več razloga, da bi še naprej veljala interna šolska ureditev, po kateri so morali nekateri med počitnicami opravljali
Prosvetni delavec, p.o. Poljanski nasip 28 61104 Ljubljana poštni predal 21 Ziroračun: 50101-603-46509 Tel. (061) 315-585
Upravni odbor: Marija Velikonja, predsednica (Zavod Republike Slo-
Bomo spoštovali mednarodne konvencije?____________________________________
Marc-Alain Berberat o predlogu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja?
Je,
M
vicl
H
losi
Sov,
Slih
A. -Berberata pri nas, da se seznani z našimi razmerami po lanskih družbenih in političnih spremembah v Sloveniji. Najbolj ga je zanimalo, kako vplivajo te spremembe na šolstvo in položaj učiteljev, hkrati pa je gost lahko seznanil SVIZ kot največji učiteljski sindikat v Sloveniji z aktualnimi, veljavnimi standardi in konvencijami, ki zadevajo učitelje in njihove sindikalne pravice.
M.-A. Berberat je pojasnil naloge in cilje svetovne konfederacije: doseči spoštovanje učiteljskih poklicnih pravic, določenih z mednarodnimi konvencijami, in izboljšati socialni položaj pedagoških delavcev. WCTOP je zaskrbljena, kako se položaj učiteljev v mnogih državah slabša - slabšajo se delovne razmere in plače. Zato marsikje dobri učitelji zapuščajo šole in se zaposlujejo v zasebnih podjetjih, kjer njihove sposobnosti bolje vrednotijo. Če se ne bodo izboljšale delovne razmere učiteljev in če pri odločanju o svojem poklicnem delu ne bodo imeli več besede, bodo vse bolj vplivali na njihovo življenje in delo uradniki, zaposleni v upravi.
WCOTP opozarja, da je politika, kar zadeva izobraževanje, marsikje zelo kratkovidna, saj omejujejo že tako skromne vsote denarja za šolstvo, hkrati pa se v takšnih deželah čedalje težje
odzivajo na nove potrebe v izobraževanju, ki se porajajo v po-industrijski družbi.
Gost iz Švice je ob tem govoril tudi pri prizadevanjih Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije za boljše vrednotenje dela učiteljev in uveljavljanje njihovih poklicnih pravic pri nas. Tako za Slovenijo kot tudi za vse tiste dežele Srednje in Vzhodne Evrope, ki so na prehodu iz družbe planskega gospodarstva v družbo svobodnega trga, je zelo pomembno, da bodo znale učinkovito in organizirano zavarovati zaposlene v vseh dejavnostih. Brez sindikatov kot nujnega ravnotežnostnega dejavnika bo družba svobodnega trga džungla, v kateri bodo močnejši pogoltnili šibkejše. Učiteljski sindikati imajo v takšnih okoliščinah dvojno poslanstvo in odgovornost: varujejo gmotne koristi svojih članov in si prizadevajo, da bi šolske oblasti zagotovile ustrezne delovne razmere. Poleg tega je sindikat kot organizacija pedagoških delavcev odgovoren, da varuje tudi koristi učencev in njihove pravice do svobodnega in kakovostnega šolanja, dostopnega vsem, ne glede na njihov socialni položaj. O tem govori Konvencija OZN o otrokovih pravicah.
Učiteljski sindikat pa bi moral biti zlasti pozoren na to, kako
šolske oblasti spoštujejo učiteljske sindikalne in poklicne pravice. M.-A. Berberat je poudaril, da bo letos jeseni 25-letnica sprejema posebnega skupnega dokumenta UNESCO in ILO (Mednarodne organizacije dela), ki določa poklicni položaj in pravice učiteljev. Temu jubileju bodo namenili posebno pozornost oktobra v Parizu, kjer bo zasedala generalna konferenca UNESCO, sodelovale pa bodo tudi vse mednarodne učiteljske organizacije. Počastitev te obletnice bo tudi opozorilo mnogim vladam držav članic OZN, ki so bolj ali manj pozabile, da so njihovi uradni zastopniki pred četrt stoletja sprejeli to listino kot Priporočilo (Recomendation) o zavarovanju učiteljskih pravic, večina držav članic OZN, med njimi tudi Jugoslavija, pa je dokument tudi ratificirala. Žal marsikatera država podpisnica krši to listino UNESCO/ILO.
M. A. Berberat je v drugem delu pogovora dejal, da je WCOTP zelo dejavna med učiteljskimi organizacijami, ki so nastale po političnih spremembah v Vzhodni in Srednji Evropi. Njegova naloga v WCOTP je med drugim tudi ta, da spremlja položaj učiteljev glede na odnos, ki ga imajo vlade v teh državah do šolstva. Zato sta ob obisku v Sloveniji z Danielom Dumon-tom prav temu vprašanju namenila največjo pozornost.
Seznanila sta se tudi z nekaterimi značilnostmi Predloga zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Presenečena sta bila predvsem nad nekaterimi načelnimi rešitvami v predlogu zakona, ki pomenijo bistveno sistemsko preureditev vzgojno-izobraževalnega sistema, če jih primerjamo s sodobnimi razvojnimi težnjami v posameznih demokratičnih državah razvitega sveta ter v dokumentih UNESCO, OECD in mednarodnih učiteljskih organizacijah.
Slaba popotnica za vstop v evropski dom __________
Pozornost so zbudila zlasti tri vprašanja, o katerih M.-A. Berberat meni, da niso ravno najboljša popotnica za vstop v prihodnji evropski dom: prvič, odnos med centralizacijo in decentralizacijo šolstva, drugič, odnos med javnim šolstvom in mogočo privatizacijo na tem področju in tretjič, samostojnost učiteljevega dela in pravica učiteljev, da na različnih ravneh odločanja sodelujejo pri oblikovanju izobraževalne politike.
M.-A. Berberat je izrecno poudaril, da se ne želi vmešavati v zadeve, ki spadajo v izobraževalno politiko naše republike. Ker spremlja razmere v šolstvu in položaj učiteljev ne le v Evropi, temveč tudi drugje po svetu, so bili zanimivi njegovi pogledi na to vprašanje. Meni namreč, da so nekatere točke ali določbe v predlogu zakona takšne, da zbujajo skrb. Treba je pozdraviti željo nove oblasti, je dejal Berberat, da prilagodi šolske predpise tistim standardom, ki so uveljavljeni v zahodnih državah. Toda posamezne določbe v predlogu omenjenega zakona kažejo, da bi radi spet v Evropo, kakršna je bila med vojnama, ne pa v Evropo poindustrijske
manjkajoče ure. saj je povsem jasno zapisano, da učna obveznost velja za pouk. kot ga določa šolski koledar. V primerjavi s prejšnjim stanjem se bo ponekod zmanjšalo število vodstvenih delavcev in drugih nepedagoških delavcev v osnovni šoli.
V srednjem šolstvu je novo in pozitivno, da se v 20-urno učno obveznost štejeta rudi ena ura za razredništva in ena ura za mentorstvo, zmanjšalo pa se je število sistemiziranih mest za pomočnika ravnatelja, organizatorja proizvodnega dela. organizatorja praktičnega pouka, svetovalnih delavcev, hišnikov in snažilk. Namesto prejšnjih 16 oddelkov je po novem enota 20 oddelkov, prej se je število delavcev priznavalo na vsakih 16 oddelkov, po novem velja za 20 in več. Glede normativa za oblikovanje oddelkov je novo to. da ni določena spodnja meja. ampak zgornja. To pomeni, da šola oblikuje nov oddelek, če je vpisanih več kot 36 učencev v tri- in štiriletnih šolah, 25 v dveletnih, 24 r dvojezičnih in 20 r športnih oddelkih. Novi normativ je ugoden za manjše šole, ki bodo že pri 37 učencih lahko oblikovale 2 oddelka, slabše pa za večje šole, ki bodo morale oblikovati bolj polne oddelke.
Oblikovanje skupin učencev se zaostruje. Po novem se za sodelovanje laborantov pri fiziki in kemiji ter pri predmetu naravoslovje prizna namesto 50 odstotkov ur le 20. Argument je r tem, da večina šol nima zasedenih delovnih mest laborantov. Povsem drugačni kot prej so normativi za oblikovanje skupin učencev pri praktičnem pouku. Šoli se prizna globalno število ur za delitev učencev v skupine, ki jih ravnatelj in strokovni organi šole samostojno porazdelijo v skladij.* potrebami vzgojno-izobraževalnega procesa. Šola je torej dobila bolj samostojno vlogo, po svoji strokovni presoji in glede na svoje možnosti lahko izrabi določeno število ur. Ta odločitev napoveduje tudi pomemben premik glede nadzora. Očitno se pozornost oblasti premika od nadzorovanja procesa k nadzorovanju dosežkov. Novo je tudi priznavanje 100 odstotkov dodatnih ur za laboratorijske vaje. če so opredeljene v predmetnikih kot poseben predmet. Lahko pričakujemo, da se bo r prihodnje ob naravoslovnih predmetih pojavilo tudi veliko laboratorijskih vaj. Ne glede na program bo šola lahko sistemizirala tudi delovno mesto učitelja za zdravstveno vzgojo in za ekologijo. Glede na vpisane učence je problematično zaostrovanje normativa za oblikovanje skupin pri izbirnih predmetih, ki r nekaterih programih omogočajo pridobitev poklica. Gre za spremembo pogojev med šolanjem in za zmanjšanje (omejevanje) možnosti za svobodno poklicno izbiro. Ugodno je, da se lahko na gimnazijah oblikujejo za nerazporejene ure ena skupina več, kot je oddelkov, slabo pa to, da se zaostruje oblikovanje skupin za tretji tuji jezik. Ugodno je, da se bodo po novem učenci pri športni vzgoji delih po spolu in združevali v skupine znotraj posameznega letnika.
Lahko rečemo, da so dobre tiste spremembe normativov in standardov, ki pomenijo prednostno obravnavanje pedagoškega dela. Sem štejem uvrstitev razredništva in mentorstva r učiteljevo učno obveznost. Verjetno bi bilo treba storiti še korak k diferencirani učni obveznosti - predvsem zmanjšati učno obveznost učiteljem slovenščine, matematike in tujih jezikov ali za učitelje maturitetnih predmetov. Pozitivni so tudi prvi koraki, ki krepijo šolsko samostojnost in odgovornost pri oblikovanju skupin učencev pri praktičnem pouku.
Zmanjševanje števila administrativnih, vodstvenih delavcev ali pomočnikov, organizatorjev, hišnikov in snažilk bi morali presojati glede na nujno racionalizacijo organizacije šol in kot zahtevo po večji učinkovitosti dela, ki čaka tako gospodarstvo kot negospodarstvo. Verjetno pa bo treba oživiti misel o občinskih servisih za šole, ki bi zagotovili, da bodo šole dobro vzdrževane, čiste in da se bo z njimi dobro gospodarilko.
Vse spremembe, ki bodo r resnici znižale standard izobraževalnega dela (zmanjšanje števila laborantov, ponekod večji oddelki), pa ne bodo vredne prihrankov. Nastale so vendarle r povojnem času in niso r celoti odprte na nobeno od različic, ki jih je zavod za šolstvo predlagal v svojih strokovni podlagah za nacionalni program. Odgovorni ljudje v ministrstvu zatrjujejo, da bodo vsako šolo obravnavali po enotnih standardih in normativih, vendar posebej. Vsako utemeljeno specifičnost bo mogoče upoštevati. Novo se bo uveljavljalo postopoma, tisto, kar se bo izkazalo kot izrazito slabo, pa se bo moralo spremeniti.
BOŠTJAN ZGONC
venije za šolstvo). Milka Arko (Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo). Ivan Bitenc (Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) in delavci delovne skupnosti podjetja Prosvetni delavec:	Marjana Kunej.
Lučka Lešnik. Stanko Šimenc in Metka Vovk.
Uredniški odbor: Boštjan Zgonc, predsednik, in člani Tea Dominko, Dora Gobec. Gregor Kocijan. Mar-
jana Kunej. Lučka Lešnik. Tine Logar. Lidija Magajna. Janko Svetina. Stanko Šimenc in Vladimir Tkalec.
Časnik urejajo:	Stanko Šimenc
-	glavni urednik, Marjana Kunej
-	odgovorna urednica. Lučka Lešnik
-	novinarka - urednica in Tea Dominko - tehnična urednica. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Časnik izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Naročnina za leto 1991 znaša 380 din za posameznike in 760 din za organizacije.
Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri 260 din na leto.
Posamezna številka stane 25 din.
Tisk ČTP Ljudska pravica, YU ISSN 0033-1643.
E«0!
družbe, kakršno snuje skupnost in kot so si li\ sestavljalci Evropske soci^ stine (European Social Očitna je težnja, da bi osre^ ' čili administrativno moč iP 1 stvom v upravnih organi blike in občin.
^at
#iVl8
- j P(
ih
G<
Glavno besedo imajo ^
niki
Bodo imeli tisti, ki v Šol3*' ^ lajo, res čedalje manj beS. ^ Berberat meni, po tem. lc zvedel v osnovni šoli v L6. °' oiiu lisi
da se to že dogaja. Pristoj'1 ski organ skupščine občih6,. P0'
dovljica je namreč sklenil. ^ } osnovni šoli odvzel pr6^. a
zemljišče ob šolski stavbi, k' & je šola kupila pred leti s pr'v,( ,'n vanim denarjem. Na zemlj1^ uredila nasade, vrt s toplih1'! Sr dami ter rekreacijske povlS” !°
Občina trdi, da je zdaj to p1 ženje občinska last, zato S °! prodala obrtniku. Ta bo na ' a celi zgradil skladišče. Berber, 11 bil razočaran nad takšnimi3 cer nistrativnimi posegi v šol6:ta? ovirajo učitelje v njihovih r Ph devanjih za boljše šolsko v < nje in delo šole. Ugotavlja ' m da se v vseh srednjeevrop^1 ’ vzhodnoevropskih država!1, Pia jih je obiskal v zadnjem letu£ ^ nistrstva za vzgojo in izobra* P< nje skušajo vrniti k ^ predvojni šolski politiki- ■U( bilo šolstvo pred zadnjimi F tičnimi spremembami centi* "a; rano, ga hočejo zdaj deceh ra; zirati, kjer je bilo decentP ta rano, kot je bilo doslej v a'"jP° niji, pa povečati vlogo cenita' oblasti.	!a
Drugi razlog za skrb so pp dene zakonske določbe o prl' r'l; zaciji šol s koncesijo, celo v -L vezni vzgoji in izobraževanja tem naj bi upravni organi F k) pravico sami podeljevati ko1 Po sije. M.-A. Berberat je op Po da je bila takšna politika W p; uveljavljena v Čilu med oi'st turo generala Pinocheta. P1'111* neprijetna primerjava (!)• ! j!e sam je neposredno spoznal,k 't
P
Pia,
fC nai
vodi takšna politika: k p°
nju socialne neenakosti v čl
ževanju in dualizmu šolske? vs stema, k ustanavljanju zas^a in dobrih šol za otroke pretf ra nih staršev in slabših za p'Vc Skrbi ga, da bi privali28 Pi v izobraževanju in razne ort tve v javnem šolstvu v Vzh0!1';
in Srednji Evropi lahko p°v‘ P( čile tudi druge nevarnosti, IPt
razlikovanje otrok po narod111 'o nih in verskih načelih. Vl
utegnilo povečati delitve 111T11
skPa
sprotja med različnimi nami ljudi v teh deželah. d Ob koncu pogovora je o®1 P< še tretjo pripombo k pred , a, zakona. V besedilu ni " ^
vicah8 K
ustreznih določb o pravica*1 i** teljev, zlasti tistih, ki jih prlZIJ le
dokument UNESCOVlLO- * “ pomembnejša je vsekakor t;
hova pravica, da sodeluje]0 oblikovanju izobraževalne r ‘J tike. Prav tako ni predvid6' a določb, ki bi upoštevale 0°''? nosti držav članic OZN, SF a tih s Konvencijo ILO, št. ™. 'J sicer, da se imajo učitelji pf^ ^ pogajati o pogojih zaposlov2 s to pa pomeni tudi sklepati k° t tivne pogodbe o plačah.
Med tem pogovorom zak0! 1
ni bil sprejet v slovenskem P'
Ji
Bert
#j,
mentu, zato je M.-A izrazil upanje, da bodo uphj1 vani predlogi in pripombe 5i j kata vzgoje, izobraževan]3,,1 znanosti Slovenije k nW membnejšim vprašanjem, k1 P predlog zakona ne ureja. . ' »Zavedam se, da probleh1'']1
jih mora rešiti zakon, niso fd 1	•-nei
prosti, zato mojega mnenja1^, smeli razumeti kot nega" J
kritiko, temveč kot dobrohA prispevek k razpravi'V
ren prispevek k razprav" j končal pogovor namestnik ? j ralnega sekretarja Marc-Alain Berberat.
BORIS LIPUŽIČ
Plače v srednjem šolstvu
. ............
r®s treba vsako povečanje plač doseči s stavko
v^eriatai položaj negospodarskih (družbenih) dejavnosti se iz leta j ,0 slabša, v zadnjem letu pa celo hitreje kot v preteklih letih. Da y| i)0 ?.^e* kažeta stvarno zniževanje standarda zaposlenih v teh dejav-Sov 'k in materialna opremljenost negospodarskih delovnih proce-s,ih’ <•« pa je tudi, da je sistematično osiromaševanje v teh dejavno-# hitrejše, kot v drugih. Ministrica za delo je na primer pred ^ v ^ navedla podatek, da je realna vrednost osebnega dohodka V v n n'ien, *e,u v gospodarskih dejavnostih znižana za 7 odstotkov, L; v ne8°spodarskih dejavnostih pa kar za 17. Osiromašenje poteka j ^^ameznih gospodarskih podjetjih veliko ostreje, to pa ne velja za jj sJ!no gospodarstvo. Pojav obubožanja delavcev in delovnih proce-rf Us e.V sre(injem šolstvu še posebno viden, kot da bi načrtovalci in a!*Je^evalc' denaija, prej iz naslova »svobodne menjave dela«, "aj iz proračunskih virov hoteli prav srednje šolstvo pripeljati na C Popada.
izredno skopo odmerjena za čisto drugačno izobrazbeno sestavo delavcev, kot to velja za zaposlene v gospodarstvu. Če upoštevamo, da so velenjski rudarji s predlogom kolektivne pogodbe zase zahtevali 165 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu. zasavski rudarji pa 145 odstotkov. lahko vidimo, da so republiški in drugi načrtovalci celotno šolstvo postavili tako nizko, da so socialni nemiri več kot utemeljeni.
pl 0clatki o višini povprečne č 0l Ce v srednjih šolah, zbrani po ■s«1 datC13*1 V *etU (mesečni po-
ki
zaradi velikih razlik in ra-
o. ’ «-«
eSlip0Cnih terminov raznih poračuni' aisonied šolami za obravnavanje
ie
d»
D uporabni), kažejo, da se ;0vPrečni osebni dohodki j. Srednjih šolah razlikujejo kar "is Us ^ odstotkov. Enako lahko Sin0t0v'rno’ C*a znaša nazlika v vi-.01 |(ol Povprečnih osebnih dohod-lj(i p V' zbranih po občinah, med 'L, "CHTiimi šolami »samo« 25 od-Ua0t ■ V'	upoštevamo, da fi-
tcirajo osnovnošolske dejav-,1 stl občine, lahko ugotovimo. . fazlike niso niti pretirane, saj Nastopa kar 60 različnih finan-. rar|ev'	srednjimi šolami so
flpZ|ke skoraj trikrat večje, če-\ j2av se vse srednje šole napajajo ni ii,ene8a samega korita - republika proračuna.
.aK
et>
i^ed občinami, v katerih so I j*Ce zaposlenih v osnovnih šole sn mei^ najvišjimi. so tako go-
tksarsk0 najbolj kot ludi naj-
,"nj izvite občine.
Ijei
Judi
to pa velja za občine, v katerih so plače ral n !"JSlen'h v osnovnih šolah med ffjJJirnžjimi. Razlike nastajajo iz zlogov, ki jih stvarno ni mo-?Wp0ce niti utemeljiti in tudi ne tila vv^ti, vendar niso tolikšne.
oi zahtevale posebno obrav-' utvanje.	F
lfp ^VSem drugačno je vprašanje rl azlik v povprečnih plačah med ,v Srednjimi šolami. Kljub temu da r( |° Vse srednje šole financirane iz 1 ePublikega proračuna, je med ‘°, ^°vPrečnimi plačami srednjih šol ob^'nah kar za 64 odstotkov Hilkru^6' Financiranje poteka po ptj 'n normativih, to pa lahko po-
'luu1'-*6- ba s tem' normativi , čkaj narobe ali da se dogaja kaj Pt>nanz	J J
>v| virni
nančnega tudi še kje drugje. Iz-ki povzroča te ra-
K St
gUlVvai Sotovo statusni položaj
Vsake izmed srednjih šol, ki kot asi razD
dostojni zavod samostojno ei v ,P0reja denar, ki ga ima na .. .1°- Tu financer nima nobene Phstojnosti in besede. Denar ni ho narnensko ločen in tisto, kar je vi r,anienjeno materialni podlagi 'iDr'.a 'n dejavnosti, se lahko ,ni j.,re 'je v plače, in tudi obrnjeno, "o v' v zdajšnjih razmerah od-_(.lsno samo od ravnatelja. Merila Ml standardi za financiranje, delavnosti se uporabijo vnaprej, ra-'ke od standardov pa se ne
Izračunavajo. Ce pouk namesto najde -j.a honorarno opravi štu-
J'lic^nt-je to za šolo cenejše, finan-
Pa plača tak pouk enako. Če 'p nadomeščanja pouka več, so t Nelji na takšni šoli privilegi-o bT Z v'šjlmi plačami, čeprav je ,. Pouk strokovno slabše opraviti	ve^ drugih poti in
w “zuosti je. da so plače med Poštenimi na šolah različne,
lik d r
Prav vse te možnosti uveljav-neg net
ji -',uardov ol' intž.
negativno Dštevt
(navzdol) pomeni
negativno motivacijo. S{Zko neupoštevanje meril in
kakovosti vzgojno-procesa in
nČ^raževalnega
jjj ^Zti_ višje plače učiteljev na
uvanje
^ k, Jra
^rati
kjer se to dogaja: Prav to pa of: uajveeji jn najpomembnejši vir ;((• p v Pla^ah med šolami. jLj plotni mehanizem financira-j3 m valorizacije vseh negospo-
.j|0Jskih dejavnosti je napačno ‘ L "kovan in nesprejemljiv; to ,i, dP.la Še posebno za vse šolske lavn°sti. Povsod v civilizirali f| svetu načrtovalci spremljajo lančna dogajanja in gospodar-z instrumentarijem, kjer sta „ ja|iP0rnembnejša kazalnika re-J j.-"3 vrednost plače in povečeva-sjje srroškov, posebno življenjih. Najj načrtovalci so še zme-J oboroženi z orodjem iz časov r8eja Kraigherja in jim je naj-
pomembnejši ali celo edini kazalnik povprečna plača delavcev v gospodarstvu, ki da vzdržuje vse druge dejavnosti in po katerih se morajo usmerjati vsi materialni tokovi zunaj gospodarstva. Ti podatki so seveda brez vseh dodatnih izplačil, ki v zadnjem času zaradi svoje cenenosti v gospodarstvu kar prevladujejo (delnice, obveznice, potni stroški, terenski dodatki, regresi itn.). Posledica naravnavanja vseh materialnih tokov na plače v gospodarstvu, podatki o teh zamujajo za tri mesece, je to, da vse negospodarske dejavnosti stvarno zaostajajo in da lahko pričakujemo obsežnejše nemire. Za šolske dejavnosti so si načrtovalci izmislili kar nekakšno standardno razmerje, na podlagi katerega bi plače v srednjem šolstvu morale znašati 138 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu. Ta višina kljub zamujanju podatkov že dolgo ni več dosežena, čeprav je
Podatki
Da bi ugotovili, kakšne so stvarne razsežnosti materialnega razvrednotenja šolstva, smo na nekaterih srednjih šolah zbrali podatke o izobrazbeni sestavi, povprečni plači zaposlenih in o začetni učiteljevi plači. Vsi podatki so zbrani po vrednostih za februar, ko se je že uveljavil intervencijski zakon o osebnih dohodkih za leto 1991 in so že bili opravljeni izračuni po posebnem pravilniku, ki je bil predpisan z navedenim zakonom.
Izmed sedmih srednjih šol. na katerih smo zbrali podatke in ki smo jih označili z A do F. so tri gimnazije in štiri tehniške šole. Ker smo primerjalno obravnavali plače na zavodih, ki so financirani iz istega vira. navajanje identitete posamezne šole ni potrebno.
Začetna učiteljeva plača
V sedmih srednih šolah smo zbrali podatke o začetni učiteljevi plači, ki ima dokončano visoko šolo in strokovni izpit. Podatke smo primerjali med šolami in tako ugotovili razmerja na začetno plačo učitelja na šoli, kjer je ta najnižja, in vrstni red šol za ta podatek:
šola	zač. plača učit. VII.	količnik	rang
A	11.934.00	1,29	6
B	12.417.00	1.34	5
C	14.692,00	1.59	2
Č	13.569,10	1,47	4
D	14.227,00	1.54	3
E	9.238,00	1.00	7
F	14.989,20	1,62	1
Vsi podatki so v bruto zneskih. Razlike so bistveno večje, kot jih je mogoče razumeti in opravičiti in tudi večje, kot so razlike začetnih tarif v drugih negospodarskih dejavnostih. Te razlike nastajajo iz statusa srednje šole kot samostojnega zavoda, ki povsem samostojno določa plače svojih delavcev ne glede na to, da so vse te šole financiranja iz istega vira na podlagi istih normativov in standardov, ki pa bi morali vsebovati tudi napotila in usmeritve glede učiteljevih plač. Nevzdržno je, da vsaka izmed šol lahko določi poljubno nizko ali poljubno visoko začetno tarifo za delo učitelja enake stopnje strokovne usposobljenosti. V treh izmed sedmih srednjih šol je začetna plača učitelja z visoko strokovno izobrazbo celo višja, kot je povprečna plača delavcev na isti šoli; to pomeni. da za razliko med učiteljevo
Med takimi šolami je celo ena izmed gimnazij, kjer je velika večina zaposlenih delavcev učiteljev z visoko izobrazbo. to pa še bistveno zmanjšuje manevrski prostor za uveljavljanje smiselne in smotrne razlike med plačo učitelja, ki začenja svoje delo. in učitelja pred dokončanjem svoje delovne dobe.
Povprečna plača zaposlenih
Na vseh sedmih srednjih šolah smo zbrali podatke o povprečnem osebnem dohodku, izplačanem februarja 1991. Za ta rok smo se odločili zaradi tega, ker je bil takrat že uveljavljen intervencijski zakon o osebnih dohodkih za to leto, s katerim so določene omejitve za povečevanje plač. Povprečni osebni dohodek, razmerja
začetno in nobenega	končno plačo ni skoraj manevrskega prostora.	med šolami na red šol so taki:	tej podlagi in vrstni
šola	povprečna plača	količnik	rang
A	14.875.00	1,65	3
B	15.947.00	1,77	1
C	14.538,00	1.61	4
Č	13.199.00	1.46	5
D	15.872,00	1.76	2
E	12.468.00	1.38	6
F	9.036.00	1.00	7
Razlika	med najnižjo in najvišjo		
plačo, v povprečju izplačano na posamezni šoli v februarju letos je še večja, kot je bila za vse lansko leto med srednjimi šolami v Sloveniji, čeprav je v zbiranje podatkov vključena le šola z najnižjo (F), ne pa tudi tista z najvišjo poprečno plačo med srednjimi šolami v Sloveniji. Če bi v zbiranje podatkov vključili tudi to šolo, bi bila razlika še bistveno večja.
Tudi če izločimo srednjo šolo z najnižjo poprečno plačo, ki je po svoji dejavnosti in izobrazbeni sestavi zaposlenih zelo specifična, je razlika med prvouvrščeno šolo (1.77) in šestouvrščeno šolo (1.38) še zmeraj prevelika, da bi jo bilo mogoče opravičiti še posebej če upoštevamo, da gre za enako dejavnost, ki je tudi financirana iz istega vira.
Povprečna plača na pogojnega delavca
Med srednjimi šolami, na katerih smo zbrali podatke o plačah in izobrazbeni sestavi zaposlenih, so pre-
cejšnje razlike, tudi če izvzamemo srednjo šolo F. ki je v tem pogledu povsem specifična. Zato smo izračunali povprečno plačo na pogojnega delavca, za izračun pa uporabili količnike tarifiranja tarifnih razredov iz Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo:
I.	=	1.00
11	=	1,10
III	=	1.23
IV	=	1.37
V	=	1.55
VI	=	1.85
VII	=	2.10
Na tej podlagi smo za vsako izmed srednjih šol, za katere smo zbrali podatke, izračunali količnik izobrazbene sestave in povprečno plačo na pogojnega delavca, ter ugotovili vrstni red tako izračunanih podatkov. S tem smo izločili vpliv izobrazbene sestave zaposlenih, ki se med šolami zelo razlikuje in ki tudi vpliva na razlago razlik v povprečnih plačah med šolami. Podatki dajejo tako sliko:
šola	izobraženi količnik	rang	povpr. plača na pog. delavca	količnik	rang
A	1.93	2	7.712,80	1.12	3
B	2.04	1	7.816.09	1.13	2
C	1.91	3	7.610.61	1,10	4
Č	1.84	4	7.170.04	1,04	6
D	1.76	6	9.026.02	1,31	1
E	1.81	5	6.903.61	1.00	7
F	1.21	7	7.448,77	1.08	5
Če izvzamemo zadnjo izmed naštetih srednjih šol (F), v katerih smo zbrali podatke, med preostalimi ni prav velikih razlik v izobrazbeni sestavi zaposlenih; to velja še posebno za gimnazije (A, B. Č). v katerih smo zbrali podatke. A tudi med tehniškimi šolami (Č. D, E) ni velikih razlik, a nekoliko nižji kvalifikacijski količnik je normalna posledica tega. da so na teh šotah tudi oddelki za poklicno usposabljanje. Prav značilen je podatek, ki kaže na delovanje negativne motivacije, da je povprečna plača na pogojnega delavca najvišja na tisti tehniški šoli (D), ki ima izmed vseh najnižjo kvalifikacijsko sestavo. Izvzeta je seveda tehniška šola F, ki ima izjemno nizek kvalifikacijski količnik zaradi tega. ker ima zelo veliko proizvodnih delavcev in kjer lastna realizacija dosega kar 92% celotne realizacije. Pri nobeni izmed drugih srednjih šol lastna realizacija ne presega 10% celotne realizacije. Čeprav je bila ta specifična šola pri podatku o povprečni plači razvrščena kar za 38% nižje od naslednje šole. je pri podatku o povprečni plači na pogojnega delavca uvrščena v sredino; to kar kaže smotrnost in utemeljenost takšnega preračunavanja in primerjave.
Medsebojna primerjava razlik povprečne plače na pogojnega delavca pokaže, da so razlike bistveno zmanjšane, ker je izločen vpliv različne izobrazbene sestave delavcev na šolah, na katerih smo zbrali podatke. Vendar so razlike, ki znašajo 31%. še zmeraj prevelike, še posebno. ker zanje ne moremo navesti utemeljenega razloga. Zelo usklajeni so podatki o kvalifikacijski sestavi in o povprečni plači na pogojnega delavca med gimnazijami, ki pri izobrazbeni sestavi zavzemajo prvo. drugo in tretje mesto in pri povprečni plači na pogojnega delavca v povsem enakem zaporedju drugo, tretje in četrto mesto. To pomeni, da je med gimnazijami kvalifikacijski količnik upoštevan, a tudi razlike v poprečni plači na pogojnega delavca so minimalne in se realizirajo, znotraj 206 dinarjev; to pomeni približno 3 odstotke in je prav gotovo zanemarljivo. Bolj sporne in brez kakšne stvarne utemeljitve so razlike med tehniškimi šolami - te znašajo
Za naslednji dve šoli tega podatka nismo dobili. Kot razberemo iz podatkov, je vrstni red šol na podlagi podatka o dovoljeni višini povprečne plače za februar letos čisto drugačen kot za izplačane povprečne plače in tudi kot za povprečne plače na pogojnega delavca. Primerjava valoriziranega osebnega dohodka. do katerega je posamezna šola imela pravico v februarju letos. kaže. da ni prav nobene korelacije niti s povprečnim izplačanim osebnim dohodkom niti s povprečnim osebnim dohodkom na pogojnega delavca in tudi ne s kvalifikacijskim količnikom na šolah, za katere smo zbrali podatke. Valorizirana plača je torej nekakšna samovoljna konstrukcija, ki nima prav nobene strokovne in stvarne utemeljitve. kot to velja tudi za zdaj izplačani povprečni osebni dohodek.
Na podlagi povprečnega osebnega dohodka v obdobju december 1989 - maj 1990. ki se tekoče valorizira z upoštevanjem povečevanja povprečnih osebnih dohodkov gospodarstva v Sloveniji. se za vsak mesec določi dovoljena višina povprečnega osebnega dohodka za posamezen zavod. Če je bil povprečni osebni dohodek v februarju.višji od tistega. ki ga dovoljuje zakon, je zavod lahko še naprej izplačeval osebni dohodek v enaki višini.
31 odstotkov - in kjer je še posebno značilno, da ima šola z nizkim kvalifikacijskim količnikom najvišje povprečne plače na pogojnega delavca. Razlogi za te razlike so zagotovo v različno intenzivnem prelivanju sredstev za materialno opremljenost pouka na plače, a gimnazije, ki imajo tega denarja najmanj, so v tem procesu tudi najmanj udeležene.
Delovanje intervencijskega zakona
Konec leta 1990 je bil sprejet Zakon o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov delavcev za leto 1991 (Uradni list RS. št. 48 - 1990) in na njegovi podlagi še Pravilnik o načinu določanja zneska sredstev za mesečne akontacije osebnih dohodkov in izplačila sredstev neposredne skupne porabe, načinu sestavljanja obračuna in načinu pošiljanja tega obračuna službi družbenega knjigovodstva (Uradni list RS, št. 2 - 1991). Zakon o izplačevanju osebnih dohodkov je značilen intervencijski zakon, kakršni so veljali za vsako od zadnjih deset let in ki so ob prenehanju veljavnosti zmeraj pognali spiralo inflacije višje, kot bi bila brez te intervencijske zakonodaje.
Po določbah, intervencijskega zakona zavodi, ki opravljajo javno službo, to kar velja tudi za srednje šole, izplačujejo mesečne akontacije osebnih dohodkov na podlagi povprečnih mesečnih izplačil v obdobju december 1989 - maj 1990, a ta sredstva se povečajo za rast osebnih dohodkov v gospodarstvu. Zbrali smo podatke o tako valoriziranem povprečnem osebnem dohodku v prvih petih, izmed srednjih šol in jih primerjali s povprečnimi osebnimi dohodki na delavca in na pogojenega delavca:
a povečati ga je bilo mogoče šele takrat, ko je dovoljeni osebni dohodek presegel izplačanega. To je značilni administrativni ukrep, ki nima nobene stvarne podlage. Velika večina šol v tem trenutku ne more izplačevati osebnih dohodkov v višini, ki jo dovoljuje zakon, in to zato. ker financer (ista država, ki je sprejela zakon!) ne daje denarja, da bi tolikšne osebne dohodke lahko izplačali. Če katera izmed šol ne more izplačati osebnih dohodkov. a ima denar, je to samo zato ker so pač bili na tej šoli osebni dohodki v obdobju december 1989 - maj 1990 izjemno nizki, to pa se je lahko zgodilo čisto po naključju. Intervencijski zakon je za šolstvo čisti nesmisel.
Sklepi
Če bi razširili seznam srednjih šol. uvrščenih v zbiranje podatkov, bi nedvomno razširili manevrski prostor, v katerem se realizirajo posamezni pojavi. Manj verjetno je, da bi s tem lahko ugotovili kaj povsem novega ali drugačnega, zato sicer majhno število v zbiranje podatkov uvrščenih srednjih šol, povsem zadošča. Lahko ugotovimo, da je temeljni razlog za ugotovljene pomanjkljivosti in nesmisel zdajšnji status šolskega zavoda, ki samostojno razporeja sredstva
aktualno
in tudi samostojno določa . kaj in koliko bo upoštevano pri obračunu plač učiteljev in drugih delavcev, čeprav vsaka izmed srednjih šol izvaja javno službo po istih predpisih in za to delo prejema denar od istega financerja. Za to ni doslej še nič storjenega, kot da bi takšno stanje financerju še najbolj ustrezalo. Na podlagi gradiva in ugotovitev je mogoče predlagati tole:
• Takoj je treba dokončno ločiti sredstva za plače od sredstev za materialne stroške in za funkcionalne izdatke šole in onemogočiti vsako prelivanje. Z omogočanjem in dopuščanjem prelivanja se financer zdaj izogiba odgovornosti, da vsaka izmed vrst sredstev zadošča za svoj namen.
9 S kolektivno pogodbo, ali če vlada tega noče - je z zakonom treba določiti enotno merilo, na podlagi katerih dejstev (strokovna usposobljenost, delovna obveznost, delovna doba. dosežena delovna usposobljenost itn.) in v kakšni višini se obračunavajo plače učiteljev in vseh zaposlenih v srednjih šolah, financer pa mora v ta namen zagotoviti dovolj denarja. Tako bo morebitne razlike povprečnih plač med šolami mogoče razložiti in pojasniti.
9 Plače učiteljev in drugih delavcev na srednjih šolah morajo biti v sorazmerju s plačami delavcev enakih stopenj strokovne usposobljenosti v drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Glede na to začetne plače učiteljev VII, ugotovljene v nekaterih srednjih šolah, za ka-stere smo zbirali podatke (približno 14.000 dinarjev bruto), za takratni čas (februar 1991) še nekako ustrezajo, vendar bi se začetne plače v času delovne dobe ob normalnem strokovnem razvoju delavca morale povečati najmanj za 80 odstotkov. S tem bi upoštevali napredovanje strokovnih delavcev enake strokovne usposobljenosti v drugih, gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Enako mora veljati tudi za strokovne delavce vseh drugih ravni strokovne usposobljenosti.
9 Dobiček iz lastne realizacije, ki se uporablja kot opravičilo višjih plač v nekaterih srednjih šolah, naj se uporabi (če je dosežen) za povečevanje materialne opredeljenosti delovnega procesa in pouka, v nobenem primeru pa ne za povečevanje plač delavcem.
9 Valorizacija plač v šolstvu, a to velja tudi za srednje šole, mora biti sprotna, v skladu in v odvisnosti od povečevanja življenjskih stroškov. Nevzdržno je, da je vsako povečanje plač, kljub temu da je v okviru restriktivnega intervencijskega zakona, treba doseči s stavko. Proračunska miselnost, da je mogoče povečanje plač v srednjih šolah uveljavljati samo tedaj, ko se sprejme rebalans proračuna, je v zdajšnjem inflacijskem času povsem nesprejemljiva.
9 Najnovejši začasni statistični podatki kažejo, da so se povprečni osebni dohodki v gospodarstvu v aprilu, v primerjavi z marcem letos, dvignili za 8,8%, a da so se v istem času povprečni osebni dohodki v negospodarskih dejavnostih zvišali samo za 2,0%, v dejavnostih izobraževanja in kulture pa za 2.8%. S tem je v enem samem mesecu skoraj v celoti izničeno povečanje za 7,2%, ki so ga financerji odobrili po spomladanski stroki. Zahtevati in doseči je treba samodejno valorizacijo v odvisnosti od naraščanja življenjskih stroškov, ki so najbolj natančen kazalnik inflacijskih tokov. a usklajevanje z osebnimi dohodki drugih dejavnosti opraviti enkrat ali dvakrat na leto. Julij 1991
ILJ A JURANČIČ
šola	valoriziran OD	poprečni izpl.	OD OD na pog. delavca
A	14.455.40	14.875.00	7.712.80
B	15.574,00	15.947.00	7.816,09
C	13.216.0	14.538.00	7.610.61
Č	13.695.00	13.199.00	7.170.04
D.	13.623,00	15.872,00	9.026,02
Za uspeh kateregakoli projekta - in takšen projekt so tudi obvezne izbirne vsebine v novih srednješolskih programih v Sloveniji - so pomembne predvsem štiri prvine: nedvoumna opredelitev cilja, motiviranost vseh udeležencev projekta, gmotne in kadrovske možnosti, znana pa mora biti tudi metodologija, kako ob prej omenjenih treh zagotovljenih prvinah zastavljeni projekt uresničiti.
Po enem letu, ko smo poskušali projekt obveznih izbirnih vsebin v gimnazijskem programu vsak po svoje, mislim da z najboljšo voljo, vendar z veliko težav in nejasnoti, v prvem letniku izpeljati, že lahko z neko bero izkušenj - dobrih in slabih - povemo, kako gledamo na ta projekt in kaj bi bilo treba storiti, predvsem pa, kako delati, a bi bili dosežki čim boljši.
Kadar dajemo pripombe k nekemu gradivu, tudi takrat, kadar delamo to z edino željo, da gradivo ali cel projekt izboljšamo, in moje tokratno razmišljanje ima samo ta namen, radi najprej, ali pa samo, povemo le slabe stvari. To na splošno ni a priori nenaklonjenost gradivu in nasprotovanje avtoiju, temveč opozorilo, da bi bilo smiselno to in ono izboljšati, tisto kar je dobro, pa lahko ostane brez pripomb. (Gotovo bi bilo prav in tudi vljudno do avtorja, da povemo tudi dobre strani, vendar nam Slovencem priznanja drugim gredo težko z jezika.)
Naj bom tokrat tisti Slovenec, ki začne razpravo z druge strani. Obvezne izbirne vsebine imajo gotovo, vsaj za gimnazijski program lahko to trdim, jasno opredeljen cilj. Na eni strani naj bi z njimi dobil dijak tisto, kar je za njegovo izobrazbeno širino nujno, vendar lahko šola in tudi dijaki sami po možnostih in zanimanju, glede na dane smernice sami izbirajo vsebino in predvsem obliko. Na drugi strani pa prav te vsebine omogočajo dijaki, da najde v programu le-teh svoj poseben interes in se prav pri teh vsebinah dvigne nad obvezen šolski program. Če govorimo o zanimanju in nagnjenjih posameznikov, o razvijanju njihovih sposobnosti, je treba posebej poudariti, da je nemalokrat treba take sposobnosti šele odkrivati, jih pomagati razvijati in šele nato usmeriti dijake v dano področje. Ta ugotovitev zahteva predvsem dvoje: pripravljenost učitelja, da odkriva dijakovo nagnjenje, ga spodbuja in motivira za določeno področje in z odgovori, napotki in gmotnimi viri zadovoljuje njegovo zanimanje. Drugo vprašanje, ki je odločilno za opredeljevanje za posamezna področja, je kdaj? Prav je. da bo izbor tem obveznih izbirnih vsebin povezovali vsaj deloma s prihodnjo poklicno odločitvijo ali strokovno usmeritvijo. Za takšno odločitev pa mora biti dijak že primerno razgledan, to pa se v zdajšnjih stališčih do izvajanja obveznih izbirnih
vsebin lahko zagotovi: obvezni del izbirnih vsebin, ki so predvsem splošno izobraževalne, se lahko, in to je celo priporočljivo, izpeljejo v nižjih letnikih, prvih dveh. tako da ostanejo višji letniki čas za odločanje o zahtevnejših stvareh.
Dijaki so za obvezne izbirne vsebine že zdaj zelo motivirani, ko bodo znane vse možnoti pa bodo še bolj. Zanimanje učiteljev in drugih potencialnih izvajalcev obveznih izbirnih vsebin se kaže predvsem v številnih ponujenih programih, številom le-teh pa se bo z novim katalogom gotovo nekajkrat povečalo. Ogromno programov in izvajalcev obveznih izbirnih vsebin ima gotovo še nekatera druga ozadja, vendar o tem nekaj besed malo pozneje.
Šole se bodo morale znajti
, Obvezne izbirne vsebine bodo po svoji raznolikosti, in če naj bi dosegle svoj pravi namen tudi specialnosti, zahtevale ne samo sposobne ljudi, temveč tudi materialna sredstva. Če ne bo tega dvojnega, bodo padle zelo hitro na raven osnov tehnike in proizvodnje ter proizvodnega dela ter delovne prakse v iztekajočih se programih. Na vprašanje, kako bo zamišljeno izpeljano in ali bo učinek ustrezen, smo opozorili že pred reformo leta 1981. Nezadovoljiv učinek navedenih dveh predmetov je tudi povod za prenovo programov.
Bogata in koristna učenost
Zanimivi programi naj bi prevetrili ustaljeni šolski sistem
Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali tako bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli...
Dali so me v šolo, v ono pusto, srepogledo, od vseh strani zadelano, kjer ni ne sončnega proda ne razbitih loncev ne luknjastih ponev ne pipcev brez ročnika in kapeljnov še celo ne. Samo trde, človeku nerazumljive besede so tam in velike črke, na črno tablo zapisane. (Ivan Cankar)
Enajsta šola je bila Cankarju »zibel življenja in spoznanja«, simbol nekega srečnega, sproščenega, veselega zajemanja znanja iz narave. Pra" zato smo nadeli to ime zamisli naše šole dodatnih in dopolnilnih programov, ki smo jo ustanovili na II. gimnaziji v Mariboru. Ker pa nas je v samem naslovu motil izraz »šola«, ki jo je že sam Cankar zaznamoval kot »srepogledo«, in ker smo menili, da tudi današnji mladini ne pomeni ravno sinonima za sproščenost, smo črko O prečrtali z A, torej šola ali šala, da bi izraz dobil bolj sproščujoč pomen, to pa je za naše pojmovanje zamisli bistveno. Naše otroštvo ni več otroštvo »siromašne zibeli v kotu«, pred današnjim človekom se odpirajo »prostrani svetovi in še svetlejša bogastva«, če si sposodimo Cankarjevo metaforiko. Kar nekam zadenejo nas Cankarjeve besede »srepogledo, od vseh strani zadelana« in samo »trde, človeku nerazumljive besede in velike črke na črno tablo zapisane«. In koliko smo se odmaknili od te »srepo-gledosti« Cankarjeve skušnje, naj presodi vsak sam, vendar še nismo naredili odločilnega koraka, da bi v šoli začeli razmišljati drugače, da ne bi bila le »tovarna za proizvajanje spričeval«, kot pravi znani slovenski psiholog Janez Svetina, ampak da bi razvijala celostno osebnost in harmoničen razvoj posameznika in ga vpeljevala v življenje. Kljub tem načelom slovenske uradne pedagogike pa je šolska praksa še daleč od tega.
Že Konfucij je rekel, da je učenje brez razmišljanja prazno. In že se postavlja vprašanje, ob vseh spoznanjih modernega časa, ali vzgajamo v šolah logično in kritično mišljenje? Prav kritično mišljenje je namreč nujno za obstoj svobodne družbe, mišljenje, ki bo zmoglo toliko kritičnosti. da bo preverjalo, ne le sprejemalo. Potrebujemo učence, ki se bodo zgodaj naučili sami iskati resnico. V mladih je treba razvijati njihove zmožnosti in zanimanje za učenje ter jih naučiti predvsem načinov in poti do znanja, da bi se lahko sami dokopali do vsega tistega, kar jih zanima. Težnja po raziskovanju in spoznavanju novega je eden temeljnih človeških motivov, zato ga ne gre zanemariti. V svetu, ko se resnice spreminjajo iz dneva v dan. ne zadoščajo več verbalno znanje, površinski slog učenja (dve največji bolezni naše šole) ter osredotočenost na enciklopedično pridobivanje znanja, ki je daleč od kakršnega koli pravega razumevanja ali kritičnega presojanja. Tudi najboljše šole ne morejo naučiti vsega, kar bi moral človek znati danes. Priče smo kopičenju predmetov in s tem preobremenjenosti naših otrok, tako da imajo učenci vse manj časa za poglobljeno seznanjenje s posameznimi temami, za t. i. globinski ali ustvarjalni način učenja. Znanje, ki ga od nas zahteva čas, je zlasti sposobnost, da se sami dokopljemo do rešitve problemov, t. i. inovativno znanje, za to pa je potrebno ustvar-

Strai
Obvezne izbirne vsebine - da, vendar kako?

Napotki daleč od šolske resničnosti
Glede gmotnih možnosti za program obveznih izbirnih vsebin bodo gotovo šole povsem odvisne same od sebe in se bodo morale znajti, kot bodo vedele in znale, marsikdaj pa bodo prav materialna sredstva ovirala večjo kakovost, Če k temu dodamo še vprašanje usposobljenosti vseh potencialnih izvajalcev, ni neutemeljen strah, da bomo spet doživeli poplavo improvizacij in iskanja vseh mogočih vsebin, samo da bodo šole uresničile predpisano število ur.
Gotovo je danes največ nejasnosti in vprašanj glede oblik in metode organizacije obveznih izbirnih vsebin. Skupaj s Katalogom i so dobile šole nekaj napotkov za izpeljavo obveznih izbirnih vsebin, vendar ima ob tem človek občutek, da so ti napotki daleč od šolske resničnosti. , V navodilih šolam za izvajanje »obveznih izbirnih vsebin« (zunanji izvajalci) je v napotkih, kako naj učenci izbirajo obvezne izbirne vsebine, med drugim zapisano tudi tole:
»Vsak razrednik (ali od ravnatelja posebej zadolženi sodelavec - organizator) prejme kopijo kazala vsebine Kataloga in jo da razredni skupnosti: iz kazala se učenec seznani s programi ponujenih vsebin, njihovim obsegom in ceno. Za nekatere programe učencu ni treba prispevati ničesar, za druge mora dodatno plačati izvajalcu znesek, ki je naveden v kazalu. Če drugače ni dogovorjeno. plača ta znesek izvajalcu ob prihodu na izobraževanje.«
»Razrednik in organizator učence podrobneje seznanita s programi vsebin, za katere se zanimajo. Šola povabi organizatorja izvajalcev, da osebno predstavijo svoje programe na razrednih urah.«
»Pri načrtovanju izvajanja obveznih izbirnih vsebin naj šola zadolži svojega organizatorja, da se poveže z organizatorjem pri izvajalcih. Zbrane podatke o časovnih razporeditvah izvajanja programov različnih izvajalcev šolski organizator posreduje šoli in učencem. Na osnovi teh podatkov šola načrtuje čas za izvajanje. ko učenci ne bodo imeli pouka.«
»Ko razrednik po končanem postopku izbiranja programov v razredu zbere podatke o dokončnih odločitvah učencev, kateri program in katerega izvajalca so izbrali, vnese podatke v obrazec NAPOTNICA--POTRDILO.
Napotnico razrednik izpolni z ustreznimi podatki v dveh izvodih, podpiše pa jo ravnatelj šole. Za vsakega učenca izpolni toliko napotnic, kolikor programov si je učenec izbral. Pri tem poskrbi, da seštevek ur
vseh programov znaša 96 ur v šolskem letu. Ob izpolnitvi napotnice prepiše podatke v dnevnik razreda.
Oba izvoda NAPOTNCE-POTR-D1LA učenec odnese in odda izvajalcu programa. Napotnica izvajalcu pomeni dokazilo, da učenca pošilja šola. in predstavlja dokument, na osnovi katerega bo uveljavil povračilo za opravljeno delo.
Po končanem programu oba izvoda potrdi izvajalec in podpiše skupaj z učencem. En izvod učenec odnese na šolo kot dokaz šoli. da je obveznost opravil. Iz obrazca je razvidno trajanje programa, ali je učenec program opravil ali ne. koliko ur je izostal. Razrednik preveri opravičila učencev (za morebitne izostanke učenci oddajo opravičila razrednikom in ne izvajalcem!) in odloča o opravičenosti izostankov.
Drugi izvod napotnice zadrži izvajalec programa in je osnova finančnemu obračunu, ki ga izvajalec po opravljenem delu predloži šoli.«
Teorija tako, praksa drugače	_______________
Teoretično so napotki zelo demokratični in puščajo dijaku popolno svobodo pri odločanju. Praksa pa je že pokazala, in to bodo potrdila naslednja leta. da marsikaj tega ni izvedljivo. Nesporno je. da bodo dijaki enega oddelka lahko opravljali program izbirnih vsebin le sočasno ali drugače povedano, obveznih izbirnih vsebin ne bo mogoče organizirati tako, da bi del oddelka imel pouk, del pa program izbirnih vsebin. Napotki, ki so jih dobile šole, pa omogočajo, da dijaki na podlagi Kataloga sami izberejo program. Vsak program pa je definiran s časom začetka, dolžino trajanja, krajem in mogočim številom udeležencev. Vse navedene prvine bodo razredniku oddelek tako razpršile, da ga bo težko našel skupaj za 35 tednov pouka. Ta ugotovitev je gotovo dovolj tehtna, da so prej navedeni napotki težko uporabni.
Zelo zelo dvomim, da bodo šole in dijaki lahko uporabljali kataloge obveznih izbirnih vsebin tako, kot si avtorji to zamišljajo. Že dozdajšnje izkušnje so dovolj prepričljivo pokazale, da
bo program obveznih izbirnih vsebin moral kolikor se da potekati na šolah samih, ker bodo to zahtevale organizacijske, kadrovske in druge razmere.
Organizacijske težave pri uporabi kataloga obveznih izbirnih vsebin, tako kot si ga predstavljajo avtorji, sem omenil že prej. Gre preprosto za to. da ni mogoče zadovoljiti povsem svobodno izbirne programe glede na čas začetka, trajanja, kraja in navsezadnje tudi glede na denarne prispevke. Priznati moramo, da je ponujena organizacija obveznih izbirnih vsebin tudi dokaj draga in da zahteva veliko dela. Ne glede na to, kdo bo to delo opravil, prinašajo obvezne izbirne vsebine toliko novih administrativnih in finančnih opravil. da bi, če bi jih izvajali po napotkih, morali zaposlovati prav za to nove ljudi, čeprav jih novi normativi na nekaterih področjih zmanjšujejo dvakrat, trikrat ...
Pisanje napotnic, sprejemanje potrdil o opravljenem programu, dokumentiranje, likvidacija računov itn., to so opravila, ki jih prinašajo obvezne izbirne vsebine, če bi jih izvajali po priporočilih avtorjev kataloga. Ker je % ur obveznih izbirnih vsebin na leto, programi pa so lahko obsežni od 15, 20 ur in več, pomeni, da se bodo vsa ta opravila za vsakega dijaka množila še s faktorjem 3,4 ... Če bodo program obveznih izbirnih vsebin izvajale šole same s svojimi ljudmi
nah in da so le-te in ljudje vj sposobni izvajati tudi izobP valni program. Še več, naf£
smo celo korak nazaj: pred^
H
pog
timi leti je bilo več seminar]1 posvetov za inštruktorje tef ganizatorje proizvodnega dd delovne prakse ter osnov nike in proizvodnje, delovrtf ganizacije so morale biti veh rane za izvajanje tega - dane^ program obveznih izbirnih ' bin lahko izvaja skoraj vsak povsod, čeprav bi morale te 1 bine pomeniti višjo raven-zmeraj je aktualno pravilo »se šole ne more iti vsak«. .
Še ena pripomba h kata^ obveznih izbirnih vsebin in potkom za njihovo izvaja11 večkrat je omenjen organih, P teh vsebin. Šoli je tak organ11 . > tor res potreben, vendar normativi tega ne predpisuj!
Ali gre spet za neskladje n1' stroko in financerjem ali P3 dobila šola spet znaten obseg vih opravil, in to ravno v # ko financer krči število delav' po šolah?
Ob pregledu kataloga pm?! 0 p mov obveznih izbirnih vs£[
Sl
»tih
S/
"siv,
nfcri
Ž,
naš
K
'udi
i
la
'ur:
I
lo(,
dobi človek nehote občutek-‘j
gre pri zdajšnjih programih n11. s ^
drugim tudi za komercialn0 m
5°»
ideološko plat. Ravno zdaj;, čas je za take stvari zelo ugo^,
Ne oporekam temu, vendar ^ j
nim. da bi morala biti dale1-J v (
prvem mestu šola, vsebina- j];,-
pa zaslužek in morda še kaj-^j l0(
Mislim, da je danes teme1!', sic
oronni-zariia nhVČ^
ali pa zunanjimi sodelavci - to je gotovo zelo pozitivno - bo precejšen del navedenih opravil odpadel.
vprašanje organizacija obvezi p0|
’ ..........3sj
moje razmišljanje in pob11;
izbirnih vsebin. Prav v tem ^ £ slu je bilo treba razumeti tudi1] ,-0(
Spet neskladje med stroko in financerjem?__________
Drug pomislek o predlagani obliki in metodi izvajanja obveznih izbirnih vsebin pa je vprašanje, ali res lahko opravlja to vsakdo. Spet se ponavlja miselnost izpred desetih let, ko so posamezniki trdili, da bo del programa usmerjenega izobraževanja lahko potekal tudi po tovar-
Vseeno pa bi rad dal dve vsebj '~-ski pripombi:	J ■
- Tema Spoznavanje drufi ^ » nega sistema bi morala r v program kot redni predme'
- Med obvezne izbirne '	,
bine bi morali uvrstiti nekdjf ^ športne dneve, morda tudi račun tretje ure športne vzgd saj vemo, da šole nimajo U1* noti. da bi lahko učinke'1 uresničile po tri ure šport'
vzgoje na teden.	.
VALENTIN Pl'
tre
m,
Pr
jalno učenje, in ne zgolj pomnjenje tistega, kar so mislili, rekli ali zapisali drugi. Če ne dosežemo kritičnega odnosa do znanja, imamo namreč samo verovanje, ne pa pravega znanja.
Škodljivo izenačevanje
Veliko škode je naši šoli prizadejala miselnost o potrebi po enotnem učnem procesu. Strinjamo se, da se ljudje npr. razlikujejo po velikosti, barvi oči. ko pa gre za duhovne darove, se pogosto odzivamo nenavadno in neradi priznamo, da so ljudje lahko tudi različno inteligentni. Vsak se razvija z drugačno hitrostjo, zato ni mogoče doseči, da bi vsi napredovali v svojih sposobnostih enako in da bi vsem ustrezale uniformne šolske zahteve. Šola namenja neprimerno več pozornosti svoji ize-načevalni vlogi in se povečini posebej ukvarja z učenci, ki pričakovanega povprečja ne dosegajo. Prilagajanje sposobnejših na povprečno mero pa je poglavitni greh, saj le-ti kasneje ne razvijejo delovnih navad, ker že brez truda izpolnijo šolske zahteve. V šoli imamo ogromno otrok, ki jim uniformni programi ne ustrezajo, zato občutijo šolo kot nekaj neprijetnega, kot breme ali nesrečo. Ankete so celo pokazale, da takšno šolsko ozračje celo prevladuje. Ob tem se seveda vsi zavedamo, da bodo za družbo prihodnosti potrebni ustvarjalni ljudje, z veseljem do učenja in spoznavanja novega, ne pa posamezniki, ki jim je ustvarjalna radovednost zamrla ob dolgočasnem učnem procesu. Ob priznavanju in upoštevanju različnosti je treba poudariti, kako pomembno je, da bi pri vsakem otroku našli neko zanj značilno, v intelektualnem pomenu pozitivno lastnost. Če otrok ugotovi, da je na nekem področju uspešnejši, je motiviran za delo.
Glede na ta spoznanja, ki nam jih ponuja ta sodobna pedagoška in psihološka znanost, smo po temeljitem razmisleku oblikovali zamisel Enajste šole, ki naj bi dopolnjevala redne programe. Zasnovali smo jo iz prepričanja, da v šoli ni uspešnih in neu-spešniji učencev, da so samo uspešni na različnih področjih, zato naj bi bila to šola, kjer bi vsak učenec ugo-
tovil, v čem je uspešen. Njeno vodilo je: Šola naj bo mladostnikova želja po znanju, zato naj bo zanimiva in privlačna, in ne »pusta, srepogleda, od vseh strani zadelana«, če si sposodim Cankarjevo metaforiko.
Zamišljamo si jo kot izpolnitev dodatnih programov in želja učencev. Vsi programi pa bodo sledili temeljnim smernicam šole, te pa so: aktiven pouk, spodbujanje k razmišljanju, kjer učenje naj ne bi bilo zgolj pripovedovanje. temveč komunikacija, da bi tako lahko navezali stik z učenčevim mišljenjem. Učitelj bo nastopaj v vlogi mentorja, ki učencu omogoča, da samostojno rešuje probleme, zato
zmeraj podpira tradicionalne vidike vzgoje, številne dejavnosti se zdijo odvečno razkošje in izguba časa, vendar bi se morali zavedati, da je največje bogastvo, ki ga lahko dajo otrokom, da ga naučijo živeti ustvarjalno. Program Enajste šole bodo predvidoma financirali starši, kajti vsaka šola nekaj stane, a najdražje je, če mladostnika prepustimo naključjem. Seveda se bomo trudili, da bodo naši programi zanimivi in tudi denarno sprejemljivi, saj nam ni do tega, da bi kovali denar, ampak da bi razgibali ustaljeni šolski sistem, ki temelji večinoma na povprečnosti. Delo Enajste šole bo potekalo v majhnih skupinah,
Šola bo imela tele programe:	...
voslovni program Heureka, rj so
de
vosiovm program neurenu, ij kovno šolo Poliglot, kulturni V gram Harlekin, družboslovni t, gram, družabni program, dopo'tt program, hobby program in kotr cialni program.
Zdi se nam zanimivo, da bi P0' zali različne stopnje izobražev^ zato smo za osnovnošolce priprl' programe na srednji šoli, za sred" šoke pa na univerzi, in to bi bila P'
gotovo tudi uspešna spodbuda like možnosti za srednješolce vid1'
___j_______ _______• u: ..
predvsem v okviru izbirnih vsebi,, so dobrodošla novost na srednjih' lah.
Ker smo se že z izbiro imena ‘
bomo ustvarili predvsem ozračje, kjer bo poučevanje ustvarjalen proces, za katerega so sicer navodila koristna usmeritev, ne pa recept. Učitelj v redni šoli težko učencem postavlja probleme in naloge glede na njihovo individualno stopnjo znanja, šolske zahteve so še zmeraj zelo uniformne, ta »enakost« pa povzroča monotonijo, ki ne spodbuja učenčeve radovednosti. Zamišljamo si šolo brez prepisovanja iz knjig, brez učenja podatkov na pamet, brez ukalupljenih nalog, to naj bo šola kjer bomo učenčevo radovednost izzvali tako, da jih bomo povezali s tem, kar jih zanima, jim zagotovili sproščenost in učenje z odkrivanjem, razpravljanjem in izmenjavo mnenj.
Enajsta šola - široka paleta dejavnosti__________________
Tudi starši imajo pravico vplivati na vzgojo otrok v šoli. Večina jih še
v obliki učnih delavnic pod vodstvom učitelja mentorja in po sodobnih dir daktičnih zamislih. Vsi programi so vnaprej skrbno pripravljeni in premišljeni ter sledijo bistvenim usmeritvam šole. Z njimi hočemo izstopiti iz kalupa šolskega sistema in s tem priznati otrokovo »drugačnost«, ki je v naši enotni šoli včasih pravo breme. Menimo, da individualizacija pouka, kolikor lahko poteka v razmerah, v katerih delamo, ne more zadovoljiti ustvarjalne radovednosti vseh otrok. V Enajsti šoli smo zasnovali široko paleto dejavnosti, in sicer vse od navadne pomoči učencem, ki niso izpolnili pričakovanj svojih staršev, do raziskovalnih taborov, umetniških kolonij, tečajev jezikov, raziskovalnega laboratorijskega dela, delovnik skupin s posebnimi nalogami, delovnih seminarjev v dneh ob koncu tedna, raznih oblik animacij, programov za nadarjene učence itn. Seveda pa se zavedamo, da se bodo v stiku z učenčevimi željami porajale še mnoge zamisli.
šali povezanosti z naravo, naj po"^ rim še ekološko usmerjenost še/6, se bomo trudili, da bi spodb"? v učencih občutek, da bodo prij"1 ravnali z okoljem, s svojim tivlj^ pa zdravo, da si bodo tako žago'0 varno prihodnost. Mnogi naši P. grami imajo za cilj spodbujanje1 loške morale mladih, zato smo sel ^ vezali tudi s Tovarno papirja V7P^ ir i- Krškem, ki izdeluje recikliranif pir in kjer si zelo prizadevajo pri)11*, jiti ljudem odnos do okolja surovin, med katere spada tudi e« ški papir FRENDI.
Zavedamo se obsežnosti Enajste šole, vendar ga bomo usn jali vztrajno in postopoma; kiju? ugodnim razmeram upamo, da bf
lahko prepričali starše, da bodo pozornosti namenili ustvarjab1 svojih otrok (ne samo dobrim . nam) in da bodo za to priprav t
odšteti tudi kak dinar.
# 11
Navsezadnje želimo prepfV v !i prijnŽi
učence, da je šola lahko tudi prij^A s saj se bomo trudili, da bosta učenec kot učitelj doživela drug11 j ge ga bolj sproščeno. Vemo, a" J v slovenskih šolah veliko učitelj A’’) r razmišljajo in delajo s tako usn,lj c nosijo, zato bomo veseli vsake bude ali namiga, ki bi pripof"0':. t k izboljšanju našega načrta, ia , vsake pripravljenosti za sodelovali ^ Z vsem spoštovanjem bomo up0 i ( vali tudi predloge in pobude sta'l , da bi tako skupaj pripomogli k 1,0 \ lenitvi« šole.
DANA KUNTU

12 tujine
Navdušenje je premalo
Ogovor z Vladimirom Donajem v juliju 1991
»Moje delo je resnično ena sama divja jaga.
Se sam komaj verjamem, kaj sem mora! v kratkem času postoriti poleg pouka in vseh tistih nesrečnih votenj z avtom...«
VLADIMIR DONAJ je eden izmed sedemintridesetih Učit t^,’ k' uč‘j° slovenski jezik naše otroke v tujini. Je tudi vodja e‘jskega aktiva v pokrajini Baden VViirttemberg.
^Jrmljiv je za vse novosti v stroki in pedagogiki, iznajdljiv, isL»arjalen 8arač, med kolegi pa zelo priljubljen zaradi vljudnosti, iKgnosti in tovarištva.
na ( i“.se™’ predstavi delo zamejskega učitelja ter svoj pogled ol° i„ življenje doma in na tujem.
0 Sva si spomladi dopisovala o njegovem delu, je z navdušenjem njefd°val o njem. Njegovo julijsko pismo pa je eno samo ogorče-tuJ- °"UP in protest zaradi zdajšnjih razmer v Sloveniji. Zato sva ' tale pogovor začela z vojno.
poudariti, da so mi poleg skupnosti staršev vsa v veliko moralno oporo. Dobivam jo tudi v sodelovanju s slovenskim duhovnikom gospodom Jožetom Bucikam iz Augsburga.
• Kakšne vtise imaš o naši šoli v primerjavi s tujo?
O njej je bilo izrečenih te toliko hudih besed in mislim, da ne neupravičeno, zato tega ne bom ponavljal. V tujih šolah je večja
Ima sicer proste roke pri delu, obenem pa je zavezan narodni skupnosti in oboje zahteva od njega veliko odgovornost. Biti mora večjezičen, sposoben sporazumevanja s tujim okoljem, obenem pa mora delovati kot vsestranski kulturni delavec. Pri njegovem delu ne gre le za pouk in učenje slovenskega jezika, temveč za vzgojo v tem jeziku, za spoznavanje in doživljanje na-
Vladimir Donai
'^za.
^ Lahko rečemo, da je bila v°jna za Slovence tudi ka-
9 Živiš gartnu.
in delaš v Wein-
f*es< strnili smo se ob trdni od-
°čenosti večine in prepričanosti 0 Pravi poti.
Kaj nismo - obremenjeni
iiv ^ajnpleksom majhnosti in laji' °cnosti - po tej vojni vendar 0ii Z^jjv svojih očeh? r"1	,
gi I v l,r,eli smo srečo, da so se prav ,!eh časih znašli med sloven-,‘mi politiki tudi modri, pa od-ieiji ^fni in pogumni ljudje, ki ez» ' ""
1 'it 'sin! in
I« vencem v> resnici začeli utirati
sit, ^0' k samostojnosti in predvsem
ji'j rjaakopravnosti z drugimi najt
J . ® Kako ste Slovenci na j#‘ Jem v ~

vojne
tu-dogodke
Pravzaprav ne samo tam. Vsak dan namreč potujem v enega izmed šestih krajev slovenskega dopolnilnega pouka na tujem. Iz kraja v kraj, od šole do šole, od Bodenskega jezera na tromeji med Nemčijo, Avstrijo in Švico pa do izvira Donave na obronkih Schwarzwalda. Tudi do tisoč kilometrov na teden. Ob tem naporu se zdijo vse druge težave podobne makovemu zrnu. In vendar ni tako.
# Ti jemljejo priprave na pouk veliko časa?
Največ časa potrebujem za pripravo najbolj raznolikega didaktičnega gradiva in za notranjo or-
9 Torej so učiteljeve naloge v tujini veliko večje in težje kot doma.
Gotovo. Doma je celotna družba usmerjena k otroku. Na tujem se moram kot učitelj zanesti predvsem nase. Delo v šoli je treba prožno diferencirati in ga približati sporazumevalnim zmožnostim vsakega učenca. Brez ustrezne motivacije ni mogoče uspešno izpeljati dela, posebno ker je naš pouk popoldan, ko imajo učenci za seboj že več ur v redni šoli in jih doma čakajo še vse naloge in obveznosti za naslednji dan. Za vse to so potrebne izkušnje in znanje, predvsem pa poseben pedagoški čut, ljubezen do otroka, toda takšna, ki ne pozna sentimentalnosti, marveč spoštuje otrokovo drugačnost in mu zaupa.
Tudi šola bi morala biti prijazna dežela neizčrpnih možnosti za človekovo samouresničitev.
v Brnikom lahko rečem: Ka-W ar Čez. gozdove rjovejo viharji, ji drevesa se svojih korenin zavedo. gol rfl1' o'1'
Bojim se, duhovna.
da bi se pri nas iz gmotne revščine ne rodila
• In kaj ste ob tem storili?
Predvsem smo se zavedli, da je ,reba takoj pomagati. Z vsemi Počrni smo se trudili, da bi svetu Prtkazali resnico. Pošiljali smo ,0, Pe,iciie nemškemu vodstvu, orga-J ‘tirali mirovne demonstracije in pt ^delovali v njih. pošiljali smo ,enarno pomoč v domovino, na-tinjemo pa tudi prireditve: Zbrani denar bomo dali za od-Pravo posledic vojne.
Kaša pomoč seveda ne more lt! samo enkratna, saj je pot do ^ntostojnosti še dolga. Nujno pa h Ve^e,n da se bomo morali naj-°‘l opreti na svoj razum in svoje moči.
ganizacijo pouka v oddelkih, v katerih se srečujejo učenci od predšolskega obdobja do devetega, desetega in celo enajstega razreda različnih nemških šol. Tudi sami so vozači, zelo pa se razlikujejo ne le po starosti, temveč tudi po sposobnostih, interesih, navadah, izkušnjah in znanju, posebno pa v jezikovnih zmožnostih.
9 Kako je z učbeniki?
Zaradi pomanjkanja primernih učbenikov, delovnih zvezkov in didaktičnih pripomočkov, prilagojenih vsem tem učencem, zelo težko delam.
9 Kdo vse vam pri delu pomaga?
Brez široke mreže povezav in stikov s številnimi ustanovami, organizacijami in posamezniki v domovini in na tujem si svojega deta ne bi mogel predstavljati. To velja še prav posebno za sodelovanje s slovenskimi društvi, ki so prostovoljna združenja Slovencev v tujini. Na našem območju delujejo tri taka društva in želim
sproščenost in odprtost, ki ju podpirata trdna organizacija in sistematičnost. Učitelj dobi skoraj vse. In lahko izbira. In nikomur ne pride na misel, da bi mu očital neustvarjalnost. Naša šola pa postaja vse revnejša. Bojim se, da bi se iz gmotne revščine ne rodila duhovna: to bi bila nepopravljiva škoda. S takšno popotnico bi se težko napotili v Evropo, v tretje tisočletje.
9 Pa je v tuji šoli res vse idealno?
Slepili bi se, če bi verjeli, da je vse zlato, kar se na tujem sveti. Bistvena težava otrok v tuji šoli je, da morajo prehitro izbrati določeno smer izobraževanja, ob tem pa jim je tudi otežen prehod z ene na drugo šolo. Metode in postopki so preveč preračunani in le navidezno demokratični, v bisnm pa človeka zasužnjujejo v imenu vsesplošne blaginje in porabniškega standarda. Od tod tudi v tujini potreba po drugačni, alternativni šoli in izobraževanju, potreba po prevrednotenju vrednot in novi duhovnosti.
Mi bi morali od drugod odbirati le najboljše in dodajati predvsem iz svojega. Naše znanje in naša kultura sta vendar dragocena sinteza raznolikih evropskih tokov, ki se srečujejo in križajo prav na naših tleh.
9 Kakšen mora biti človek, ki se odloči za delo zamejskega učitelja?
Nemško šolo doživljam kot sproščeno, odprto, podpirata pa jo trdna organiziranost in sistematičnost.
Umetnost waldorfske vzgoje
Jj- Francis Edmunds, prevod Branka Strmole. Slovensko aruštvo raziskovalcev šolskega polja, Ljubljana 1991.
Pravkar je izšla težko pričako-
f j knjiga za privržence wal-ei jju. ega gibanja. Čedalje več f L Je- ki se poglabljajo v spise • Uc*0lfa Steinerja, ustanovitelja (j [Jfenicljitelja vvaldorfskih šol, ;j, v J31 ugotovili, kaj je tisto, kar je j p aldorfski vzgoji tako zelo dra-” Ceno, da zanimanje za šole te o^ste tudi po sedemdesetih letih ustanovitve prve prav nič ne ujenja, kvečjemu nasprotno: bajajo nove vvaldorfske šole in ^etu jih je že približno petsto, .p e 'udi nam obeta kakšna šola ji jmVrste? Prvi vvaldorfski vrtec že H ni ani0' 0 tem’ ali bodo prihod-ti.H-jesen Prvošolci začeli pouk v« •i-V waldorfski šoli, bodo go-»pi še letos v Strokovnem Ji vaentu Rs ^ vzgojo in izobraže-ta, ie- Preden bo vpeljana *šna šola, moramo čim bolj te-0 spoznati umetnost wal-
a vsue.vzg°je-
vina t-PS’ z enakim naslovom Vi Dns./-• Francis Edmunds. eden ({ tej- a.ngleških vvaldorfskih uči-J q0Rv in ustanovitelj Emerson
gea (tam se je izšolalo že ?(j .st0 waldorfskih učiteljev, ki skfi p°učujejo po vsem svetu), o or naPeljat' k razmišljanju , troku, ki je pred nami. o tem, J se skriva za njegovo podobo.
kakšna je in bo njegova življenjska pot in podobno.
»Danes, ko človek spoznava, da ga je zgolj racionalizem privedel skoraj na rob propada, je spoznavanje tistega, kar je našim očem skrito, zlasti v vzgoji, še toliko pomembnejše,« pravi prevajalka Branka Strmole, pred leti avtorjeva učenka, zdaj že prva vvaldorfska učiteljica na Slovenskem.
Besedilo na več kot stodvajse-tih straneh v trinajstih poglavjih - ta obravnavajo vsa obdobja otrokovega razvoja, delo razrednega učitelja, pomen značaja, obliko in organiziranost teh šol. raznolikost Steinerjevega dela za otroke int. Posebno poglavje je namenjeno staršem - ni mišljeno kot celoten opis Steinerjevih šol. kljub temu pa nam jasno odgovarja na vprašanje, kaj je wal-dorfska šola. Tisti, ki še nikdar prej niso slišali za Steinerja, se bodo ob prebiranju knjige seznanili s pomenom njegovega dela. oni, ki njegove ideje že poznajo, pa jih bodo ob branju ponovno odkrivali v besedah zdaj že pokojnega priljubljenega učitelja, ki je imel z njihovim uresničevanjem veliko dragocenih izkušenj. L. L.
Heintschel Herman (Nemčija)
roda, ki mu otrok pripada po svojih starših. Kako dolgo pot mora prehoditi mlad človek, dokler ne spozna, da mora biti večjezičen, če hoče v stiku z različnimi kulturami najti samega sebe! Koliko Slovencev, tudi izobražencev, se je zgubilo v tujem morju, ne da bi doživeli te zgodovinske izkušnje, dragocene tudi za naš čas!
9 Torej je delo zamejskega učitelja res več kot samo učiteljevanje.
Res lahko rečem, da veliko več. Ko sem se znašel na tujem, sem kmalu spoznal, da mora učitelj poleg dvojne vloge, vzgojno-izobraževalne in kulturne, ki ju neločljivo nosi v sebi, imeti tudi občutek za čisto vsakdanje skrbi in potrebe svojih rojakov. Poznam veliko ljudi, ki so po dvajsetih letih dela na tujem izčrpani, mnogi tudi bolni, razočarani, potrebni duševne opore. Svojo potrebo po bogatejšem življenju so Že zdavnaj drago plačali. Zdomstvo in izseljenstvo nista nikakršna idila. Norme visoko razvite industrijske družbe skupaj z novimi problemi, ki so nastali v Evropi, potiskajo človeka, zlasti še tujca, v vse bolj podrejen položaj. Delaj ali pa pojdi! Zunaj tega neizprosnega imperativa je le redkim dano uživati prave vrednote in kulturne dobrine teh dežel.
9 Kakšen je odnos mladih do slovenstva?
V	zadnjem času, najbrž tudi pod vplivom sodobnih teženj našega naroda, opažam med mladimi na tujem pozitivnejši odnos do izvorne kulture ter večje zanimanje za narodovo samobitnost in njegovo usodo. Že dve leti se v Ravensburgu zbira pri pouku več učencev višjih razredov, ki Želijo nadaljevati šolanje v maternem jeziku tudi po končanem osmem razredu. To je zelo pomembno, ker si mladi ljudje v tem obdobju oblikujejo identiteto.
9 Slišali smo, da doživljajo nekatera naša društva v tujini krizo.
V	zadnjem času opažam to tudi sam. Vrsta let predani društvu so se ljudje po vrsti izčrpali in se naveličali dela. Zdaj si želijo, da bi jih nadomestil kdo drug, novih ljudi pa ni od nikoder. Zato mladi razmišljajo o svojem samoorganiziranju brez »nadzora« odraslih.
9 Kako bi se društva zdravo, smotrno in uspešno usmerila v nove tokove?
Opustiti bi morala nekatere tradicionalne, povečini izčrpane dejavnosti in se na široko odpreti v slovenski in tuji prostor. V povezavi z matičnimi občinami v domovini bi lahko skrbela za tesnejše povezovanje Slovenije Z drugimi evropskimi narodi in državami, tako da bi svojevrstno predstavljala slovensko kulturo Z vso njeno dediščino in sodobno ustvarjalnostjo. Del te zamisli skušamo uresničiti z gostovanji
pogledi
pomembnih umetniških skupin iz Slovenije in s predstavitvijo Slovencev na tradicionalnih prireditvah narodnih skupin, ki živijo v tem evropskem prostoru.
9 Se tujina zanima za vaše delo?
Presenečen sem, kako so v okolju, kjer delam, ljudje dovzetni za vrednote drugih kultur. Društvo Lipa iz Tuttlingena uživa v tem mestu posebno pozornost zaradi nadvse delavne, domiselne in požrtvovalne folklorne skupine. Društvu Planinka iz Radolfzella je uspelo navezati in poglobiti stike med tem mestom in Slovenskimi Konjicami, istoimensko društvo v Ravensburgu pa goji stike z občino Ljubljana Moste-Polje in Lutkovnim gledališčem iz Ljubljane.
V povezavah z domovino svojih staršev pa tkejo najprisrčnejše niti učenci slovenskega dopolnilnega pouka z vrstniki v domovini. Vsako leto se obiskujejo, skupaj letujejo na morju, in to so najlepša znamenja njihovega sodelovanja in prijateljstva.
9 Vam vsakoletni seminarji, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo, pomagajo pri delu?
Seminarji so nepogrešljivi za naše delo. Opažam, da so iz leta v leto bolj pisani na kožo učiteljev, saj se organizatorji trudijo, da bi izpolnili naše želje in potešili naše potrebe. Včasih so prevladovala predavanja. Zdaj jih vse bolj izpodrivajo aktivne oblike dela s posebnim občutkom za pravo mero.
Prav toliko kot samo delo na seminarju je vredno tudi srečanje z učitelji, ki živimo vsaksebi, a nas povezujeta ista usoda in isto poslanstvo. Ko smo tako s svojimi težavami in uspehi zbrani na enem mestu, se šele prav zavemo svoje vloge. Upam, da nam bo s skupnimi močmi uspelo oblikovati nov učni načrt in da bomo kmalu dobili tako potrebne pripomočke za pouk.
9 Na letošnjem seminarju je bila osrednja tema projektno delo. Kako ste jo sprejeli?
Naše delo v oddelkih slovenskega dopolnilnega pouka na tujem je že v zasnovi usmerjeno v različne oblike projektnega učenja, saj ga omogoča tudi učni načrt s svojimi tematskimi enotami. Kljub bogati tehnični opremljenosti šol in izkušnjam učencev iz rednega pouka pa je to delo težko uresničevati, ker nimamo dovolj raznovrstnih didaktičnih pripomočkov v slovenskem jeziku in ker je naše delo tako zelo razdrobljeno.
9 Z navdušenjem si pripovedoval o svojih lutkarjih. Kakšne izkušnje si si nabral ob njih?
Pri delu z lutkovno skupino iz Ravensburga skušam slediti tistemu gledališkemu prepričanju, ki otroku omogoča, da se z lutko preprosto igra in tako oblikuje samosvoj svet svoje ustvarjalne igre. S pomočjo igre doživlja otrok tudi radost prijateljskega druženja in neobremenjenega skupnega življenja. Lutkovna predstava je rezultat te igre, in ne njen cilj. To sem imel v mislih, ko sem premišljeval o projektnem delu v šoli. Končni proizvod projektnega učnega dela ne bi smel biti zgolj sredstvo za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev. Težišče naše pozornosti mora biti postavljeno v sam potek dejavnega ustvarjalnega učenja v vseh njegovih razvojnih stopnjah.
Pogovor pripravila
DANICA CEDILNIK
pobude
odmevi
Ideja mirovne vzgoje
Danes tudi naša povojna generacija spoznava, da mir ni naravno dani element, ampak je to prej ogenj (Heraklit). Marksisti so veliko govorili o antagonističnih protislovjih, vendar jih niso mogli razrešiti. Pokazalo se je, da je to vprašanje napačno zastavljeno. Univerzalne rešitve niso uspešne zaradi civilizacijsko kulturnega pluralizma, zato postmoderna nanje ne pristaja. »Ustvarjanje nebes na zemlji« vodi v nove spore, ker predpostavlja brezpogojno zaupanje v krivega preroka. Kot dediščina polpreteklega socialističnega obdobja je ostala kriza zaprte družbe'. Ideologija socializma se je pokazala neučinkovita v boju proti »mlinom na veter«. Mir smo imeli kor izraz sožitja med narodi in vere r zgodovinsko perspektivo. Socializem pa je vendarle preveč zaupal v parcialni in r bistvu nečlovekoljubni model industrijske družbe. Predpostavljal je obstoj zunanjega sovražnika (kapitalizem, imperializem itn.) in ga skušal premagati, ne da bi obračuna! s svojim notranjim sovražnikom2. Kaj je človekov notranji sovražnik?
Prometejski padec je nastal zaradi tega. ker je socialistična družba Z močjo razuma skušala zatirati'iracionalno. Človek pa tako v kapitalizmu kot r socializmu ni samo racionalno bitje, temveč je tudi iracionalno. Vzgoja za mir zato predpostavlja dialog, med racionalnim in iracionalnim in ne monolog razumskih, planskih ali normativnih deklaracij. Miru ni mogoče doseči samo od zunaj s političnimi pogajanji, ampak še prej od znotraj s psihičnim odnosom do sovražnika. Informacijske in tehnične blokade so že posledica zaprtega, nezaupljivega odnosa do drugega. Kot svoboda ni samo zunanja v tem da ovir ni, temveč je to še prej napor za ustvarjanje novega sveta, tako rudi mir ni samo zunanji kot odsotnost vojne, temveč je to še prej notranji mir s čim bolj usklajenim razvojem različnih plasti individualne osebnosti.
Po Aristotelovem modelu psihosocialne korelacije, po kateri ima razum oblast nad nižjimi plastmi duše, tako kot ima gospodar oblast nad sužnjem, je mir rezultat vojne. Podobno je zanj v politiki počitek rezultat dela. Aristotelov mode! pa je za postmoderno, dinamično evropsko skupnost komaj še sprejemljiv, ker predpostavlja en sam zakoniti interes nasproti drugim nezakonitim. Prav v tej točki so že nastajale in še nastajajo informacijske blokade in s tem škoda na različnih področjih individualnega in družbenega življenja. Mir je večznačni pojem. Gre za mir 5 samim seboj, z drugimi, z naravo - vesoljem, kozmosom in z bogom-.
Novoveški subjekt je utemeljeval svoje nasilje z nasprotovanjem naravi, da bi si jo podredil in ji tako zagospodoval. Ta model je izvira! iz oblasti vladajočega razreda nad zatiranim razredom. Vse to je privedlo do grožnje totalnega atomskega uničenja sveta in do ohranjanja miru kot rezultata skupnega konsenza. V ideji miru je zato nekaj kozmopolitskega in univerzalnega, ki pa ni samo hipostazirano posebno v »evropski metafiziki kot nihilizmu« (Heidegger). Mehanici-stična paradigma ne omogoča zadostnih razlogov za trajni mir na nobenem področju medsebojnih odnosov, ker gre za prevlado instrumentalnega razuma. Trajni mir omogoča nova ekološko-entropična paradigma, ki ne izhaja več iz vrednote človekovega gospostva, temveč iz partnerstva. Mir je sicer permanentni problem, ker je kot cilj in sredstvo dosežene stopnje (ne)sodelovanja odvisen od različnih teženj (spoznavno-vrednotnih usmeritev) reševanja drugih problemov, ki nastajajo na različnih področjih medsebojnih odnosov. Določena rešitev zanje pa je jasna le do meja sprejemljivosti težnje enega partnerja za drugega. Zato je potreben dialog o teh (spremenljivih) usmeritvah. S tega vidika se pokažeta nasilje in (vojaška) agresija kot nesposobnost razumevanja in sprejemanja idej, stališč in prepričanj druge strani.
Težnja mirovne vzgoje se lahko kaj hitro izkrivi, če jo skušamo uresničiti s propagando ali vpeljevanjem novega predmeta (npr. namesto obramboslovja). Ideja mirovne vzgoje odpira različna vprašanja. Eno izmed najpomembnejših je prav gotovo v tem, kako naj bi se cilj mirovne vzgoje pri nas lahko uveljavljal kot sestavni del občutka nacionalne in internacionalne-evropske identitete v novih procesih informatizacije in komunikacije. Ker sta mirovna in dialoška vzgoja del evropske vzgoje, nastane problem, kako vzgajati učenca za razvidno komunikacijo povezovanja s svetom - zlasti z Evropo v smislu ohranjanja in razvijanja nacionalne identitete. Zanima nas, kako se bo Slovenec kulturno in civilizacijsko povezoval z evropskim svetom, kakšne možnosti in dileme se mu bodo pri tem odpirale in kaj lahko od tega sodelovanja pričakujemo. Zato je treba (iz)vedeti, kaj si predstavljamo pod pojmom Evropa, katere značilnosti prihodnje Evrope izpostavljamo in kaj nas povezuje in kaj nas bo povezovalo z njo. Vse to pripomore k oblikovanju skupne zgodovinske zavesti.
Danes je še bolj kot doslej treba spoznavati značilnosti evropske ideje4. V ta namen že obstaja posebna metodologija. Šele r dialogu med učitelji in učenci (študenti) se lahko odkrije razlika med dogmatično in kritično evropsko vzgojo za prihodnost. Evropska vzgoja ni mogoča brez razvijanja evropske zgodovinske zavesti, uvida v različne zgodovinske možnosti in informacij o interkulturnih vplivih. To pa ni mogoče brez samorefleksije, ki je za Treuheita- temelj interkulturnega učenja.
Krejči (1991) predlaga, naj bi učitelji v dialogu s študenti ugotovili njihova stališča do vprašanj, - kot so: kako mladi doživljajo svojo evropsko identiteto, ali je integracija Evrope že del njihove vsakdanje zavesti, katera dejstva kažejo po njihovem mnenju na evropske integracijske procese, s katerimi dejavnostmi omogočamo takšne integracije, kateri kulturni konflikti se kažejo v posameznih krajevnih okoljih. Te podatke bi lahko dobili, če bi si izdelali idejno zasnovo za anketna vprašanja, ki bi vsebovala posebne značilnosti države, v katerih se izvaja, in (če je potrebno) tudi specifičnosti okolij, v katerih študenti živijo. Namen tega prispevka je bil podati nekaj elementov za koncept mirovne vzgoje, ki bi bili lahko v pomoč za dialog o tem problemu in za pridobivanje empiričnih podatkov.
Literatura z opombami
1.	tematizacijo tega pojma glej v knjigi Lazič Mladen (1987):
U susret zatvorenom društvu. Zagreb. Naprijed.
2.	Tezo o tragediji Fausta razvije Branko Despot v članku Mefisto nije izven čovjeka. ki je objavljen tudi v knjižici Sitnice. Zagreb 1991.
3.	Heitkaemper Peter (Hrsg.) (1990): Friedenspaedagogik.
Arbeitsgruppe in der Deutschen Gesellschaft fuer Erziehungsvvissenschaft
(DGFE) von 1982-1990. Muenster. str. 8.
4.	Krejči Jaroslav et. al. (1991): Die empirische Untersuchungen von Europabildern und Europaidee im Bevvustsein von Schueler/innen und Stu-denten/innen. Universitaet Osnabrueck. Arbeitsgruppe Europaeische Erzi-ehung und Regionales Lernen.
5.	Treuheit Werner et al. (1990): Bildung fuer Europa. Interkulturelles lernen in Jugendbevvegung. Opladen. str. 61-62.
BOGOMIR NOVAK
Moji pogledi na stavke v šolstvu ti
V članku z gornjim naslovom je v zadnji številki Prosvetnega delavca v prejšnjem šolskem letu 24. 6. 1991. str. 21) Milan Detela razvil svoje poglede na stavke v šolstvu, ki se ne skladajo z mojimi. mislim pa. da niso sprejemljivi tudi za večino šolnikov, ki jim ni vseeno, kako izpolnjujejo svoje poklicne naloge. Zaradi tega bi jih rad primerjal s pogledi Milana Detele.
Prispevek je poln protislovij, saj izhaja iz osebne mladostne izkušnje in zato odločno odkla-, nja stavko učiteljev, ker je »povzročila več škode, kot se tega zavedamo«, »čeprav so protesti upravičeni« in kljub temu da »neurejenost in brezperspektivnost na številnih šolskih področjih ustvarjata pravo ozračje za javni protest in upor«, tako da celo sam zapiše: »Tej trdtivi ob rob najde celo stavka v šolah svoje opravičilo.« Po drugi strani pa očita učiteljskim vrstam neenotnost in se sprašuje, ali »se morda še niso otresli strahu iz preteklosti«. Čeprav v dobršnji polovici članka našteva razloge, ki upravičujejo stavko, jo odklanja, češ da je nevzgojna in da moti delo, mir, zbranost... v šoli.
Ne morem razumeti, kako lahko isti človek sočasno ošteva učitelje, ker so si dovolili stavkati in niso bili pridno poslušni, obenem pa jim očita mlačnost, neenotnost, pokornost itn.
Predvsem pa sem prepričan, da normalnega učnega procesa ne moti stavka. Ta je kvečjemu posledica takšnih razmer, ki jih je opisal tudi Milan Detela in onemogočajo »bistveni pogoj za šolsko delo, red in mir v vseh pogledih«.
Učitelji ter Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti so neštetokrat opozarjali javnost in vse odgovorne oblasti (samo lete več kot sedemdesetkrat), da so razmere v šolstvu takšne, da grozi razpad šolskega sistema, saj ta že dolgo ne deluje tako, da bi opravljal svoje poslanstvo. Ko so izrabljene in neuspešne vse
druge možnosti, potem učitelji celo morajo uporabljati tudi tako skrajna sredstva, kot so stavke, saj bi drugače lagali sami sebi. ker nikakor ne opravljajo dolžnosti. ki so jih s svojim poklicem sprejeli, pa kljub temu molčijo, se slepijo in se vdajajo lagodni neuspešnosti. Stavka je poskus preboja iz brezizhodnega in brezupnega položaja, ki ga ni mogoče odpraviti z nobenim drugim sredstvom.
Stavkovne zahteve so bile upravičene in ni res. da so stavko »ljudje obsojali«. Velika večina javnega mnenja je bila stavki naklonjena. Še največ odklonilnih člankov (štiri) so napisali učitelji podobnih pogledov, kot jih ima Milan Detela.
Ko je bila razglašena splošna stavka na slovenskih srednjih šolah. je bil položaj brezizhoden, in ni bilo mogoče uporabiti nobenega drugega sredstva, da bi se razmere izboljšale. Tega ni ocenil le nekakšen sindikat, pač pa se je o tem osebno izrekla večina članov tega sindikata. To pa je precej več. kot polovica vseh zaposlenih in v stavki je sodelovalo bistveno več kot polovica slovenskih srednjih šol, ne pa manj, kot trdi Milan Dekleva. Dvodnevne stavke se je namreč udeležilo 75 šol in dijaških domov in od 112. ki so bili takrat včlanjeni v Sindikat VIZ, v Sloveniji pa deluje 127 srednjih šol. Tistim, ki si želijo nekdanjo 100-odstotno uniformirano enotnost, moram povedati, da to ni politika Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti. Ta se ravna po volji večine članstva, dopušča pa večglasnost, ki jo ocenjujemo kot vrednoto. Če se gremo demokracijo, potem se moramo sprijazniti tudi z različnimi stališči in mnenji, med katerimi eno prevlada, druga pa ne. Ne vem, zakaj Milana Detelo to moti. Prav zaradi tega je Sindikat tudi ustavil stavko, ko večina članstva ni bila več za njeno nadaljevanje, čeprav še niso bile povsem izpolnjene stavkovne zahteve. Odločala je večina.
Spatuzza Carlo Romano (Paragvaj)
SPOŠTOVANI MENTORJI ZGODOVINSKIH KROŽKOV
Vabimo vas na strokovni posvet, ki bo 25. septembra 1991 ob 9. uri v prostorih Slovenskega šolskega muzeja, Plečnikov trg 1, Ljubljana. Pogovorili se bomo o letošnji raziskovalni nalogi IZ ZGODOVINE OTROŠTVA. Razjfis je bil objavljen v Zborniku MLINČEK PROSTEGA ČASA. ki so ga dobile vse osnovne šole.
Strokovna komisija za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije
SPOŠTOVANI MENTORJI GEOLOŠKIH SKUPIN, UČITELJI BIOLOGIJE IN ZEMLJEPISA
Vabimo vas na strokovni posvet, ki bo 26. septembra 1991 ob 9. uri na Katedri za geologijo in paleontologijo, Aškerčeva 12, Ljubljana. Pogovorili se bomo o animaciji dela geoloških skupin na osnovnih šolah, o sistematičnem zbiranju, razvrščanju, in določanju kamnin, okamnin in mineralov. Oglejte si razpis v Zborniku MLINČEK PROSTEGA ČASA.
Strokovna komisija za delo geoloških skupin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije
Vsi vemo. da stavka lahko razbije le kakšno najhujšo čer. ne more pa prenoviti celotnega sistema. Temu so bile prilagojene stavkovne zahteve, ki zaradi prezgodnje ustavitve niso bile povsem izpolnjene. Pri članstvu je namreč prevladalo stališče, da na konec šolskega leta nalaga redno delo. Kljub temu pa smo dosegli vsaj dvoje. Uspelo nam je, da so se vsaj ublažile gmotne razmere, odprli pa smo tudi pot k postopnemu reševanju teh denarnih problemov. Še pomembnejše pa je drugo: da zdaj šolske oblasti prisluhnejo tudi Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti in so pripravljene sprejeti nas kot sogovornika pri snovanju prenavljanja šolskega sistema. To seveda odpira tudi možnost, da šolniki sodelujejo pri reševanju vseh problemov, ki jih čutimo vsak na svojem področju. Pred tem so bile zelo izrazite nasprotne težnje: učitelj naj pridno uči in dela tako, kot mu (pametnejši) ukažejo.
In končno moram zavrniti tezo Milana Dekleve, da stavka ne spada v šole zaradi svoje »nevzgojne prvine«. Mislim, da mora šola pripomoči k oblikovanju pokončnih in doslednih ljudi, ki se znajo postaviti za svoje pravice. Stavke kot sredstvo za doseganje piravic delavcev pozna ves civilizirani svet in tudi v šolstvu niso izjema; kvečjemu redkejše so kot na drugih področjih, to pa ne velja za našo družbo. Tudi stavke dijakov in študentov niso izjema in včasih postajajo celo pomembna sila pri razpletanju širših družbenih sporov. Spomnimo se samo letošnjih stavk srednješolcev v Franciji ter študentskih nemirov na prehodu
I
Ped
H
'ei(
'o
'■trt,
Vt
iz šestdesetih let v sedemdesetaufo ko so prispevali v Franciji k st*. taz moglavljenju De Gaula, pri n pa sprožili (sicer kratkotiau' obr procese liberalizacije. Glede ^ fov ta dejstva spadajo teze Milal,‘ Pret Dekleve v okvir preživetih P0 iit( gledov na družbene zakonito*11' ki so jih pri nas uveljavljali ... vorniki enobarvne samoupravl1 hu, socialistične države kot najp° polnejše in najbolj demokrati^11 družbene ureditve; To iluzijo P je spet najprej načela stavka ([i' darjev v Velenju...
Ne morem tudi sprejeti tezfj _ da so stavko dijakov povzroP'1 Er učitelji s svojim »slabim z^e’ dom«, ko so stavkali. Vsak0’ mur, ki hoče stvari videti takšiF kot so, je jasno, da so dijaki staj' kali zaradi nespretnosti šolsk oblasti pri pogajanjih, zato kefr v visokih šolah premalo prost111 mest ter zaradi podpore nekap rih političnih strank, ki so s' s tem hotele kovati politični pital.
Protestiram pa zaradi žalji* * * * vl" podtikanj Milana Dekleve. ^ trdi, da so si učitelji »zvišali tc’ densko delovno normo z 20 no 23 ur pouka, da bi si izboljš3 življenjsko raven« ter da »š01' nine za pouk zunaj rednih pf0’ gramov dosegajo astronomski prav oderuške zneske - vse safl10 zato, da bi se vsaj malo popra’v vilo ponižujoče nizke plače up teljev«. Vsakdo ve. kako so 11 pojavi nastali in nihče ne mor? njihovega nastanka podtika11 učiteljem. Od stanovskega k°' lega, ki je »štirideset let akti',|1(! delal v prosveti«, bi pričakov!1 L vsaj nekaj dobrega okusa, če W jo ne občutka za stanovsko pripa“- jo nost in solidarnost.
»l0;
ZOLTAN JAN
Zakon o zavodih v praksi
Prt
ta
fas
Zakon o zavodih, ki naj bi uredil razmere v družbenih dejavnostih ter vpeljal red in enotnost med drugim tudi v osnovno šolstvo, si kot kaže, razlaga in kroji vsak po svoje. Videti je, da bomo imeli toliko »rešitev«, kolikor imamo občin v Sloveniji.
Tako imamo v 4. letošnji številki slovenskega Uradnega lista dve različni »rešitvi« glede ustanavljanja javnih zavodov osnovnih šol - gre za občini Laško in Žalec v celjski regiji.
Občina Laško Javnemu zavodu osnovna šola ne prizna statusa pravnega subjekta, delovno skupnost skupnih služb pa vključuje v občinski upravni organ. Ravnatelje organizacijskih enot postavi za vršilce dolžnosti.
Ijem organizacijskih enot mandat do konca, ne glede statusno spremembo, delovfl skupnost skupnih služb pa . stane Zavod za izvajanje spret1 Ijevalnih dejavnosti.
V občini Celje je odlok o us-: novitvi javnih zavodov osnovn' šol še osnutek. Ta osnutek of loka za delovno skupnost skuf nih služb po 31. 12. 1991 3 predvideva nobenega statusa 1 nobenih nalog.
Ob tem se človek sprašuje.a je v naši novi državi vse to mc goče in zakonito. Na to vpraš£ nje naj odgovorijo ustrezni pri stojni organi republike.
CIRIL MARINČEK
Celje
Višja ali visoka izobrazba ravnateljev osnovnih šol - da ali ne?
To je vprašanje, ki sem ga postavila številnim odgovornim strokovnjakom, odgovora pa nisem dobila. Zato ga postavljam
tokrat vsem. ki lahko na to področje kakor koli vplivajo ali so zanj odgovorni.
»Ravnatelj je lahko, kdor je lahko učitelj.« pravi stari Zakon o osnovni šoli. ki je žal še zmeraj v veljavi. Pa se zavedamo, da
imamo na osnovnih šolah učitelje s srednjo, višjo in visoko izobrazbo? Ta zakon pa dopušča anomalijo, da ima ravnatelj najnižjo mogočo strokovno izobrazbo. Je to prav? Lahko ravnatelj s srednjo izobrazbo nadzira in pedagoško vodi učitelja
v visoko stopnjo izobrazbe?
Ne morem se načuditi temu. da ravno na področju šolstva ni bilo mogoče urediti zahteve po višji ali visoki izobrazbi vodilnih delavcev - ravnateljev. V delovnih organizacijah ne razpisujejo treh različnih stopenj izobrazbe za vodilne delavce. To dopuščamo le v šolstvu, ki naj kar najbolj poudarja pomen izobrazbe.
Osebno nimam nič proti uČilf, 0 lju. ki ima srednjo izobrazbo uči na nižji stopnji. Mora pa 5 ■ zavedati, da so mu nekate(* vrata zaprta in da jih odpira določena stopnja izobrazbe. Z3 kaj si šolniki ne upamo iz v oči povedati, da je tako? Zakfl
hočemo enačiti učitelja, ki končal učiteljišče, s tistim, kili.,
0i
končal pedagoško akademijo 3 j, celo fakulteto? Saj nam 1 rv menda jasno, da ti stopnja 'd<> brazbe prinese znanje, ki ti ena stopnja nižje ne more da^ Tako radi se zgledujemo P: Evropi. Pa poglejmo še v šo stvu, ali so kje mogoče anon'3
lal
li^O
v6i
o?Pr'

lije, kakršne najdemo pri na*
p Pr op
Saj se verjetno ne zdi |(. samo meni. če vidim razp1* v katerem išče šola učitelja mora imeti višjo ali visoko jz0 brazbo, in ravnatelja, ki jll, lahko tudi samo srednjo iz0’ brazbo.
Mislim, da je sedanji trenutek ko bomo dobili v šolstvu no'. • zakone, pravi čas. da zakon*3 J uredimo razmerja med de'0'' nimi mesti in izobrazbo in. tak tudi v šolstvu damo izobraz pravo mesto.
de
IRENA NOVAK Slovenske Konjice

Zanemarjen otrok
veden°l Se sre^uJem z veliko otroki, ki imajo težave na učnem, (t0 jJS/Cem’ osebnostnem področju. Sola je usmerjena storilnostno Tatjlmkon^no tudi ena njenih temeljnih vlog), vendar dostikrat ne fes v ?tro/ia> ki ima takšne težave. Zato bi rad prikazal, kaj se \fa‘Cl dogaja z otrokom, ki ima takšne težave. Otroka ne smejo Soi>0 navati ločeno, brez povezave z okoljem, v katerem živi. Nje-prefn Pftnarno okolje pa je gotovo njegova družina. Tega se vsi in ” ” zavedamo. Družinske razmere ponavadi premalo poznamo ''‘dim* Presojamo samo po tem, kaj nam pokaže v šoli. Navadno f t^™0’ če se poglobimo v družinsko okolje, da tistih otrok, ki imajo ,<il ^do'i 90tuc^ doma ne razumejo. V njihovih družinah nekaj jem s'ir‘Plje, čeprav starši še ohranjajo videz urejenosti (alkoholi-’ PrePiri, pretepi, hladni odnosi itn.).
itC
ias v 1«) Ob, 11»
tn»
fin ■ti
$0r' iSem soc>aln' razvoj, razvoj kalnega vedenja.
°Seh °SOC'a*n' razv°j 'n razvoj cr^ne identitete potekata po k»' StoKSOnu v osm'h zaporednih s Pniah- Na vsaki od teh je po-2lj. ezn'k postavljen pred ra-]} ]0 ne razvojne potrebe in nate vq' ^ vsakem naslednjem raz-- ^eiri obdobju se oblikuje
v#
Jo°Va’
Sol'^voj'zaci^a’ ki Prekr'je nižje
§ali0r'“j.razvojno višja osebnostna
I S«
nit) itS’ v
kaj vse pa je otrok, ki živi naik r družini- prikrajšan, nam
_ JDOm0	___•	‘i i t— • i
Erik Ponazarja psiholog Erik časi S°n-’ k' Je Po^al v novejšem osek najk,°lj zaokroženo teorijo teo ■aos.tnega razvoja. Njegova \je ']a je zlasti sociodinamična.
Predv;
da je razvoj osebnosti
v ,. .Jne stopnje. Ob neugodnih ke'$ta k 'n okoliščinah lahko na-'"“pr h ° rnotnj® * * * * v razvojnem na-. kovanju. Ce razvojne naloge nekem obdobju niso uspešno ne>ne’ se 'ahko zavlečejo v kas-be obdobje. Posameznik se ra ukvarjati z njimi, pri tem v Seveda ne more uspešno reše-,„0^ 1 n°vih, zahtevnejših proble-vjl jt'°v- Pojavijo se razvojni zastoji, V in 86 kažejo v številnih osebnih jd'in Soc'aln'h težavah. Te zastoje razvojne zaostritve je Erikson ^enovai »krizna obdobja« ali J’^e' v vsakem razvojnem ob-)r 50 torej možnosti za na-r edek na eni strani in možnosti ;a krizo na drugi, razvojne upo-;asnitve in celo regresije na nižjo ^azvojno raven. Katera izmed " n možnosti bo uresničena, je enkokrat odvisno od ustrez-|t,,.. Sa ali pa neustreznega delova-, °žjih, npr. družinskih, pa JUd' širših družbenih vplivov.
^žganje in nezaupanje
g krvo razvojno obdobje po .tj sonu zajema prvo leto staro-
°dvisi
Otrok je takrat popolnoma
>letu i^ornjega
en od okolja in v tem pr-
oblikuje svoj prvi odnos Če ravna mati z otro-
_.irn lepo, ljubeče, zadovoljuje ^ve temeljne potrebe, mu Ue Potrebno toplino, potem se ' °troku razvije temeljno žari- jk-i6 d° sveta. V nasprotnem ^ 'meru, kadar mati otroka za-^ntarja ter mu ne izkazuje navajenosti in ljubezni, pa se raz-temeljno nezaupanje. Otrok ■ do začel bati stikov z drugimi ^ J'h bo tudi kasneje odklanjal, - , °dnosih do drugih bo pretirano 'n zadržan. Ob prevladi s£lV]e'jnega nezaupanja pa se r»l_tiko razvijejo psihične motnje, k ot npr. samotarsko, avtistično
!Vetlje, paranoidne težnje, de-^ivnost idr.
Ud drugega do četrtega leta, f j »p v drugem razvojnem ob-Č |blu' se razvija predvsem smi-s g . Za samostojnost. To je po 501111 obdobje avtonomije. T rokov življenjski prostor se ?'tudeča: otrok začne hoditi in 111 dpi 0Pravlja prva samostojna CdviJ" °P;avite Še zmeraj je ^.'‘sen od staršev, potrebuje »'novo pomoč in navzočnost, r staršev je odvisno, ali se bo l^otroku razvil smisel za samo-
'tipr °St ak P3 ne' ^'e star^' Pocl"
on° njegova prizadevanja ob javljanju prvih samostojnih yPravil, ga lahko spodbudijo.
. tem primeru se bo otrokov T1 Sel za samostojnost nemo-ao razvil; če pa otrokova priza-- Vanja odklanjajo, celo kaznu-)o, potem vcepijo v otroka te-dvom o lastnih zmožno-. 'P- Otrok postane tudi preti-iV no sramežljiv. Ob pretirani ^'Plini, zaščitništvu in nad-(J.11 ne more razviti občutkov v ‘ativne) neodvisnosti in svoje Je- Posledica tega je, da se
pojavijo neprilagojeni načini uveljavljanja, svojeglavost, togota in bes ali pa pretirana sramežljivost, negotovost in pomanjkanje samozaupanja.
Za tretje razvojno obdobje - inciativnost, ki traja od četrtega do petega leta, je značilno, da začne otrok razvijati smisel za svoje pobude. Otrok si začne postavljati prve cilje in jih tudi uresniči. Starši se znajdejo pred težavno nalogo: po eni strani morajo spodbujati otrokove težnje, po drugi pa te težnje uskla-jati z družbenimi pravili. V normalnih okoliščinah se otrok v tem obdobju nauči slediti svojim namenom tako, da pri tem upošteva stvarnost in zahteve okolja. Motnje pa nastanejo tedaj, če starši otrokovo spontano dejavnost pretirano zavro. Če npr. starši kritizirajo in grajajo večino otrokovih poskusov, da bi ravnal po svojih nagibih, se bo otrok začel čutiti krivega. Namesto zadovoljstva ob samoiniciativnosti se bodo zvečali občutki krivde. Pojavilo se bo togo kon-formno vedenje namesto iniciativnosti.
Zadovoljstvo - ključ do delavnosti
Četrto razvojno obdobje (delavnost) se pojavi med šestim in enajstim letom. Takrat prihaja v ospredje smisel za produktivno delo, za dosežke in storitve.
V	tem času se močno poveča otrokov družbeni prostor (šolanje). Otrok se mora prvič potruditi za uspeh ter pokazati marljivost in prizadevnost. Pri tem pa nujno svoje dosežke primerja z dosežki drugih. Kadar iz teh primerjav izvira vsaj povečini zadovoljstvo z doseženim, se utrjuje otrokova »delavnost«; če pa je otrok le prevečkrata neuspešen, se lahko utrdi občutje inferiornosti, manjvrednosti in nesposobnosti.
Peta razvojna stopnja (od 12 do 15 let) je za osebnostni razvoj izredno pomembna. To je obdobje adolescence. Otrok, zdaj že mladostnik, se mora razviti v samosvojo osebnost, v odgovorno in svobodno osebo.
V	dozdajšnjih fazah je bil še zmeraj nekako »del drugih« zdaj pa je drugače. Postaviti se mora na svoje noge. poiskati svoje mesto pod soncem in odgovoriti na pomembna bivanjska vprašanja. Pridobiti mora občutek identitete. Mladostnik se ne identificira samo s starši, temveč se obrne iz družine v družbo vrstnikov. Identificira se s svojo generacijo. Navdušenje za heroje in idole je pri adolescentih zelo očitno. V tem obdobju iskanja samega sebe, ki je zelo zapleten proces, poln pretresov, pride pogosto do tako imenovanih identitetnih kriz. Le-te so zelo pogost pojav. Namesto da bi posameznik izoblikoval jasno predstavo o sebi. da bi ustvaril določno in uravnovešeno identiteto, si o sebi in svoji identiteti »ni na jasnemx<. Pojavi se identitetna zmedenost, nesposobnost, da bi dosegel zrel pogled na svojo osebnost.
Kakovostni nadaljnji razvoj se ustavi, če posameznik ne premaga problemov lastne identitete. Takšen človek potem vse življenje išče samega sebe. Ob normalnem osebnostnem razvoju (normalnem razvoju občutja identitete) pa posameznik preide na šesto, sedmo in osmo razvojno stopnjo (ko.-se razvijejo intimnost, ustvarjalnost, integralnost).
Za nas so pomembne razvojne stopnje, ki smo jih na kratko opisali in se zato ne bomo ustavljali na zadnjih treh. Če imamo pred očmi. to Eriksonovo shemo, bomo marsikdaj bolj razumeli učence, ki imajo različne težave in se jim bomo lažje približali.
Zanemariti = ne-marati
In zdaj spet k naslovu: zanemarjen otrok. Kaj to pomeni? Že sama beseda nam pove bistvo: ne-marati. To so otroci, ki jih starši ne ljubijo, ne sprejemajo, in kot smo videli, to potegne za seboj celo vrsto problemov. Ni mogoče, da bi takšen otrok razvil »normalen« odnos do soljudi in sveta okrog sebe.
Za oblikovanje človekove osebnosti so bistvena prva leta življenja, ali bolje, prvih šest let. V tem obdobju se povečini zgodi vse tisto, kar potem otrok ponese naprej v življenje: od zaupanja do sveta do samostojnosti (kjer dobi otrok prve nastavke samostojne, pokončne osebe), pa do inciativnosti. ko si otrok postavi cilje in se v bistvu usmeri v prihodnost.
Pri šestem, sedmem letu dobimo otroka v šolo. Otrok je prišel k nam z vso družinsko zgodovino, ki mu je bila naklonjena ali pa ne. Nas zanimajo seveda tisti otroci, ki živijo v neugodnem domačem okolju. Kako bodo vsi ti otroci, ki pridejo v šolo z vsemi pomanjkljivostmi v razvoju normalno delali in bili uspešni!? Težko je pričakovati, da bodo za
kaj takšnega sposobni, da se bodo trudili za uspeh, da bodo pokazali marljivost in prizadevnost pri šolskem pouku pa tudi na drugih področjih. Pri njih se je že razvil občutek manjvrednosti in nesposobnosti in faze delavnosti (po Eriksonu) niso sposobni izživeti. V šoli se ob neuspehih njihov občutek nesposobnosti in manjvrednosti še »zabetonira« in neuspešnega otroka imamo pred seboj. Zato je nujno, da otroku pomagamo in mu omogočimo neke uspehe. Doma jih namreč ne doživlja (npr. ob avtoritarnih starših),
v šoli pa tudi ne. Mlajšim otrokom, na razredni stopnji učitelji navadno »pridejo naproti«. Dostikrat jim pomagajo prebroditi začetne težave in kasneje je takšen otrok v šoli uspešen (če je usmerjenost staršev do otroka kljub vsemu pozitivna). Pri starejših otrocih pa je velikokrat prav obrnjena.
In zdaj o občutljivem obdobju, to je obdobju identitete. Otroci
navadno v sedmem razredu kar naenkrat postanejo »nemogoči«. Prej mirni, prilagodljivi, poslušni. uspešni, postanejo čez noč razgrajači, nemogoči in moteči. Tudi uspeh se v mnogih primerih zniža za stopnjo ali dve. To obdobje traja navadno do konca prve polovice osmega razreda. Mladostnika je treba v tem času razumeti. Kot sem že omenil, je to obdobje iskanja samega sebe, svojega mesta v svetu, iskanja odgovorov na bivanjska vprašanja itn.
V tem času smo starši in učitelji kot boksarske vreče, na katerih otroci preskušajo vse vrste udarcev. Od nas pa je odvisno, kako se bomo odzvali. Navadno smo prizadeti, zgroženi, besni in temu primerni so naši odzivi. S kaznimi ne dosežemo premika in uspeha.
Takšnemu mladostniku je treba stopiti naproti. Poskušajmo ga razumeti in če vemo, da vsa njegova nedisciplina, neumnosti in slabe ocene (ki so velikokrat posledica discipline) niso rezultat sprijenosti in pokvarjenosti otroka, ta korak napravimo precej lažje.
Seveda nastanejo takšne spremembe skoraj pri vseh otrocih; če pa mladostniki živijo še v neurejenih domačih razmerah, je njihov odziv lahko še hujši. Mnogi takšni sedmo- in osmošolci stopijo že na kriva pota (pijančevanje, kraje, vlomi...) in tem otrokom v bistvu niti ne moremo pomagati. Pomagati jim moramo, kolikor je pač v naši moči. Prisluhnimo zlasti tistim, za katere vemo, da imajo zgolj pubertetne težave. Takšne otroke velikokrat s kaznijo in slabo oceno »zatolčemo«, postanejo negotovi in res je potem vprašanje, koliko bodo uspešni pri nadaljnjem šolanju.
Zelo pomembno je, da dobijo pubertetniki čim več pozitivnih spodbud in da tudi staršem na govorilnih urah poskušamo otroka prikazati v čimbolj pozitivni luči. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da je za neuspeh v šoli kaznovan potem še doma in posledica tega je lahko hud odpor do šole, zamorjenost in tudi samomori niso redkost.
Iz vsega povedanega lahko sklepamo, da je treba biti pri mladostniku, ki ima takšne ali pa drugačne težave, zelo previden, obravnavati ga moramo kot celoto, kot celostno osebnost. Le tako bomo sposobni razumeti, zakaj se težave pojavijo in kaj jih je povzročilo.
ANDREJ PERKO
Kje vas in nas šola žuli
Ureja Tereza Žerdin
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
Slabše ocene za slabo vedenje
Letošnje počitnice so bile zagotovo za vse nas drugačne kot druga poletja. Niso bile to. kar naj bi bile, mirne in razigrane. Počitka je bilo za nekatere celo preveč. Na vojno so se ljudje odzivali zelo različno. Nekateri so napeli vse svoje čute, gledali so, poslušali, ob tem pa skoraj onemeli. Strah jih je potisnil v kot, jim odvzel besede, jih naredil nepomične. Drugi so sedli k telefonu in kot nori vrteli številke prijateljev, znancev, sorodnikov. Zbirali so govorice in jih prenašali naprej. Sebe in druge so opogumljali in potrjevali, da so še živi. Dokler je bila smrt anonimna, smo se še počutili varne; ko je pokosila med našimi znanci, smo njene grožnje vzeli zares. Začeli smo verjeti, da ne prizanaša tudi tistim, ki niso nič krivi.
Strah se je širil, vrinjal se je skozi razpoke, čeprav smo jih prelepili. Prihajal je tudi v tiste, ki smo jih z vso močjo hoteli zavarovati. Odzvali so se, vsak po svoje; podobno kot odrasli.
Nekateri otroci spijo od takrat v spalnicah staršev. Otroška soba je zaprta, ker se skozi njeno okno še zmeraj vidijo ostanki hudega. Podnevi pa so ti otroci na cesti. Na asfaltu stranskih ulic so narisani krogi. Pozor, mine! Otroci pa kot nori vijugajo med njimi s kolesi. Kdor jo povozi, je fuč. To so dirke na Življenje in smrt. Sprašujem se, kje so se vzeli ti otroci. Nenadoma so tu, kjer so bili tudi že prej, pa jih ni bilo opaziti. Gume cvilijo. Jim bo uspelo pravočasno ustaviti? Se bodo do začetka šole ustavili?
Pod roke mi pride list z otroško nalogo. Spodaj piše z rdečim: Vsebina je lepa, toda preveč napak! Nezadostno. Ta list je napisal Blaž- To je tisti fant, ki ima kot oglje črne oči, ki te pozdravi, še preden ga zagledaš, in je že za prvim ovinkom, ko mu utegneš odzdraviti. Včasih se mu celo posreči ustaviti se. Njegove superge zacvilijo kot avtomobilske gume. Pogovarja se prijazno. Medtem pa poskakuje kot preveč napihnjena žoga.
V tvoji nalogi. Blaž, je res precej napak. Toda polovico te slabe ocene si si zaslužil s poskoki; s tistimi na mestu in tistimi v dolžino; pa takrat, ko si se spremeni! v raketo, v živega in nato v mrtvega vojaka. Streljaš in kričiš dokler si živ, zatuliš in padeš, ko se spreminjaš v mrtvega. Veš, Blaž, včasih greš učiteljem hudo na živce. Če nič drugega, jih na smrt prestrašiš, ker si nenadoma čisto tiho. Takrat mislijo, da si zares malo mrtev.
Veš, Blaž, letos imajo učitelji še malo bolj rahle živce, ti pa poskakuješ še više in še hitreje. Tako kot tvoje starše tudi učitelje prevzema preplah. Saj veš, plače so majhne, pa še (učiteljski) »presežek« lahko postaneš. Gotovo ga bo nekaj (presežka), saj morajo učitelji letos učiti več ur kot lani in predlani.
Veš, Blaž, učitelji sicer ne verjamejo, da bi otrokom dajali nižje ocene samo zato, ker poskakujejo, kadar govorijo, ali pa se lovijo okrog mize takrat, ko pišejo. Učitelji si zelo želijo, da bi bili pravični pri ocenjevanju, zato se jim zdi zelo grdo, če bi nekdo učenca kaznoval s slabšo oceno zato, ker se je ta grdo vedel.
Tega res ne želijo delati. In vendar se vpliv slabega vedenja pokaže pri ocenah vsakega drugega učenca. Tako vsaj menijo učenci sami. Učitelji seveda ne mislijo tako, ker želijo biti pravični in objektivni.
Zakaj to pišem učiteljem in zakaj to pripovedujem tebi, Blaž? Tebi pripovedujem zato, da boš le vedel, kako je z nami, učitelji. Učiteljem pa zato, da bodo le vedeli, kaj lahko letos pričakujejo od tebe. Letos mogoče še bolj kot lani. Toda vseeno, potrudi se, prosim, nekoliko bolj nadzorovati in obvladovati svoj jezik, svoje do kolen segajoče roke in preštej do pet, preden se poženeš po razredu na tek čez ovire.
Skrivnosti uspešnega komuniciranja
Zdi se, da je medosebna komunikacija ali sporazumevanje vse večji problem današnjega časa. Richard Greene, strokovnjak na področju komunikacije je osupel nad političnimi voditelji, ki zaradi pomanjkanja komunikacije in nesposobnosti reševanja konfliktov pogosto izzovejo politične krize v svetu. Kot strokovnjak za metodo komunikacije po nevrolingvističnem programu (NLP) meni, da se lahko vsak spor uspešno reši z dobrim poznavanjem sogovornika in pogajanji, ki temu slede. To, kar velja za večje konflikte med državami, velja tudi za manjše konflikte v šolskem okolju med učitelji, učenci, starši itn. Metod, kako po
mirni poti reševati konflikte in uspešno medosebno komunicirati, nas niso posebej učili ne v šoli in tudi ne kasneje v odraslem obdobju. Vsak posameznik je razvil svoj jezik, vrsto pojmov in besed in na tem individualnem jeziku večinoma temelji vzgoja, ne da bi si prizadevali spoznati še čustvene potrebe posameznika. Komunikacija, ki temelji le na besedah, bolj verjetno vodi v nesporazume, ker ne upošteva celostnega poznavanja človeka. Preprosta skrivnost, ki jo moramo razumeti, je v tem, da je v komunikaciji najpomembnejši odziv. Torej ni toliko pomembno, kaj smo mislili, kaj smo rekli, temveč na kakšen ču-
stveni odziv smo. naleteli. Ko se naučimo »brati« ta skrita čustva, lahko spoznamo, ali je naša medosebna komunikacija napačna ali pravilna. Če ne upoštevamo čustvenega doživljanja in notranjih predstav posameznika, je naše komuniciranje približno takšno, kot bi govorili s Špancem grško ali s Slovencem rusko. Raziskave, ki so jih naredili na univerzi v Pensilvaniji v 70. letih o učinkovitih načinih komunikacije govore, da se je treba sporazumevati, motivirati in učiti v tistem »jeziku možganov«, ki je posamezniku najbližji. V naših možganih imamo tri glavna komunikacijska središča in jih v nevrolingvističnem programu ime-
nujemo »vizualni, avditorni, ki-nestetični center«. Če jih znamo povezati, se lahko približamo vsakomur na njegovi »valovni dolžini«.
Kako se približamo učencem v šoli in jih motiviramo za učenje, moramo seveda poznati, za kakšno vrsto komunikacije so ti sprejemljivi. Večino kultur danes ne pozna več prisile. In če je le-ta še tako »zvita«, je zastarela in je znamenje pomanjkanja spoštovanja v medosebnem odnosu, v motivaciji za učenje pa neučinkovita.
O skrivnostih novega načina komuniciranja in uspešnih strategijah bo potekal tudi seminar Richarda Greena v Ljubljani na temo Uspešen učitelj - uspešen učenec.
MARIJA HAFNER
J
doma
drugje
FINANCIRANJE ŠOLSTVA V VELIKI BRITANIJI
Dobra šola se lahko izkaže tudi na trgu
V	času. ko si Slovenci ustvarjamo nov. evropski sistem financiranja šolstva, zlasti še šolskih proračunov in učiteljskih plač, imamo zlato priložnost, da ustvarimo sodoben sistem, ki bo poskrbel za red na tem področju, spodbujal dobro delo v šoli in sankcioniral slabo. Kasneje, potem ko se bomo za kak sistem že odločili, bo teže dopolnjevati ali spreminjati. Učitelji in ravnatelji ugibamo in tuhtamo, kako bo s tem v prihodnje; zdi se nam. da se zadeve nikamor ne premaknejo. Skoraj vsakdo pa ima seveda svoje zamisli - o naj-pravičnejšem sistemu plač v šoli. Morda bo kot prispevek k reševanju zadreg, v katerih smo (tudi) na tem področju, pripomoglo tole kratko poročilo o zadnjem modelu financiranja angleškega šolstva, ki ga v Angliji šele vpeljujejo. Gre za tako imenovani sistem LMS.
LMS pomeni Local Financial Management in Schools. Kot rečeno, sistem šele vpeljujejo in je predmet mnogih razprav v šolskih krogih. Na poletnem seminarju v Alsagerju (Cheshire) so nam. udeležencem, predavatelji - ne brez osebne zagretosti - razlagali, kako je vsa zadeva zamišljena in kako deluje; nazadnje so govorili o seminarjih za ravnatelje, ki so bili in bodo še potrebni kot pomoč pri razumevanju in izvajanju LMS. Seveda pa smo pri hospitacijah po šolah povprašali ravnatelje in učitelje, kako sistem deluje v praksi. Na splošno so bile sodbe prej ugodne kot ne. četudi so ti ljudje nadvse kritični; ravnatelj v Shavington Primary School Tom Weston. ki je v vodstvu uglednega združenja ravnateljev Cheshira. Manchestra. Stockporta itn., pa je bil naravnost navdušen. Šola. ki jo vodi in ji načrtuje prihodnost, je s tem sistemom pridobila; lahko so uresničili marsikatero zamisel, tudi investicijsko, ki je prej nikakor niso mogli.
V	načelu je sistem preprost: šola dobi denar za svoj proračun glede na število otrok, dijakov. Ker je šol veliko, učencev in dijakov pa čedalje manj - tudi angleške šolnike skrbi čedalje manjši naravni prirastek prebivalstva - se šole hudo prizadevajo. Toda starši so tisti, ki odločajo, kam bodo poslali otroka v šolo. Za šolo pa so odločitve staršev začetek posledične verige: več (manj) otrok - več (manj) denarja - boljše (slabše) možnosti za preživetje in kruh. Neposredna dobra posledica je. da so ugledne, dobre šole nagrajene. Dobra posledica je tudi ta. da si vsi. ki delajo na šoli. na vse kriplje prizadevajo biti pri svojem delu čim boljši. Prostovoljno se dodatno (dopolnilno) izobražujejo, marsikdo si seminar, ki ni poceni, plača sam: kupujejo strokovno slovstvo in tega je res pravo bogastvo! - in si prizadevajo tudi za’ formalno višjo izobrazbo, torej za nazive, ki bi morda ustrezali našim magisterijem in podobnim. Res pa je tudi. da je sam postopek, ne študij, za dosego visokih nazivov veliko preprostejši kot pri nas. vsaj kar zadeva odnos profesorjev na visokih šolah do kandidatov.
Učiteljevanje je naporno in izčrpavajoče; v današnjem angleškem sistemu je kajpak še napornejše: delovni dan je dolg (od tričetrt na devet pa:tja do štirih ali petih popoldne), ob koncu tedna so seminarji in študij, navsezadnje pa je potrebno tudi nenehno samopreverjanje, češ ali sem dovolj sposoben in usposobljen, ali (ravnatelj) misli, da delam kakovostno. Nič lažje ni za ravnatelja, ki je odgovoren za vse. kar se (ne) dogaja na šoli - pred kritičnimi starši in pred državno birokracijo ali »local authorities«.
Negativne posledice sistema LMS so vsaj z našega gledišča zelo opazne. Po eni strani velike zahteve do ljudi, ki so zaposleni na šoli (na naša spraševanja, koliko tedenskih ur neposrednega dela z učenci mora opraviti učitelj, so odgovarjali, da okoli 25 ali več), po drugi strani pa prenatrpane učilnice - to je logična posledica financiranja glede na število učencev. Po 40 in več učencev v učilnici ni redkost.
Kakšna je usoda denarja, ki ga šola po sistemu LMS pridobi, zasluži, ali kako šola upravlja svoj »proračun? Najprej državna birokracija pobere delež za učiteljske plače, ki so fiksne in »državne« (težko je reči. koliko more ravnatelj dodatno nagraditi učitelja, ki veliko pripomore k ugledu šole).
S preostalim denarjem pa se financirajo predmetna področja, in tu se začenja trd boj med učitelji materinščine in matematiki, med umetniki (likovniki, glasbeniki) in tehniškimi predmeti, pa tudi med letniki in razredi. Ravnatelj je pogosto v hudi zagati, koliko dati komu in s kakšno utemeljitvijo. »Preskusil sem različne metode.« piše neki ravnatelj, »namreč da sem pri delitvi upošteval število ur. ki jih ima določen predmet, ali da sem denar delil po obrazcu: število ur krat število učencev, potem sem ga kratkomalo razdelil na pamet
-	zmeraj so bile pritožbe; nazadnje sem se odločil za demokratično pot in sklical učiteljski zbor, naj se dogovori, pa je razprava postala zelo vroča
-	končalo se je tako. da so me prosili, naj sam delim denar po svoji vesti.« Dvomljiv je celoten sistem delitve, ki temelji na zaporedju: prikazovanje
potreb — delitev — poraba — nadzor. Oblikujejo nov model: načrtovanje — izbor (izmed načrtovanega) - evalvacija.
Na srednji šoli Alsager Comprehensive School so razdeljevanje opravili računalniško po programu Beebcalc (in večina učiteljev se strinja, da je tako razdeljevanje najbolj pošteno), deleži, ki jih dobijo posamezna predmetna področja, so izraženi v enotah; te je seveda s preprostim množenjem mogoče spremeniti v zneske - glede na razpoložljiv denar. Denar delijo tudi po starosti učencev/dijakov (med 1. in 6. letnikom je. denimo, delež na učenca 1:2). Za nas pa bo vsekakor zanimiva delitev po predmetih:
angleščina/drama . .
jeziki .............
znanost.............
umetnost............
tehnično risanje . . . delo s kovinami ....
delo z lesom........
oblikovanje (desing) domače gospodarstvo humanitarnost . . . .
zgodovina...........
zemljepis...........
verska vzgoja.......
politika............
poslovnost..........
matematika..........
računalništvo ......
itn.
......................................................1.2
...................................................... 1.2
......................................................2.0
......................................................2.0
......................................................  1.5
........................................................3.2
....................................................... 3.2
........................................................3.2
......................................................2.0
......................................................  1.4
....................................................... 1.4
....................................................... 1.4
........................................................1.4
....................................................... 1.4
....................................................... 1.4
...................................................... 1.2
...................................................... 1.0
Sistem LMS še zdaleč ne rešuje vseh problemov. Ravnatelji menijo, da bolj rešuje »man-gement«, torej vodenje, manj pa denarne stiske šol. ki so. pravijo, obup..e. Za kakovostno šolo bi potrebovali več denarja. No. ta zgodba nam je znana, pojavlja se, kot kaže. tudi v bogatejših državah. Vendar ne bo nič narobe, če malo pogledamo po svetu: in morda je dobro, če vemo. da se dobra šola lahko izkaže tudi »na trgu«. Angleži govorijo o tržnosti šol zelo odkrito.
MARJAN CEDILNIK
r
A
Sodelujte z nami!
V_______________________J
S 56. KONGRESA MEDNARODNE FEDERACIJE UČITELJSKIH ZDRUŽENJ (IFTA)
Vojna pri nas iz madridske perspektive
j
Potovanje v Madrid na 56. kongres Mednarodne federacije učiteljskih združenj (IFTA) po desetdnevni vojni v Sloveniji ni potekalo tako preprosto kot v normalnih razmerah. Tisto nedeljo sredi letošnjega julija, teden dni po podpisu brionske dekleracije o premirja ali kot uradno pravijo moratoriju, se je Ljubljana počasi začela vračati v poletni utrip, vendar brez značilnega vrveža s tujimi turisti.
Brniško letališče je bilo še zmeraj zaprto, zato sem moral potovati z nočnim vlakom do Miinchna. Ljubljanska železniška postaja je bila skora j prazna; na prste bi lahko preštet potnike, ki so na peronu čakali na isti vlak. Med njimi je bil tudi študentski par z značilno potovalno prtljago, ki se je od kdove kod vračal nekam na zahod. To je bi! samo vzorec iz sicer običajne podobe na postajah kjer koli on-
stran meje. za nas pa le še spomin ...................'t. Če,
na turizem preteklih let. Čeprav smo iz Ljubljane odrinili s precejšnjo zamudo, smo r Miinchen prispeli skoraj po voznem redu. S pravo germansko natančnostjo so bile od Beljaka zagotovljene normalne razmere v oddelkih prvega razreda. Avstrijski sprevodnik je neizprosno naredil red, ko je odločno spravil iz oddelka rse. ki niso imeli ustreznih vozovnic. Prostor, prenapolnjen s spečimi potniki po dolgem in počez, zasičen z vonjavami po potu. hrani in pijačah, se je v trenutku izpraznil. Kse skupaj je še malo prej spominjalo na potovanje pred davnimi leti. ko smo odhajali v Bosno na mladinske delovne akcije. Pomislil sem. zakaj je prepustil naš sprevodnik svojemu avstrijskemu kolegu, da uveljavi evropska pravila za civilizirano potovanje, ko bi to lahko opravil sam že na pori od Dobove proti Zidanemu mostu.
ske organizacije. Povedal mi je, da bo že prihodnje leto iz Miinchna udobneje potovati, ker bodo severno od mesta odprli novo veliko letališče, najsodobnejše r Nemčiji, potem pa me je povprašal, kako je pri nas. Čeprav je bil kot Bavarec dokaj dobro seznanjen z dogodki r ne tako oddaljeni Sloveniji, ki so nas dodobra predstavili svetu, ga je zanimalo, kako si zamišljamo našo samostojnost: ali tako, kot je v federalni državi Nemčiji Bavarska, ki se kor ena od dežel imenuje »Freistadt Bavern«, ali kako drugače. Odvrnil sem. da je federativna Jugoslavija tako rekoč že preteklost in da ni primerljiva z narodnostno, gospodarsko ter kulturno-civilizacijsko homogeno Nemčijo. Verjetno sem tudi tokrat, kot ob večkratnih prejšnjih pomenkih z njim o razmerah r Jugoslaviji, dosegel, da je bolje razumel, kaj se dogaja pri nas.
Zahod je sredi julija, razen nekaterih izjem, še zmeraj pričakoval, da se bo jugoslovanska kriza mirno razpletla po evropskih merilih vedenja - i pogajanji in pogovori. Nekdanji turistični slogan o Jugoslaviji kol oazi miru se je razblinil. Pokazalo se je. da je Jugoslavija svojevrstna državna tvorba, ki so jo antantne sile po prvi svetovni vojni sestavile po svoje in po željah njihove zaveznice Srbije. Evropa nenehno po-
Ob nakupu vozovnice v Ljubljani nisem mogel dobiti nikakršne informacije o mogočem »transferu" z miinchenske železniške postaje do letališča. Takoj ko sem v Miinchna izstopil, sem opazil kažipot Lufthanse, ki ima na samem kolodvoru udobne prostore za sprejem potnikov. Oddaš prtljago, dobiš oštevilčen sedež za polet in že te avtobus iz središča mesta popelje na letališče. Vse skupaj pa je za polovico cenejše kot pri nas. če potuješ na Brnik z avtobusom in na letališču plačaš še takso.
udarja samoodločbo narodov, sem dejal, zato bo morala spregledati. da en sam narod, ki se trdovratno oklepa preživelega totalitarističnega režima, ne more gospodovati nad vsemi drugimi narodi in narodnostmi v Jugoslaviji, pa čeprav sestavlja tretjino prebivalstva.
Zgodovina - Ahilova peta
V gneči na že pretesnem miinc-henskem letališču Riem sem se sreča! z dr. Ludvigom Eckinger-jem iz Bavarske učiteljske zveze, sicer pa podpredsednikom IFTA. Oba sva že več let skupaj v izvršnem odboru mednarodne učitelj-
Med pogovorom med Ludvigom Eckingerjem sem z bridkostjo opazoval brezskrbne potnike. ki so se odpravljali na počitnice na Karibe. Kanarske otoke. Tajsko in v druge kraje Z zvenečimi imeni, hkrati pa pomislil, kako v razpadajoči Jugoslaviji ljudje marsikje trepetajo za Življenje in skromno imetje. Kam vodita brezumje in nacionalistična slepota! Zal tisti, ki takšne Življenjske stiske sam ne doživlja, težko razume nesrečo drugega. Prav zato so se nasveti in pozivi Evropske skupnosti, ki vse doslej ni mogla ati hotela razumeti.
s kom ima opravka na Balkanu, izkazali za neuporabne.
Na kongresu IFTA v Madridu, ki sem se ga udeležil kot član Izvršnega odbora IFTA, sem bil zaradi te nesrečne države »hvaležen objekt", ki je pravkar prispel Z neposrednega prizorišča. Prišel sem iz države, v kateri divja vojna, ki ni niti klasična, niti državljanska, niti očiten vojaški udar, zato_ sem mora! nenehno pojasnjevati, kaj se dogaja v Sloveniji. Povedal sem, da je bila Ljubljana prva prestolnica neke evropske dežele po drugi svetovni vojni, ki je doživela letalski napad. Na televiziji in v časnikih je bilo še dovolj zanimivih novic, npr. o prihodu opazovalcev Evropske skupnosti za nadzor premirja in o umiku zvezne armade iz Slovenije. Zanimanje za jugoslovanske dogodke med kongresnimi delegati je bilo sorazmerno z geografsko oddaljenostjo posameznih celin. Tako sem lahko »anketiral" delegate, ki v primerjavi z drugimi izobraženci r svojih deželah kot pedagoški delavci verjetno niso slabše podkovani v zgodovini, zemljepisu in seznanjeni s sodobnim političnim dogajanjem t> svetu.
mosvojitve dr. Otto von burg dejal, da živijo v naši slovensko govoreči Avstrijci'
j
Pozornost, kj so mi jo t11

niti nekateri prijatelji na . gresu. je bila včasih kar	,
Ciprski delegat me je med odK j
kO
O razmerah pri nas je največ vedel Okko, profesor zgodovine iž Finske, sicer pa predsednik tamkajšnjega učiteljskega sindikata. Dejal je, da pozna razloge za nastanek versajske Jugoslavije Z vsemi njenimi notranjimi protislovji in nacionalnimi nasprotji. Zato ga ne preseneča, da hoče Slovenija postati samostojna. Mogoče jo je primerjati z Estonijo, kjer živi Fincem soroden narod, ki se prav tako želi odcepiti od Sovjetske zveze. Zanimivo je, da je bilo estonsko učiteljsko združenje, ki je doslej delovalo r emigraciji na Švedskem, v njem je še kakšnih 150 članov, vseh 50 let sovjetske okupacije včlanjeno vIFTA.
Kaj je kaj ali zmeda v izrazju
Pravo nasprotje poznavanja jugoslovanskih razmer pa je bilo mnenje Issaga Traoreja iz afriškega Malija. Prepričan je bil, da gre v Jugoslaviji za nekakšno secesijsko državljansko vojno, kot pred leti v Nigeriji, ko se je hotela osamosvojiti njena pokrajina Bi-afra. Verjetno so nanj vplivale informacije iz francoskih virov.
Našim osamosvojitvenim težnjam pa so bili zelo naklonjeni delegati iz Izraela, Luksemburga in Švice ter znanci iz Cipra in Malte; skratka, zastopniki majhnih držav.
Marsikateremu pa tudi po desetdnevni vojni v Sloveniji ni bilo povsem jasno, kje je ta dežela v Jugoslaviji. Zmeda se je povečala. ko so se začela na televiziji in r časnikih pojavljati poročila o oboroženih spopadih v hrvaški Slavoniji. Tudi podobnost imen Slovenija in Slovensko (Slovaška) je zmedla že marsikaterega evropskega izobraženca. Kaže, da še ne bo konca težav z našo geografsko identiteto. Tudi v nekem komentarju na naši televiziji smo slišali, da je pred nedavnim vneti zagovornik slovenske osa-
rom poiskal ter mi zaupn0, sočutno povedal, da je zjuttOl’,,
slušal poročila »Sky-News«
o"11.
vih spopadih r Sloveniji ter
Jtf
videl posnetek gorečega , Pojasnil sem mu, da sei» . sam gledal to oddajo, v kate,,t. poročali o spopadih, ki so #	,
začeli v Slavoniji, posnetek 8° t čega tanka iz Slovenije pa jem j tri tedne.
Posebno naporen je bil ,1 j kongresu postopek za spdr Sindikata vzgoje, izobraženi . in znanosti Slovenije (S*1! J v IFTA. ki združuje več kol t
milijone učiteljev osnovnih 1
delavcev iz predšolske vzgoje- j prvi seji izvršnega odbora so0 ločitev s posredovanjem fraf-, skega delegata preložili; nal0i kongres na plenarni seji skle,]l naj izvršni odbor o tem razprt Ija še enkrat in sprejme kolib1’ odločitev na naslednji seji f končanem kongresu. Ob podpf vodstva IFTA in nekaterih * jj nov izvršnega odbora tni uspelo to vprašanje znova uvm na dnevni red, čeprav je frart1, fonski »lobi« skušal zade" znova odložiti. Vplivni francC' delegat je menil, naj bi počak11 na razplet politične krize v Mj. slaviji. potem pa bi odlrt1 o sprejemu v članstvo aprila P[ hodnje leto. Po dolgotrajni rt pravi je popustil tudi francoj' delegat. Tako je Izvršni odrt IFTA priznal SVIZ kot sa",c' stojno organizacijo, ki nima''1 2 nikakršne povezave z Beofi P dom in ga sprejel kot pridna1 ^ nega člana. Po mednarodrt pravnem priznanju Slovenije r suverene države pa bo naš sin® kat postal reden član. Že sta® pridruženega člana pa potne® da je končno prenehala poveza'1 največje slovenske učiteljske ^ ganizacije v IFTA in WCP‘{ »prek« Beograda. Kongres f tudi podprl osamosvojitvene tl, nje Slovenije v skladu s satnort ločbo narodov.
F
š
JI b
Kongres je seveda razpravi, predvsem o dveh dokumentih^ imata skupno temeljno sporoči'1 O šolstvu naj se ne odloča učiteljev! V resoluciji o spl0** politiki IFTA ter o posebni ® matski resoluciji, namenjeni u boljšanju kakovosti osnovnoš® skega pouka in razvoja učen[! so pozvati šolske oblasti v’ vSl državah članicah, naj zagorijo dialog z učiteljskimi orgf1 zacijami o vseh bistvenih vprp’ njih oblikovanja šolske pott® ter o delovnih razmerah, prim1* nih za kakovostnejšo vzgoj0 11 izobraževanje. Aktualna opOŽ rila so namenjena tudi sarnoM nosti učiteljevega dela ter njeg0] vlogi pri pripravi programov 3’ Ijenja in dela šol. Za uresničeni nje teh ciljev sta potrebni detv® kratičnost šole in njena odprt0], v okolje. Mnoga načela šrt mednarodne skupnosti bi se 0,11 rala izoblikovati v cilje šob1' vsake države.
sl
n
s<
Sl
P
t<
bi
n
BORIS LIPUŽIČ
Velike gmotne težave brazilskega šolstva
0!
k
ki
Januarja je bil v Recifu, glavnem mestu brazilske zvezne države Per-nambuco, 23. kongres brazilske nacionalne konfederacije delavcev v izobraževanju (CNTE), ki ima 1,200.000 članov. Tri tisoč delegatov se je zavzelo za obrambo javnega šolstva. Opozorili so na slab gmotni položaj izobraževanja - zanj odmerja Brazilija samo 3,5 odstotka narodnega dohodka. Učitelji zahtevajo, da država zagotovi možnosti za višjo raven javnega šolstva v vsej Braziliji. Razlike v gmotnem položaju šol v mestih in na podeželju so izredno velike. Preprečiti bi bilo treba tudi proces nagle privatizacije izobraževanja, ki je izrazit predvsem v visokem šolstvu. Delež študentov na jav-
nih univerzah se je npr. v državi P 1'1 raibo v 25 letih zmanjšal s 75 dd*t0(. L kov na 27 v korist zasebnim uni'£ v zam z visoko šolnino.
j f1
Na kongresu so protestirali tu j proti vojaškemu nasilju, ki omer,) J,
temeljne človekove pravice^er prt n, vladnim ukrepom, ki prepoveduj^ ' stavke in tudi drugačpreprečUN
delo njhovim sindikatom.
Gmotni položaj učiteljev je v !! u' katerih zveznih državah BraZilT ti zlasti na siromašnem severovzhod, s;
med najslabšimi v Latinski Amen ^
Tam je v državnih šolah povpr^jl' mesečna plača učiteljev 180
.......husd 5Ut
v lokalnih šolah pa največ 60 USD’

Slovenščina - moj tuji jezik
niah °Ca a *:,om 0 SV0J'h izkiiš-j«,;. Pri Poučevanju slovenskega Ijji ^ 'i'3 ječajih za odrasle v Ita-našlr. o ^ sem se odločila za tak Čeprav mi je materni jele	Pokl’c' kruh in veselje,
to r v,r razočaranja in jeze. Za je več vzrokov, a naj omenim e najbolj vidne.
slm,° v,'s°ko dvigujemo zastavo ovenskg samostojnosti, naši di-liu v zgodovini delajo zak-v„ ’ 'zpit brez obveznega slo-nm«	iez’ka. S frazami jih ni
Praslepiti, zato se raje Ur .al° za predmete z manj ■ I pnm 1 ln zato skromnejšim obse-
neSSin0V.ializa kai boli Praktič-
:C' tern-.m.konstne8a- kot ie ma-zakaj bi morali biti ’5lP je z Pametnejši kakor vlada, ki enim samim odlokom pod om stavkajočih učencev ničila kot vrednoto
sl?Sk"“
■ Ovenščino iz
"prednost! Prav;
/
■ejt
■ . -p| jemo«
Pri Slovencih onstran meje
farsa je. ko »obupu-l/l cije^-^rad' jezikovne asimila-
h ■
ter	uiiMran meje
v tmA0Vor'rno 0 pritiskih na jezik ’’ J 2l|_^lne’ Pri tem pa navadno po-1 2.imlrT!0.orneniti, da imajo »ubogi 2jn elc,<< več ur slovenskega je-a , P1 učenci v Sloveniji, če-
n^h b' "raralabiti matica prviTn jnogatejši dom tega jezika. n 3 pni strani zavest o ogrože-fj. 11 Jezika, nemožnost, da bi K r6®1'- kar bi radi na eni, ter i	z nobenimi dejanji pod-
1	. P Jene fraze na drugi strani.
Dava • •	^ ““	nuaiu,
vidim u^'telje z obupom, ko
sProtje
riranim. Koliko
snr -0’ kako se povečuje na-otje med stvarnostjo in dekla-nun. Koliko mlinov melje v Prazno!
o ^ n'^ P3 m' n' treba dvomiti u radnosti slovenščine, kadar jo
štiiH-a-'eni kot tuji jezik. Med , 'Jem nisem nikoli mislila, da dn^ ,Poučevala tujce in ob tem zivljala tolikšno zadovoljstvo.
v tj zika ve0f"0S do italijanskega je-, nr: , ^.rJetno m bil drugačen kot
:S‘ničsS'^!ld'h ljudl ,ngotovo
ci	kot odnos Italijanov do
^venskega. Zanima jih še i 5 anj- kot je mene. Prepričana "t (fm.*?'*3 ('n sem zmeraj), da ti ndij tujega jezika ali kasnejše Planje nikoli ne more dati . 'ko zadovoljstva kot materinš-na. Zaradi splošnega in ukore-• či'^606®3 mnenja, da slovenš-
sem n"koifr ne Zanima' pa ni'

.	pričakovala, da bom
r Vpnsko učila koga drugega
^°t Slovence.
f' me a^e'a Sern v ŠPetru- kamor ( je2j^e Povadila ravnateljica dvo-
den.
osnovne šole Živa Gru-
usli -if0u^eva'a Pa sem odrasle 7š> Hohi ence v mešanem podjetju lit D es.; Moji prvi slušatelji vsaj ni« mu0j!h domnevah in priimkih Dr ° Italijani, na moje veliko tt mpHen0če.nie Pa se Je samo £den sei D pjimi imel za Slovenca, če-m V,Je dil rojen v Kanadi, ali rda ravno zato. Slovensko za-
a!e P°meni slovenski knjižni jezna! ^a n°I:,eden °d njih ni ne
ne govoril, saj v Benečiji i/:	ni bilo slovenskih šol (dvo-
dl,21 čna je stara komaj pet let). ^ ečina od mojih slušateljev svojimi starši govori beneško ij( ^rečje, z otroki pa le še italijan-
m n- kakšno težko, pomembno in J j/Onirsko delo opravljajo učitelji s 0IeZ'čne šole in kako težko je J Jr®ra'niat' jezikovne navade! „<1	. aključje me je dve leti kas-
i eje zaneslo v Ronke. Z Ireno ujan sva poučevali na tečaju, i d Je organiziralo društvo Jara. Skupina je bila po interesih < . IZo°razbi drugačna kot v Špe-0« kVeČina ie tečaj obiskovala iz Šat r'h razlogov. Kar štirje slu-^ ki 6 P P°jei0 v pevskem zboru. P«! iih-50 Poved'ni Slovenci. Nekaj .j. !Je poročenih s Slovencem ali imajo prijatelje
(Slov,
enko)
'gl'j y	'■'/	iiiiajw piijaiv^ijv«
oveniji. Društvo je za pomoč “J, » ! organizaciji prosilo Zavod za uf č. stVo v Novi Gorici in Danilo t na 3r ie dragocen predvsem £l nauZaČetku. ko je pomagal pri * na0bavljanju slovstva
uči
sPoznal
a sem, da se slovensko ije, tud-Ve‘; 'jadi- kot sem mislila, pa ► s 1 da njihovi motivi niso vselej P i,.1??0 Poslovni. Podatkov o tem.
l"1 k?!'ko ljudi se začne vsako leto „	■ jt
> St.tut
D U®ti slovenskega jezika, ni. In-
iih Za P°učevanje slovenščine zadnja leta poskuša čim več
zajeti v svojo anketo in evidentirati, radi pa tudi pomagajo z nasveti.
Na Filozofsko fakulteto v Ljubljani in Inštitut se je takoj, ko so se začele priprave za organizacijo multimedialnega tečaja v Gorici, obrnil organizator. Kseniji Ferjančič, s katero sva poučevali vsaka eno skupino, in meni so gotovo bili najbolj koristni in dragoceni nasveti Ljube Črnivec, lektorice na univerzi v Celovcu.
Organizator tečaja je poskrbel za publiciteto, in to je v tečaj privabilo več slušateljev; o njem so večkrat poročali tudi mediji. Vse to je oblikovalo podobo drugačnega tečaja, ki si ne prizadeva le za jezikovno znanje, temveč prenaša tudi kulturne in civilizacijske dosežke drugega naroda, jezikovno znanje pa na koncu eksterno preverja. Sproti so bile v tisku predstavljene dodatne dejavnosti:	predavanja
Branka Marušiča in Darka Bratina ter literarni večer z gostom Markom Kravosom. Zaradi filmske prireditve Videomoni-tor. s katero v Gorici vsako leto predstavljajo slovenski film. poznajo Kinoatelje tudi Italijani. Domnevam, da se jim je prav zaradi dela Kinoateljeja začel bolj odpirati slovenski Kulturni dom. Kdor pozna razmere, razume in ve. kako težko je to doseči.
Naš pouk je potekal v častitljivi stari šolski stavbi v Križni ulici, v čitalnici slovenske knjižnice Damir Feigel. V isti trinadstropni stavbi imajo prostore tudi društva, Kinoatelje in Slori. Vodja tečaja Aleš Doktorič je poskrbel za učne pripomočke in tehnično opremo; predavanja, lekcije in druge prireditve smo tudi snemali, tako da so si slušatelji lahko odnesli domov videoposnetke in utrjevali snov ali pa si jih sposodili, če so manjkali pri pouku.
Nobeden med njimi se še ni učil nobenega slovanskega jezika, za slovenščino pa velja, da je med njimi najtežja. Treba jih je bilo prepričati, da je samo drugačna. Dolgo se niso mogli sprijazniti s tem, da v slovenskem jeziku sklanjamo s končnicami in je zato vedno treba sklanjati, razen če gre za osebek, ki je povečini v imenovalniku. Ko so opazili, da je mogoče samostalnik v vlogi prislovnega določila (primer Grem v hišo) nadomestiti s prislovom (Grem domov) in prislova ni treba sklanjati, so še dolgo spraševali, ali ni mogoče dobiti podobnega nadomestila tudi v primeru Grem v službo ali celo, ko gre za predmet Imam službo, kot bi sklanjanje v slovenskem jeziku bilo razkošje. ki si ga privoščiš ali pa tudi ne. Sorazmerno hitro so se sprijaznili s sklanjanjem zaimkov, ker jih morajo sklanjati tudi v italijanščini.
Samostalnik in pridevnik sta jih prestrašila, glagol pa je bil lepo in prijetno presenečenje: samo dve osnovi, sedanjiška in nedoločniška, in vse oblike lahko izpelješ iz njih; le štirje časi. ki se vsi tvorijo z enim po-možnikom in istim participom; konjunktiva sploh ni. Po vseh težavah s samostalnikom in pridevnikom sploh niso mogli verjeti. Zato pa jih je spet prestrašil glagolski vid. Že med prvimi urami so opazili enake glagolske korene (mislim : premišljujem) in hoteli so vedeti, kakšna je razlika med njimi. Iz izkušenj vem. da je razliko med odprem - odpiram. zaprem - zapiram, ali skočim - poskočim - doskočim - odskočim nemogoče in zato nepotrebno prevajati, ker vida in različnih vrst glagolskega dejanja, ki bi se tvorili na tak način, v italijanskem jeziku ni. Obravnavali smo jih tako. da sem pokazala, kako dejanje poteka, npr. odprem. odpiram kupim, kupujem, kasneje pa z drugimi zgledi v stavkih. Metodo takega poučevanja je zelo razvil Aldo Rupel, profesor iz Gorice, ki je bil dvakrat gost tečaja. Povsem drugačen kot v italijanščini je besedni red. Različnost smo omejili samo na členitev po aktualnosti.
pri učenju katere si lahko precej pomagaš s tvorjenjem vprašalnih stavkov in razvijanjem posluha, ker gre precej tudi za besedne naglase, povezane s pomenom. Stalno stavo in skladenjsko razvrščanje pa poznajo vsi jeziki, vsaj tisti, ki jih poznam jaz.
Pokazalo se je, da bi učitelj, ki ne bi znal italijansko, lahko imel celo prednost, ker bi slušatelja prisilil, da bi začel gledati s slovenskimi očmi. saj ni pomembna natančnost prevoda - sploh ne gre zato. temveč za čimbolj aktivno znanje slovenščine, k temu pa učitelj pripomore s tem. da ustvarja položaj, podoben tistemu, ko bi se slušatelj znašel sam med Slovenci. Po drugi strani pa učitelj, ki zna italijansko, razume, za katero težavo gre. in jo hitreje reši, mora pa se disciplinirati, da ne pomaga več, kot je nujno.
Prepričal me je nastop Ljubice Črvivec. lektorice iz Celovca. Boljši kot prevajanje so sinonimi, če pa ne gre, so še gibi, bogata mimika in tujke iz romanskih jezikov. Naučila nas je drznosti in igrivosti. Pokazala je, kako je mogoče že prav na začetku brati živa, ne posebej prilagojena besedila. Četudi vse besedje kuharskega recepta ali pesmice ne postane slušateljev aktivni besedni zaklad, mu izredno razširi pasivno poznavanje jezika in mu pomaga ustvariti predstavo, ki ni vezana na italijansko, temveč slovensko besedo. Tudi gib pomaga pri razumevanju tujega jezika, ker je njegov pomen univerzalen, prevajanje pa ob vsaki prevedeni besedi slušatelja spet vrne njegovemu prvemu jeziku ter si zato vse predstave še zmeraj oblikuje samo v njem. Morda je v tem skrivnost otroškega učenja jezikov.
V marsičem je učenje tujega jezika vrnitev v mladost, saj se kot otrok lotevaš neznanega in igraš pri tem različne vloge. V kolikšno veselje nam je bilo branje, opisovanje in pripovedovanje na podlagi Mančkovih stripov o Dajnomiru in Miliboži. Kadar sem se razcionalno odmaknila in nas pogledala z druge
perspektive, sem videla, kako komični smo. Ko se tuji človek s toliko truda uči tvojega jezika, si zasluži, da mu odpreš vrata svojega doma. Saj je jezik naš dom, mar ne? Podobno so tečaj doživljali slušatelji. Razočarani pa so bili. ko so se ob svojih obiskih v Sloveniji trudili s slovenščino in so hitro opazili, da Slovenci raje govorijo kateri koli tuji jezik kot svojega. Vsak tak poskus je drugačna zgodba.
Aldo Rupel je pokazal, kako vstopamo v hišo jezika z gibanjem, naš gost Ivan Mignozzi, skladatelj in glasbeni učitelj iz Nove Gorice, pa jih je navdušil za slovensko ljudsko pesem. Na družabnem srečanju pri Nevenki v Šmartnem smo bili potem kot nova verska sekta. Aleš Doktorič, vodja tečaja, je vsakemu podaril knjižico z ljudskimi pesmimi.
Ob slovenskem kulturnem prazniku je vodstvo tečaja povabilo pesnika, prevajalca in urednika Marka Kravosa. S slušatelji naj bi se pogovarjal o slovenski kulturi v Italiji, s Ksenijo Ferjančič pa sva želeli avtorju pokazati, kako je mogoče interpretirati njegovo pesem. Imeli sva srečo, saj je zbirka Ko so nageljni dišali ilustrirana (Klavdij Palčič), erotika pa je univerzalna tema in blizu vsem. Pesmi so skladenjsko preproste in ne preveč zahtevne. Ob znanih besedah so se nizale bogate asociacije, širilo se je razumevanje dotlej neznanih besed in celotnega sporočila pesmi.
Ko končujem poročilo o jezikovnem delu multimedialnega tečaja slovenskega jezika v Gorici, mi je vse bolj jasno, zakaj mi je poučevanje slovenščine kot tujega jezika dalo toliko zadoščenja. Za udeležence je bila slovenščina predvsem vrednota, temelj skupnega doma. Nismo se menili za politiko, ker bi se za slovenščino zbali, naredili pa smo, kar smo čutili, da je to tudi v takšnih in drugačnih okoliščinah mogoče - na majavih političnih temeljih smo gradili streho svojega skupnega doma. Tudi takšna hiša ti daje občutek varnosti in zadovoljstva.
MARIJA MERCINA
Hebler Herman (Norveška)
Izsiljena ženitev
Dijaška predstava Moliera
Dijaki Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije v Ljubljani so pripravili Molierovo Izsiljeno ženitev. Pravzaprav je to gimnazijski razred 2. f, ki ima francoščino pri profesorici Zdenki Culiberg, zato je celotna predstava potekala v francoščini. Čeprav je v tem razredu francoščina tretji tuji jezik, so dijaki strnili igralsko voljo in pod profesoričnim vodstvom jezikovno naštudirali besedilo komedije'.
Kot režiser je prispeval svoj ustvarjalni delež lektor francoskega jezika na Filozofski fakulteti gospod Andre Koeniguer in poskrbel tudi za posodobljeno, poenostavljeno besedilo. Gledališka dejavnost zanj ni nekaj no-
vega, saj se že od leta 1963 ukvarja z gledališčem: najprej ljubiteljsko, nato poklicno. Njegove poprejšnje izkušnje z Molierom so ugodno vplivale na zdajšnjo uprizoritev.
Trije prizori iz Izsiljene ženitve na Podobah trenutkov so izzveneli kot obet. celotna uprizoritev pa je pokazala osmišljeno in povezano komedijsko igro. Po zaslugi profesorice Culibergove je besedilo zvenelo tekoče, pravilno. režiser pa je posameznike igralsko uglasil tako, da so ustvarili tekočo komedijsko uprizoritev. Scenografija je bila namenoma poenostavljena (Andre Koeniguer), zato da se je igra
Delo Janeza Svetine - oporoka slovenskim šolnikom
Letos je novo šolsko leto na poseben način novo, saj se je Z zaprtjem šolskih vrat v juniju končala ena doba slovenske zgodovine, od katere nas danes loči vojna. Ta je na paradoksalen in nerazumljiv način prizadela slovenski šoli hudo izgubo. V njej je padel Janez Svetina kot civilna Žrtev vojne. Bil je vizionar in teoretik nove slovenske šole, ki se spočenja v časih, ki so v vseh pogledih prelomni. Ko se podira staro in novega še ni, se ljudi lotevata negotovost in brezizhodnost. To je doživetje številnih politikov, ki ob nakopičenih problemih in vsesplošni zmedi ogrožajoče doživljajo zdajšnje krizne čase. Prav v tem obdobju se je v Sloveniji ponovno pojavil Janez Svetina, ki je oznanil, 'da je kriza za človeka nova možnost - tudi za šolo, če jo bomo znali postaviti na prave temelje.
Janez Svetina je dobro znano ime večini slovenskih šolnikov. Eni so ga spoznali po njegovem pisanju, mnogi pa tudi ob osebnem srečanju, saj je v zadnjih treh letih predaval številnim šolskim kolektivom in skupinam pedagogov po vsej Sloveniji. Občasno je govoril: »Ko človek vidi med poslušalci oči, v katerih se vname iskra, ki kaže, da začutijo in razumejo sporočilo, mu je to dokaz, da je tako delo vredno truda.« Zaradi bolezni mu je bila namreč vsaka tovrstna aktivnost naporna. Na poslušalce je napravil praviloma močan vtis s svojo preprosto razlago najbolj zapletenih vprašanj, z jasno artikulacijo tega, kar smo poslušalci čutili, ali kar smo komaj slutili, ter s svojo veliko duhovno močjo in človeško toplino.
Rojen na Bledu pred pol stoletja je po končani gimnaziji študiral psihologijo in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil v Svetovalnem centru (tedaj Vzgojni posvetovalnici), kjer je od blizu spoznaval probleme in ujetosti socialistične šole. Nato je poldrugo desetletje preživel v Indiji. Tam je preučeval indijsko filozofijo in psihologijo. Tako obogaten se je pred štirimi leti vrnil v domovino. Tu je bil sprva svobodni prevajalec, hkrati pa je pisal in predaval o problemih šole in poučevanja. Od maja 1991 je bil svetovalec pri Ministrstvu za šolstvo in šport.
V svoji knjigi Slovenska šola za novo tisočletje je razgrnil svojo vizijo prenovljene šole, ki izhaja iz človeka in njegove narave; otresena je vsake ideologije in iz nje izhajajočih vrednot; to je šola, ki je v skladu s človekovimi potrebami in težnjami, torej šola po meri človeka.
Druga knjiga Znamenje časov in šola (pred izidom) je nadaljevanje prve in govori o vlogi učitelja pri rasti mladega človeka; učitelj je kot vrtnar, poklican, da neguje vse plati otrokove narave, ne samo umsko, temveč tudi telesno, vitalno, estetsko, moralno, duševno in duhovno.
S problemi šole in vzgoje se je Janez Svetina ukvarjal že pred svojim odhodom v Indijo. Tedaj je pisal o slovenski šoli kot o Pro-krustovi postelji. Bil je eden redkih, ki je v časih, ko je bilo nesprejemljivo, nezaželeno in tudi socialno sankcionirano kazati na napake enotne in uniformne šole, glasno, jasno in kritično razgrinjal zgrešenost ideje »vsem enake možnosti šolanja« (beri: vsem enako šolo).
Nekateri članki iz tega obdobja, objavljeni v časopisih in revijah: Prokrustova postelja naših otrok (1968), Socialistična in nesocialistična šola (1969), Razvijmo sodobni šolski sistem (1970), Psihologija, vzgoja, barbarska kultura (1971), Otroci z lažjimi odkloni, motnjami in okvarami možganskega delovanja. Knjižno delo pa: Nemirni učenec (1971) - soavtorstvo z dr. Anico Kos) in Bistri učenec (1974) - soavtorstvo z Z. Jelencem).
Pomembno je tudi Svetinovo prevajalsko delo. Slovenski kulturni prostorje obogatil z nekaterimi deli indijskega filozofa, duhovnega vidca in mistika Šri Aurobinda:	Človeški ciklus
(1980), Umetnost in narod (1989), Heraklit (1990), Integralna joga (1990), Slapovi luči (pred izidom).
Njegov odhod je videti z nekega vidika nerazumljiv v času, ko je bil slovenski šoli najbolj potreben.
Je ta presenetljivi odhod sporočilo, da je on delo opravil, mi ki smo ostali, pa moramo njegovo vizijo prenove šole prevesti v življenje?
ANICA URANJEK
nastopajočih bolj uveljavila. Čeprav gre za komedijo, ki je v daljnem sorodstvu s commedio deli’ arte, pa je uprizoritev uglašena v medsebojni igri na preprosto, igrivo dogajanje, ki se ne prepusti pretirani norčavosti in tako po svoje ostaja bliže bolj stvarni komedijantski zamisli. Zmerna, a jasno začrtana karikatura oseb v gibu, besedi in dejanju, je odmerila vsakemu od nastopajočih svojo profilirano vlogo. Sganarelle je dobro obvladoval igro, ples, pa tudi drugi so izpolnili pričakovanja.
Dvojno težo - francoščino in igro - so mladi igralci obvladali smotrno in z mero. To pa je pri
ljubiteljskem odrskem podvigu dosežek, ki gaje mogoče primerjati z drugimi sorodnimi nastopi. Uprizoritev je spremljala skfbno odbrana glasba iz Molierovih časov, tudi ples je ostal skladen z glasbo in dogajanjem. Organizacijo je prevzela Ždenka Čuli-berg. Gostovanja zunaj Ljubljane - od Nove Gorice, Kopra do Celja in Maribora - prinašajo med dijake in občinstvo lepo doživetje in zavest, da je mogoče z dobro voljo in s skupnim trudom veliko doseči. Uspela uprizoritev Molierove Izsiljene ženitve spodbuja, da se bodo odrske igre lotili tudi v prihodnje.
IGOR GEDRIH
Smeha ni nikoli preveč
Dva nova domača junaka in še tretjič Jadran Krt
Spričo vse prej kot prijaznih razmer. ki so zaznamovale letošnje poletje. se zelo prileže nekaj več vedrine in humorja - vsaj v knjigah. V Mladinski knjigi so imeli glede tega kar srečno roko. saj so nas oh raznovrstnem pustolovskem in poučnem branju razveselili tudi z dvema nadvse zabavnima knjigama, ki seveda nista bili napisani le za mlajše bralce.
Če je res. da so dobre reči zmeraj tri. skoraj ni moglo biti drugače, kot da je angleška pisateljica Sue Tovvn-send dvema zvezkoma nenadkriljivih dnevniških zapiskov značilnega angleškega najstnika dodala še tretji del: Resnične izpovedi Jadrana Alberta Krta. Junak prvih dveh delov te nenavadne trilogije, »pisec slavnih dnevnikov in mladi filozof, velik intelektualec (na meji genialnosti), topel in pameten, hkrati pa tudi skrivnosten in z rahlim navdihom čutnosti.« kakor se sam predstavlja, je tudi tukaj, kljub svoji odraslosti, še zmeraj »stari« Jadran Krt. ki ga dobro poznamo tudi pri nas. Ker je že večji, svojih globokoumnih razmišljanj ne zaupa več le dnevniku, temveč jih oblikuje tudi v daljša pisma in spise. . Kljub temu pa je pisateljici očitno le zmanjkalo snovi, zato je v drugem delu knjige dodala še svoje, seveda prav tako na smešno plat obrnjene potopisne zapise in razmišljanja teloh koncu, kot je videti, še nedokončani dnevnik Margarete Hilde Roberts. stare 14 3/4. ki v marsičem spominja na »zgodnjega« Krta. le da je dekličinih težav kriva njena že kar manična delavnost.
Knjigo sta. tako kot že prvi dve. pripravila prevajalec Vasja Cerar in ilustrator Zvonko Čoh.
Knjižni prvenec Dima Zupana, »prva svetovna pravljica za Niko«. Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca, je presenetljiva in osvežujoča knjižna novost, ki jo bodo ob otrocih, ki so še tako majhni, da se lahko pogovarjajo z živalmi, zagotovo znali ceniti tudi odrasli, še zlasti tisti, ki so v sebi na srečo ohranili toliko otroškosti, da se še zmeraj dobro znajdejo v domišljijskem pravljičnem svetu. Junaka Zupanove pripovedi sta navihana nepridiprava z nenavadnima, a pošteno zasluženima imenoma: Drekee Pekec in Pu-kec Smukec. Sta nabrita in polna domislic, kako bi to in ono »ušpičila«. a ne tudi zlobna in škodoželjna; če po eni strani neusmiljeno nagajata zagovednim sosedom, ki ne marajo otrok in njihove radoživosti, po drugi strani tudi z veseljem pomagata dobrodušnemu staremu Prijatelju. ki ju nagrajuje z napetimi zgodbami o svojih dogodivščinah med prvo svetovno vojno. Vsakovrstne vragolije, tekmovanja in igre se kar vrstijo, tako da trije dnevi obeh mulcev in njune tovarišije minejo kot bi trenil.
Zupanovo ponekod malce »okroglo« ali »oglato« besedilo, ki se ne izogiba »nespodobnim« besedam, značilnim za sproščen otroški žargon. zaradi česar šc zdaleč ni prostaško. je s posluhom za te posebnosti ilustriral Milan Erič.
IZTOK ILICH * v
Za vsakogar nekaj
Boris Grabnar: Retorika za vsakogar. DZS 1991
Knjiga je po svoji zgradbi naravnost zgledna. V središču je troje poglavij: Zgodovina (antika, srednji in novi vek). Teorija (v njej so razčlenjena pravila in navodila, ki jih je retorična znanost lazvila v svojem skoraj tritisočletnim razvoju) in Praksa (v njem so nanizana uporabna spoznanja, kako prepričati poslušalce). Nato sledijo izbor pomembnejše literature o govorništvu ter imensko in stvarno kazalo. Vsakemu poglavju sledijo povzetek in vaje. Avtor si ne dela iluzij, da je knjiga popolna, daje pa temeljne napotke. kako študirati dalje. Litcra--ture o predmetu je dovolj, seveda v tujih jezikih, največ v angleščini.
tako. da so ljudje pripravljeni (prostovoljno) poslušati le tistega, ki se kakorkoli odlikuje po svoji modrosti. Tudi za pridigo, ki spada v cerkveno govorništvo, to velja.
Učiteljem to knjigo priporočamo. Če so že dobri govorci, bodo našli
v njej samopotrditev. če pa so že na poti k dobremu govorništvu, in se tega zavedajo, pa bodo našli marsi-kak napotek. Tudi največjim dvomljivcem in celo pesimistom jo priporočamo. saj bodo našli novo snov za zanikovanje.
stanko Šimenc
Naš rod ima z retoriko bolj enostranske izkušnje. Poslušali smo (v glavnem politične) govornike, ki so sporočali »večne« resnice, in če so bili še karizmatične osebnosti, potem jim je bilo zaželeno še verjeti. Dvomljivci. teh pa je bilo sčasoma vedno več. so lahko nergali le na ulici ali v bifejih. Zdaj. ko smo doživeli tudi zlom retorične harmonije, postaja Aristotelov sistem (logos. etos. pa-tos) spet bolj razumljiv in aktualen. Ta grški mislec je namreč menil, da v retoriki absolutne resnice ni in da je vse. kar ljudje govore, samo bolj ali manj verjetno, toda tisto, kar je res. ima večjo prepričevalno moč. Boj med idejami, ki je značilen za pluralizem v demokratični družbi, se že lepo kaže v no' slovenski skupščini, čeprav večina poslancev kaj šibko obvlada retoriko, kajti politična retorika ima pri nas bolj klavrno tradicijo: tisti poslanci, ki so se politično prenovili v zadnjem trenutku, nehote razkrivajo svojo včerajšnjo enosmernost že z govorniškim slogom, izrazjem in užajenostjo. če jih izžvižgajo. skupščinski novinci pa večinoma še niso dorasli novi nalogi, ker so preskočili šolanje v jav nem'nastopanju. Izjema so nekateri ministri s studiozno preteklostjo.
Poleg političnega je že Aristotel poznal sodno in slavnostno govorništvo. O sodnem, še posebno, če pomislimo na leta po drugi svetovni vojni, nimamo ravno lepega mnenja, čast so mu reševali predvsem nekateri odvetniki in sodniki, ki so bili odstranjeni s sodišč. Slavnostno govorništvo pa je najbrž od v seli govorniških zvrsti najbolj odvisno, kakšen ugled ima govornik med poslušalci (ker ga pač niso obvezni poslušati) in koliko domislic in duhovitosti mu uspe v primernem času zaokrožiti, da se zbrani ne dolgočasijo. Je že
ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV
Pozdravljena, samostojna Bogata slovstvena dediščina Slovenija
Aškerc in Kozak ter Leskovec in Kocbek
Izdala Založba Mladinska knjiga
Junija je DZS predstavila šesto knjigo Antona Aškerca (ur. V. Novak). četrto knjigo Juša Kozaka (ur. J. Munda), prvo knjigo Antona Leskovca (ur. D. Moravec) in prvo knjigo Edvarda Kocbeka (ur. A. Inkret). Kocbekova knjiga je že 170. v 45-letni tradiciji te zbirke. Letos sta se pojavila v njej dva »nova« avtorja (Leskovec in Kocbek) in novinec med uredniki (Inkret). Glavni urednik zbirke dr. France Bernik je na tiskovni konferenci še potarnal, da ni podmladka med uredniki, tako npr. še niso pridobili urednikov za Pregljeva in Kranjčeva zbrana dela.
Šesta knjiga Antona Aškerca prinaša nezbrane in neobjavljene pesmi (1877-1912). prepesnitve (največ iz ruščine), drame (Izmajlov. Red sv. Jurija. Tujka) in v dodatku krajšo veseloigro v verzih (pripovedno pesem?) Veselo kopališče. V tej knjigi so natisnjeni Aškerčevi pesniški poskusi do priložnostnih pesmi, ki po avtorjevi sodbi niso bile vredne uvrstitve v katero od zbirk. Bolj od teh so za današnjega bralca zanimive literarnozgodovinske opombe o Aškerčevi Ruski antologiji (1901). ki je v slovenski in slovanski javnosti doživela lep sprejem. Antologijo so ruski znanstveniki in publicisti ocenili kot resen kulturnoumetniški. prevajalski, nekoliko tudi znanstveni dosežek; tako veljavo pripisuje ruska literarna zgodovina tej Aškerčevi knjigi še danes. Aškerčeva dramatika. kolikor sploh zasluži to opredelitev. spada bolj med avtorjeve literarne preskuse, da bi se uveljavil kot dramatik. Hude pomisleke o njegovih dramskih poskusih so imeli že njegovi sodobniki, kasneje pa jo je prekril prah pozabe.
Četrta knjiga Juša Kozaka vsebuje polovico proze (novelistično-eseji-stična zbirka Maske bo v peti knjigi), napisane v tridesetih letih, ki so Kozakov pisateljski vrh. To so spomin-sko-izpovedna celica, pravljični Špi-ridon. črtica Majska noč. novela Plenice in njeno neobjavljeno nadaljevanje Aurea prima ter dva odlomka Iz odloženega romana. Najpomembnejše besedilo v tej knjigi je Celica (1932). V tridesetih letih je bil Kozak zelo dejaven s prispevki v zbornikih, pri Jutru. Književnosti. Modri ptici, največ pa je pisal v Ljubljanski zvon. posebno med letoma 1935 in 1941. ko ga je urejal. Vse to je skrbno popisal urednik Munda v poglavju Kozakova dejavnost v tridesetih letih. Za vso Kozakovo prozo tega časa je značilno, da je avtobiografska (največ posega v otroštvo in v leta prve svetovne vojne), vendar je ozka življenjska stran pomaknjena na rob. v bistvu gre za duhovno biografijo. Dogajanja je podoživljal s poudarki
na osebni izpovednosti in pri tem pokazal veliko odkritosrčnosti in kritičnosti do sebe. pravi Munda.
Prva knjiga Aniona Leskovca prinaša avtorjevo mladostno prozo, dramatske spise Jurij Plevnar. Drugi (starejši osnutek drame Jurij Plevnar). Svobodenj in Dva bregova, v dodatku pa še neobjavljene dramatske spise (Mir. Metam optatam attingere. Steber iz marmorja. Oj. ta mlinar). Njegovo osrednje delo je vsekakor drama »iz življenja beračev« Dva bregova. Z dramatikom Leskovcem (1891-1930) so v zbrana dela sprejeli po Slavku Grumu prvikrat besednega ustvarjalca, ki je začel in sklenil svoje delo v dvajsetem stoletju, a bil v desetletju po smrti domala pozabljen. Šele v sezoni 1955/56. ko je pripravilo Mestno gledališče ljubljansko znova Dva bregova. je stopil spet v središče zani* manja. to pot že literarnih zgodovinarjev. Uvrstili so ga celo v učne načrte in učbenike, tako da so ga srednješolci spoznali vsaj v obrisih kot ekspresionista s prvinami realizma. in sicer na podlagi drame Dva bregova. Urednik zbranih del pa sproža nova vprašanja tudi glede slogovne opredelitve del Antona Leskovca. zanj je realist in hkrati iska-telj. skratka polivalentna osebnost.
Prva knjiga Edvarda Kocbeka vsebuje avtorjevo poezijo: pesniško zbirko Zemlja, nezbrane pesmi 1929-1940. mladostne pesmi in dodatek s priložnostnimi pesmimi. Od 410 strani, kolikor jih obsega ta knjiga, je kar 160 strani izčrpnih opomb. V načrtu je več kot deset knjig. Kocbek je zelo zapleten slovenski besedni ustvarjalec. Njegovo dejo je v vseh raznovrstnih izrazih pričevanje, v katerem se svojevrstno »prepletajo dokument in fikcija, faktografija in artistična igra. avtobio-grafika in mit. filozofija in lirika«. Ta opredelitev velja za njegovo pesništvo. pripovedno, dokumentarno in potopisno prozo, eseje, članke, govore. intervjuje, izjave, dnevnike in celo korespondenco. To je človek, ki je nosil v sebi prepade, večni nemir, strast in ljubezen, slutnje in dvome pa spečo silo. ki sojo ugnale še pojemajoče življenjske moči. Zato bo srečanje s Kocbekom, ki je »eden največjih slovenskih pesnikov, osrednjih slovenskih izobražencev in pričevalcev v tem stoletju«, za nas posebno doživetje: o tem nam budijo up odlične in temeljite opombe Andreja Inkreta, ki je ne le novo ime med uredniki, temveč prinaša predvsem nov veter v komentiranje Zbranih del.
V času. ko smo pričakovali, da bomo praznovali samostojnost naše republike in nikakor nismo bili pripravljeni na dogodke, ki so spreobrnili naš praznik v vse kaj drugega, v tistih dneh prej je nastala tale knjiga, o kateri bomo spregovorili. Založba Mladinska knjiga se je v dneh pred 25. junijem na hitro odločila, da si zasluži ta dogodek in z njim naša država posebno pozornost in da ga je torej treba oznamo-vati s posebnim knjižnim dokumentom. praznično publikacijo Pozdravljena. samostojna Slovenija, ki besedno in slikovno predstavlja našo deželo in nas s tem. s svojo raznolikostjo. znova ozavešča in opominja na izjemnost dežele, v kateri živimo. Seveda pa ta publikacija niti ni namenjena toliko Slovencem kot tujcem - ob razglasitvi je založba seveda računala na precejšnje zanimanje tujih časnikarjev, ki so se tiste dni mudili v Sloveniji. Zato knjiga ni izšla le v slovenščini, temveč tudi v nemščini in angleščini. Če vas zanima - 4000 izvodov je bilo slovenskih. po 2000 pa v obeh tujih jezikih.
Knjiga je urejena tako - uredil jo je Marjan Krušič - da je vsebinsko nakazana že s simbolično naslovnico rojstva nove države. Uvodoma je predstavljena Slovenija na splošno in potem po pokrajinah, besedilo je obilo pospremljeno s slikovnim gradivom. ki je bilo zaradi naglice prav-
zaprav sposojeno iz Atlasa Slove11 to je tamkaj, meni založnik, z8' zemljevidov nekoliko odrinje^ ne doživi zaslužene pozornost1' jemno kratek čas. v katerem je stala knjiga s prevodi vred. ^ trije tedni so bili to. je pač zahte' nekatere racionalizacije v post<f ki nikakor ni dopuščal običajnei prave slikovnega gradiva. Č' nemu delu. ki označuje Sloveni)1' splošno, sledijo krajinski opisi, k' jih pripravila mag. Karel Nate* mag. Drago Perko že v atlasu. so dopolnjeni z različnimi preglej cami in podatki o številu meja.vl' vrhov primerjavi velikosti Slove1 z nekaterimi drugimi državami 'f vsa knjiga pa seveda temelji na f stavitvi pokrajine. Pri založbi f vijo. da ni bil njihov namen le 0* movanje našega praznika, pač p8' bi predstavljalo tudi založbo in rf želje po širjenju naše kulture P1 meja Slovenije. Knjiga je take nekaj časa natisnjena - na voljo vencem in v ponudbo tujcem, ki*5' radi natančneje seznanili z n81 prodajali pa jo bodo tudi čez m1 Cena 480 din je za vse jezik0' izdaje enaka.
Toliko torej o knjigi, ki je izšk našem prazničnem dnevu, f*1 tednov pozneje so založbe nati** nove. povsem drugačne knjige-
Živa preteklost
Jože Pogačnik: Starejše slovensko slovstvo Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1990
STANKO ŠIMENC
Zadnja knjiga plodovitega slovenskega znanstveni1 sicer profesorja na Pedagoški fakulteti v Osijeku. 1' konec maja postal novi zunanji dopisni Han SAl zajema slovenski slovstveni razvoj do sredine 18. stok (poglavja Obdobje srdnjega veka. Obdobje reformne Obdobje baroka, skupaj 24 razprav. 292 str.). To sklepni del razprav, ki jih je njen avtor začel pred či stoletja, njihove zasnove pa so bde prvič obhkovt v Zgodovini slovenskega slovstva / (ZO 1968). Avt1 jeva besedilo je zasnovano izrazito problemsko, ukvti pa se s tistimi pojavi, ki so usmerjali nadaljnji > književnosti ali pa so še danes živa sestavina.
Dozdajšnje razprave o teh obdobjih so bile predvst literarnozgodovinske, te pa poskušajo razčleniti litek nosi r besedilih, ki izvirajo iz časov, ko besedna ait>' nost še ni bila samostojen duhovni pojav. To so W imenovana predliterarna obdobja, ko je bila estetiku okras v funkcionalno obremenjenih besedilih. Ne gk' na to je ta čas izoblikoval in utrdil več stvari, na podb katerih je slovenska književnost že v razsvetljenstvu f stala polifunkcionalna.
S. S.
.Gl Ol BAN
PIL
GEA

fEUš
IS £

2 .
LIST ZA NAJMLAJSE. RAZVESELIJO SE GA PREDŠOLSKI OTROCI, PA TUDI TISTI V TRETJEM RAZREDU.
TAK JE KOT OTROK: IGRIV, ISKRIV IN RADOVEDEN.
V NJEM JE TUDI
PRIJETEN
ISKRIV
LAHKOTEN,
ŠIŠKARIJADA -VESELO TEKMOVANJE ZA ŠIŠKOLINE IN ŠIŠKOLINKE OD PRVEGA DO TRETJEGA
list za najstnike. Vsak teden pri vas, poln zanimivosti in igrivosti. Potopisi, reportaže, križanke, nasveti, zaupna šepetanja, v Pilovi Veseli šoli pa znanje za jutri in veselje za danes.
je poljudnoznanstvena revija za bralce vseh starosti, torej revija za vse generacije.
V slovenskem revijalnem prostoru pomeni skromno, toda ljubko ter času in prostoru ustrezno inačico revije National Geo-grafic.
GEA je okus nove generacije: 56 barvnih strani s temami in prispevki z domala vseh področji poljudne znanosti, ki jih pišejo domači avtorji.
ir
£o.
Is
I
i*-, £ it r Pl*:
n
i«


■A
)!
0
r
i«
;i
|£
el
if
a
y!
P:
s
S
»
af
i(
a1
a
d
s«
.
}
s
el
i)
"i
a
(#
i
■i
i
i
i
s

NOVO ZA UČITELJE, NOVO ZA UČENCE
UČITELJEM V POMOČ, OTROKOM V ZABAVO
MATA SISTEM - Z IGRO DO ZNANJA MATEMATIKE
Magnetne ploščice s številkami, barvne ploščice, matematični znaki za poučevanje in učenje matematike v prvem in drugem' razredu osnovne šole.
MATA sistem je učni pripomoček, sestavljen iz različnih kompletov in Magnetne table z vrisano stotiško mrežo in številsko premico.
Za učitelje
Ploščice so velike 5,5 x 5,5 cm, kompleti so v lesenih kovčkih.
MATA MR l (240 ploščic za 1. razred)	cena kompleta je 7.600 din
MATA MR 2 (350 ploščic za 2. razred)	9.400 din
Magnetna tabla MT 1 (125 X 90 cm)	2.400 din
Magnetne ploščice z besedami matematičnih pojmov cena ploščice 120 din
Za učence
^ kompletu sta samolepilna stotiška mreža ah številska premica. Ploščice so velike 2,5 x 2,5 cm in shranjene v plastični škatli. Izbirate lahko med magnetno (M) in nemagnetno (N) izvedbo kompletov.
MATA m l (90 ploščic za 1. razred)
MATA M 2 (260 ploščic za 2. razred)
MATA MP (140 ploščic za 2. razred)
Magnetna tablica 35 x 35 cm
Posebna ponudba za šole
Za naročenih 100 kompletov M 1 podarimo šoli MR 1, za naročenih 100 kompletov M 2 pa MR 2.
Po dogovoru pripravimo demonstracijo učila - v sodelovanju z občinskimi aktivi učiteljev razredne stopnje.
NTJKO d. o. o.
Pokljukaijeva 64, Ljubljana
telefon (061) 559-311
izvedba M izvedba N 300 din	200	din
520 din	400	din
350 din	300	din
200 din
Breda Prelec
Komaj mesec dni po praznovanju triinpetdesetega rojstnega dne je Bredo Prelec, našo prijateljico in stanovsko kolegico, doletela prezgodnja smrt. Od nje smo se poslovili 1. avgusta letos na ljubljanskih Žalah.
Mladost je preživela v Ljubljani. Vojna ji je vzela očeta, vso skrb zanjo je prevzela mati in ji tudi omogočila šolanje. Po končanem učiteljišču ji je šola postala drugi dom. učenci v razredu pa družina. Poučevala in vzgajala je rodove drugošolcev. Z njimi se je lepo razumela in jih znala, če je bilo potrebno, ošteti, še večkrat pa potolažiti in spodbuditi. Delo je bilo zanjo ena največjih vrednot, in to je prenašala tudi na mladino.
Dve desetletji je delala z mladimi v dramskem in literarnem krožku. Nastopali so na mnogih proslavah v šoli. krajevni skupnosti in po delovnih organizacijah ter svoje literarne prispevke objavljali v dnevnem časopisju in otroških revijah.
Breda Prelec je za svoje prizadevno delo prejela več priznanj, a skromna, kot je bila, o njih ni pogosto govorila. Zadnja leta je preživljala z mnogimi skrbmi in bremeni, vendar z njimi ni hotela nikogar obremenjevati. Ni jim bila kos in prezgodaj je omagala.
Pogrešali jo bomo in jo ohranili v lepem spominu.
Sodelavci iz osnove šole Franca Rozmana-Staneta Ljubljana Šentvid
Nova številka
ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
telefon 133 266 telefax 310267
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA MEGLE VINKA, TOMAŽ PRI ORMOŽU
objavlja prosta dela in naloge
- UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, PRU ali P, za nedoločen čas (tedenska obveznost 16 ur)
Začetek dela: takoj ali po dogovoru.
Na voljo je stanovanje!
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14 dneh na naslov: Osnovna šola Narodnega heroja Megle Vinka, 62258 Tomaž pri Ormožu (telefon: 062 799-105). Objava velja do zasedbe del in nalog.
A
alpha center
vabi na seminar
USPEŠEN UČITEU - USPEŠEN UČENEC
Nov način komuniciranja
Vodi Richard H. Greene, California, ZDA
Seminar bo 19. septembra 1991 od 9. do 17. ure v dvorani Republiške uprave za zdravstvo v Ljubljani, Miklošičeva 24.
Informacije
Alpha Center - tel. 061 557419, Ana Pogačnik, med delavnikom od 10. do 12. ure; tel./faks: 064 621 412 ■nag. Marija Hafner, strok, sodelavka, od 13. do 15. ure.
Zbor delavcev podjetja Prosvetni delavec, p.o.. 61104 Ljubljana, Poljanski nasip 28, razpisuje delovno mesto direktorja in glavnega urednika za naslednje štiriletno obdobje od 1. 1. 1991.
Razpisni rok traja 15 dni. O izidi razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA Maribor
ponovno objavlja prosta delovna mesta učiteljev za nedoločen čas:
-	UČITEUA GLASBENEGA STAVKA, s polnim delovnim časom (visokošolska izobrazba - smer kompozicija)
—	UČITELJA SOLFEGGIA, s polnim delovnim časom (visokošolska izobrazba - smer kompozicija in glasbena teorija ali dirigiranje)
—	UČITELJA FLAVTE v glasbeni in srednji glasbeni šoli z nepolnim delovnim časom (visokošolska izobrazba - smer flavta)
—	DVA UČITELJA KLAVIRJA v glasbeni in srednji glasbeni šoli, enota Center in OE Tabor (visokošolska ali višješolska izobrazba - smer klavir)
-	KOREPETITORJA BALETA, s polnim delovnim časom (srednješolska izobrazba - smer klavir)
IN
Dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
-	PREDSTOJNIKA SREDNJE GLASBENE ŠOLE za
mandatno dobo štirih let.
Kandidati za predstojnika SGŠ morajo imeti visoko izobrazbo glasbene smeri . vsaj pet let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu. opravljen strokovni izpit in sposobnosti za usmerjanje ter organizacijo pedagoškega dela.
Razpisana dela je mogoče začeti opravljati takoj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. Stanovanj šola nima.
Svet
OSNOVNE ŠOLE PETRA ŠPRAJCA-JURJA ŽALEC
razpisuje dela in naloge
- RAVNATEUA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja v OŠ in imeti:
-	strokovni izpit in najmanj 5 let vzgojno-izobražecalnega dela
-	dosegati delovne uspehe, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal naloge pedagoškega vodje šole.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Začetek dela 1. 12. 1991.
Kandidati naj v 15 dneh po objavi razpisa, pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na OŠ Petra Šprajca-Jura Žalec s pripisom za »razpisno komisijo«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi.
sporočila
Zdravko Jeras
Našega stanovskega kolega Zdravka Jerasa, profesorja defektologa in nekdanjega ravnatelja Zavoda za usposabljanje Janez Levec, ni več.
Družina je izgubila moža. očeta, dedka, mi pa dolgoletnega strokovnega sodelavca, prijatelja in ravnatelja. V pokoj je odšel pred dvema letoma.
Vemo, koliko načrtov je pustil za to obdobje, ker tedaj, ko je bil še zaposlen, ni utegnil nanje niti pomisliti. Rad je potoval, njegova pot se je mnogo prehitro končala, veliko pripravljenega za tretje življenjsko obdobje je ostalo nedotaknjeno, čeprav tudi čas ni bil več njegov gospodar.
Svoje poslanstvo je namenil mladini in ljudem okolja, v katerem je bival, in od tega se ni nikoli oddaljil.
Šolanje med drugo svetovno vojno je moral opustiti, zato si je šele po vojni pridobil učiteljsko izobrazbo. Izobraževanje je nadaljeval, predvsem od leta 1966, ko se je posvetil vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju v Zavodu za usposabljanje Janez Levec. Ob stalnem in vztrajnem izobraževanju ob delu je diplomiral v Zagrebu na Defektološki fakulteti. Najprej je bil razredni učitelj, nato pomočnik ravnate-
lja, zadnjih 12 let pred upokojitvijo pa ravnatelj Zavoda za usposabljanje Janez Levec.
Predan je bil stroki in ljubezni do dela z otroki in mladino z motnjo v duševnem razvoju, zato si je pridobil ugled in so mu bile zaupane pomembne strokovne in organizacijske naloge. Njegova skrb za usposabljanje mladine z motnjo v duševnem razvoju pa je bila z velikim poudarkom za njihovo pripravljenost za samostojno življenje.
Veliko svojega časa je posvetil delu v društvih in raznih strokovnih komisijah v Sloveniji in Jugoslaviji.
Za delo v stroki je prejel visoka priznanja Društva defekte logov Slovenije in Društva defektologov Jugoslavije. Za bogato in nesebično delo je prejel tudi državni odlikovanji: leta 1963 red dela s srebrnim vencem, leta 1982 red zaslug za narod s srebrnimi žarki, leta 1988 pa nagrado občine Ljubljana Center.
In če že za koga, potem veljajo prav gotovo zanj besede, ki jih je nekoč zapisal Bojan Štih: »Kadar človek v poklicu ohrani človeško vrednost, je storil več, kot pa mora storiti.«
AMALIJA GARTNER
Jelka Mavrič-Zajc
Zaman te zdaj čakam.
Mraz mi je v duši in Z mrzlimi prsti trgam te liste škrlatne in plakam...
(Alojz Gradnik)
Po počitniški tišini se v šolske klopi spet vrača ustvarjalni nemir mladih. Vsi, ki smo z njimi v vsakdanjih stikih, mu bomo še bolj prisluhnili, ga spodbujali do želenega cilja, bogatili z življenjskim optimizmom, vero v mladost, humanost, resnico, znanje...
Žal pa v vseh teh naših iskrenih hotenjih ne bo več Jelke in njenega optimizma - tega ji kljub vsem življenjskim preskušnjam ni nikoli zmanjkalo.
Za vse. ki smo z njo doživljali mladostno vedrino, pa tudi odgovornost med šolanjem na tolminskem učiteljišču, je njen nenadni odhod v maju še zmeraj težko sprejemljiv.
Kaj in koliko nam je pomenila, je dokazalo slovo na žirov-skem pokopališu, ki se ga je udeležilo toliko prijateljev in sošolcev. V nemem sprevodu je vsak od nas dobil odgovor na vprašanje, kaj nas je z njo tako trajno povezalo.
Kje in kdaj si je Jelka pridobila tolikšno razumevanje za vsa-
kega in zmeraj, strpnost, dobrodušnost, skromnost, osebnostno in strokovno širino?
Končano petletno učiteljišče v Tolminu je dalo mladi Briki polet za delo z mladimi in jo že po !etu'dni službovanja na Goriškem vodilo v nova strokovna in osebnostna iskanja ob študiju naravoslovja v Ljubljani.
Od dela z mladimi je ni odvrnila niti zanimiva ponudba, da bi postala asistentka na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Poljanska dolina ji je postala kraj, kjer se je zavzeto in odgovorno strokovno in osebnostno razdajala zadnjih štiriindvajset let.
Njeno delo bodo nadaljevali vsi tisti, ki jim je ob lastnem zgledu za vse vredno, lepo, človeško privzgojila ljubezen do narave, odgovornost za njeno ohranjanje, smisel za tople človeške odnose.
Še dolgo jo bodo pogrešali zaskrbljeni starši, ki jim je zmeraj znala svetovati, prav tako pa tudi starejši občani.
Vsi njeni prijatelji sošolci smo nanjo ponosni in za zmeraj bo ostala naša Jelka.
IRMA BRATINA-VELJIČ
OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA;
Trg svobode 42, 68290 SEVNICA
razpisuje dela in naloge
-	2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas. s polno delovno obveznostjo, od 1. 10. 1991 do 30. 6. 1992
—	KNJIŽNIČARJA, smer knjižničarstvo - slovenski jezik, za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo in začetkom dela l. 10. 1991. Na voljo je družinsko stanovanje, lOkmod kraja, mogoč je javni prevoz.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh
po razpisnem roku.
6zp
KMEČKI GLAS
81000 IJuMJana Celovška 43 Prodaja: (061) 113-373 Tekoči račun: 80101-603-46470
KNJIŽNE IZDAJE ČZP KMEČKI GLAS
LITERARNA KNJIŽNA ZBIRKA
I. Sivec:
GUSARJI NA OBZORJU................ 380 din
M. Brenčič-Jelen:
NAŠIH NJIV NIHČE VEČ NE ORJE .... 260 din
A. Zidar: PRIDI K TOLMUNU........., 210 din
M. Tomšič: ŠAVRINKE...............' 310 din
M. Tomšič: KAFRA ................. 210 din
F. Černigoj: JAVOROV HUDIČ........ 210 din
R. Radešček:
SLOVENSKE LJUDSKE VRAŽE........... 210 din
L Malavašič:. ERAZEM IZ GRAPE ..... 210 din
L Jereb: PREKLETSTVO ............. 210 din
M. Tomšič:
NOČ JE MOJA. DAN JE TVOJ ......... 260 din
L. Lavrenčič:
OSEM KRIŽANIH TOLARJEV............ Ž60din
M. Tomšič: KAŽUNI................ 210 din
E.	Juroč: POD PRISEGO............ 230 din
B. Novak:
LIPA ZELENELA JE
-V SENCI DVOGLAVEGA ORLA 1.2 . . 490 din B. Novak:
LIPA ZELENELA JE
-KRVAVE REKE 3.4 ................ 590din
J. Javor: KDO ME SILI TEBE LJUBIT ... 230 din P. Škrinjar: DIVJI VOLČIN........ 230 din
F.	Frančič: ROSA................. 190 din
F. Medvešček:
NA RDEČEM OBLAKU
-VINOGRAD RASE................... 380 din
S. Krušnik: SMEH NI GREH ........ 590 din
J. Peternelj: MATEJA............. 390 din
POLJUDNOSTROKOVNA ZBIRKA MOZAIK IN ZBIRKA NASVETOV
IZ DOMAČEGA LONCA.........: 180 din
MOJ VRT MOJE VESELJE . /... 300 din
DEŽEVNIKI.................. 180	din
OCENJEVANJE KANARČKOV...... 190 din
VSAKDANJE IN PRAZNIČNE JEDI ... 500 din
VZGOJA LONČNIC............. 360	din
VRTNO ZELENJADARSTVO ...... 360	din
ABC ŠKROPLJENJA............ 120	din
VAROZA............•........ 140 din
ZDRAVE IN OBOLELE NOGE .... 300	din
PLEVELI.................... 190	din
MALI DRUŽNI PSI............ 310	din
SLADKOVODNI AKVARIJ........ 380	din
VRTNARJENJE POD FOLIJO
IN STEKLOM................. 580	din
SADJE V NAŠI PREHRANI...... 260	din
VZPENJALKE IN OVIJALKE...., 180 din
KOLINE..................... 180	din
OSTRIGARJI ................ 190	din
PAPIGA SKOBČEVKA .......... 180	din
KUNCI...................... 180	d,n
NAŠE MAČKE................. 300	din
V1IKSOMATOZA ............... 60	din
BIOLOŠKO PRIDELOVANJE HRANE . 330 din
DOMAČE ŽGANJE.............. 180	din
HIDROPONIKA................ 120	din
RAZMNOŽUJEMO
OKRASNE RASTLINE........... 300	din
BRAJDE .................... 190	din
REZANO CVETJE .........r . . . . 380 din
VARSTVO SADNEGA DREVJA..... 180 din
KOKTAJLI................... 300	din
CVETOČE SOBNE RASTLINE..... 180	din
OD OBIRANJA SADJA
DO PRODAJE ................ 360 din
BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI
V	OKRASNEM VRTU............ 190	din
V	SADNEM VRTU .............. 580	din
BONSAJ...................... 190	din
ZAČIMBE IN DIŠAVNICE........ 180	din
ŽELVE V NAŠEM DOMU.......... 180	din
NAŠ SADNI IZBOR............. 580	din
ZREJA ČEBELJIH MATIC....... 190	din
POGANJKI IN KALČKI
-VSE LETO SVEŽA ZELENJAVA ..	330	din
BIOMEDICINA
- VSE O SODOBNEM NARAVNEM
ZDRAVILSTVU.............. 1.280	din
SUŠENJE SADJA .............. 210	din
TEHNIKE NANAŠANJA
PESTICIDOV.................. 430	din
SADJE IN SADJARSTVO
NA SLOVENSKEM............... 380	din
GLIVE OD TRIGLAVA
DO JADRANA.................. 990	din
MALE ŽIVALI................. 170	din
KLETARJENJE JE UŽITEK....... 360	din
VARSTVO VINSKE TRTE.....	190	din
ŠAMPINJONI.................. 240	din
VINOGRADNIŠTVO . . . ....	510 din
NEGA MLADEGA PSA ........... 210	din
HEMORAGIČNA BOLEZEN......... 90	din
ZDRAVLJENJE
S SADJEM IN ZELENJAVO...... 600	din
TERARIJ .................... 190	din
ČEBELARJEVA OPRAVILA........ 190	din
KNJIŽNICA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
KMETIJSKI PRIROČNIK 1989 .... 180	din
GNOJILA IN GNOJENJE.......... 150	din
PŠENICA...................... 150	din
PREHRANA
IN KRMLJENJE PRAŠIČEV........ 150	din
KONTROLA
IN SELEKCIJA V GOVEDOREJI .. 130	din
MASTITISI PRI KRAVAH......... 130	din
TRAKTOR...................... 180	din
OVČEREJA..................... 150	din
KMETIJSKI STROJI............. 130	din
TABLICE ZA KUBICIRANJE LESA ... 180 din PRIDELOVANJE POLJŠČIN IN KRME .	70	din
S SONCEM DO KAKOVOSTNE KRME .	70	din
KMETIJSKA
POSPEŠEVALNA SLUŽBA ......... 180	din
KMETIJSKI PRIROČNIK 1988 .... 130	din
KROMPIR ..................... 130	din
PODIRANJE IN OBDELAVA DREVES . 150 din SPLOŠNA PREHRANA ŽIVALI...... 130	din
KMETIJSKI PRIROČNIK 1987 .
HIGIENSKO
PRIDELOVANJE MLEKA ....
OLJNA OGRŠČICA........
ODGOVORNOST IN JAMSTVO KMETIJSKI PRIROČNIK 1986 . . ZDRAVSTVENO VARSTVO
DROBNICE .............
KMETIJSKI PRIROČNIK 1985 . . OCENJEVANJE GOVEDI .... KMETIJSKI PRIROČNIK 1990 . .
PRIDELOVANJE KRME.....
GOVEDOREJA ...........
UREJANJE HLEVOV ZA GOVEDO KMETIJSKI PRIROČNIK 1991 . . RAČUNALNIK V KMETIJSTVU KEMIČNA SREDSTVA
ZA VARSTVO RASTLIN....
BOLEZNI GOVEDI........
PREHRANA IN KRMLJENJE GOVEDI
130 din
130 din 130 din 130 din 130 din
130 din 130 din 130 din 180 din 180 din 180 din 180 din 300 din 150 din
480 din 250 din 640 din
X
>§
NAROČILNICA
Priimek in ime
Naslov
Poštna številka
Naročam knjige
Knjige bom plačal - po povzetju - v treh obrokih, prvi obrok povzetje. Najnižji 600 din.
Podpis:
Št. osebne izkaznice:
Knjige lahko kupite tudi v knjigarnah.
ČISTILNA OPREMA
RFIMT H rti rk 61230 Domžale	tel. 061/372-285
^	Dragomelj 82	fax. 061/376-572
Šolam, vzgojno-varstvenim ustanovam, internatom in zavodom posebej priporočamo čistilno linijo Comatic - modele L16, L17, C40-50 in L20, za vzdrževalno čiščenje objektov, pa tudi za generalno čiščenje.
Prodajamo tudi servirne vozičke za snažilke in pribor za vsakodnevno čiščenje.
NA ZALOGI IMAMO:
• suhe globinske sesalnike Lindhaus Val-
zer po 11.998,00 din za gospodinjstvo, poslovne in gostinske objekte in
•	mokre globinske sesalnike Pony 300 po 19.126,OOdin
•	stroje za ribanje, šamponiranje in loščenje
® visokotlačne pralne stroje z mrzlo in toplo vodo
•	drugo opremo in pribor za čiščenje
Imamo svoj servis za čistilno opremo.
CO^VVVOs.tA-C Ojl®113.
RAZSTAVNI PROSTOR IN SEDEŽ:
BENT d.o.o., DOMŽALE, Dragomelj 82, ob cesti Javna skladišča-Domžale tel.: 061 372-285, 061 376-572, fax: 061 376-572
OBIŠČITE NAS NA OBRTNEM SEJMU V CELJU OD 13.-22. 9. 1991
šport
oprema
Podjetje, ustanovljeno leta 1951, specializirano za projektiranje, izdelavo in prodajo športnih in drugih naprav ter opreme in rekvizitov za šport in rekreacijo vam ponuja:
•	teleskopske tribune
•	šolske table meoplast alUance
•	opremo za športne dvorane
•	opremo za igrišča
•	rekvizite za atletiko, nogomet, tenis, vaterpolo, pa tudi za druge športe in rekreacijo
•	opremo za rekreacijo na otroških igriščih
•	kabinet za trim
PROGRAM POPOLN1MO IZ
■1
UVOZA


Družbenim in zasebnim organizacijam in inženiringom pa tudi strokovjnakom za omenjena področja ponujamo sodelovanje na podlagi dobička.
Šport oprema, 61210 Ljubljana Šentvid Tacenska 29
telefoni: (061) 51455. 51587. 52874. 50872 telefax: (061) 52874
Pokličite nas. oglasili se vam bodo naši sodelavci: Gosar. Dvoršak. Novak