eLmhmh ■■HiiiBHiflii^^^^B ^^■■■■■■^■■^■■■MHiiMiflHMM UKKtttiltUmM Mestne novice. Mesto Cleveland je dobilo važno tubo proti železni-, cam. Trideset akrov sveta povrnjenih mestu. STRAJK MODELISTOV. —Po dvajsetletni tožbi na vseh mogočnih sodnijah je ko-nečno mesto Cleveland le prišlo do svoje pravice. Tožilo se je s Pennsylvania in Lake Shore železnico radi sveta ob jezeru Erie od vshodne devete do zapadne devete ceste. Tu leži kakih 30 akrov sveta, katerega so si železnice natiho-ma tekom let prisvojile. Postavile so na ta svet tračnice in na njih je bilo vedno polno železniških voz, tako da mesto ni imelo na onem kraju nobe-neka dostopa do jezera. S tem je imelo mesto veliko škodo. Najvišje sodišče v Columbusu je pa v pondeljek odločilo, da morajo železnice mestu vrniti vso zemljo ob jezeru, ki je Vreidna trideset milijonov dolarjev ali pa plačevati mestu ogromno najemnino vsako leto. Mesto bo postavilo na onem prostoru lep dok ter bo dofoil tako Cleveland eno najlepših jezerskih pristanišč, kar bo dvignilo trgovino in obrt. Da bi se ta svet vzel železnicam, se je najbolj pogajal ranjki Johnson, toda ga je smrt prehitela v tem Zupan Batr se za to stvar niti zmenil ni, toda Baker je šel neustrašeno zopet v boj ter deloval toliko časa, da je konečno dobil uspeh. Mlesto je s tem pridobijo 30 milijonov vrednosti. ' —V pondeljek je imela zborovanje . unija modelistov (Moulders Union). Pisali so na vse topilnice, da zahtevajo do t. novembra odgovor, če so topilnice pripravljene povišati delavcem plačo. Molderji dobivajo sedaj $3.25 na dan za deveturno delo, sedaj pa zahtevajo $3.50 za isto število ur. Stavljen je bil tudi predlog, naj se dela za staro plačo, toda eno uro manj, konečno so pa odločili da raje delajo devet ur na dan za $3.50. Ker je tudi Slovencev mnogo modelistov, jih opozarjamo, da nastopijo v slučaju štrajka pravo pot, da se drže svojih pravic, onim pa, ki še niso v uniji, svetujemo, da čimiprej to store, da si s pomočjo unije1 priboljšajo pri plači. —-V sredo, 30. oktobra se vrši v Grdinovi dvorani seja političnega kluba. Več dobrih govornikov bo nastopilo. Ob-jednem pa tudi slovenski govornik, ki bo odgovarjal na vsa vprašanja glede volitev. Na vseh volivnih listkih bo nad 500 imen kandidatov in izmed teh bo treba zbirati Kdor hoče dobro voliti, mora dobiti nekaj poduka. Slovenski državljani, pridite v obilnem šteevilu v sredo, 30. oktobra zvečer v Grdinovd dvorano. —Žensko podporno društvo "Sokol" uljudno vabi na vinsko trgatev, ki se vrši v nedeljo, 27. oktobra v Knausovi dvorani, začetek ob 8. zvečer. Zanimiv program kakor točna postrežba bo nudila občinstvu dovolj zabave in užitka. Vsakdo bo smel krasti grozdje, koliikor ga bo hotel, toda paziti bo moral, da ne pride v pest zalim viničaricam in brhkim viničarjem, kakor tudi čuvaju in policaju, ter da ne bo delal pokore v občinskem "zaporu". Rojaki in društva so vabljena. Brary.y '.t x i ■ ' '' " 1 . . —-Prejeli smo en iztis najnovejšega slovensko-angleško in slovnice tolmača in spisovnika za pisma. Knjiga je precej lično urejena, kar je pa glavno, je spisana prav lahko, tako da vsak začetnik jo lahko prime v roke in če se bo količkaj potrudil, bo že v kratkem času tahko kazal taa uspeh. Enake knj'ge dosedaj še nismo imeli, torej jo rojakom prav toplo priporočamo. Knjiga obsega • 422 strani j, je trdo vezana in velja samo $2.00. Naroča se pri V. J. Kubelka, 538 W. 145 cesti New York. N. Y. —Podružnica Ciril Metodove družbe ima v nedeljo, 27. oktobra ob 9. uri zjutraj mesečno sejo. Prebero se važna poročila iz stare domovine. —150 Grkov je odšlo iz Cle-velanda v staro domovi»no, da se bojujejo proti Turkom. V hotelu Hollenden je pustilo delo 18 natakarjev in postreini-kov. s seboj so nesli $30.000. Odšlo je tudi mnogo Srbov in nekaj Bulgarov. —Iz Avstrije je dospela zna. na baronovka Bertha Suttner, pisateljica, ki je ena največjih zagovornic svetovnega mira. Govorila bo v četrtek zvečer ob 8. uri v Western Reserve vseučilišču. Angleški listi so jo z veseljem pozdravili. —Sodnik Levine je mojster, kadar hoče biti. V sredo ste bile pred njim dve ženski, in sicer neka O'Donnell in neka Mrs. Plfeil. SJednja je tožila prvo, da ji daje taka imena, da mora vsakega človeka sram biti. Sodnik Levine je potem vprašal Mrs. Pfeil, kakšne psovike ji podaja O'Donnelpya, in ko je Mrs. Pfeil povedala eno psovko, se je sodnik prijel za ušesa. Potem je pa razsodil :"Ako bo Mrs. O'Donnel še raibija tako grde psovke, bo naredil, da dobi torbo na usta!" —V četrtek je prišlo v Cleveland 4000 učiteljic in učiteljev. Tu imajo posebno zborovanje, kako naj bi se zboljšal šolski pouk. —Prešičje meso se je ta teden precej pocenilo. Meso klavne živine je padlo za $1.25 pn sto funtih. Vodje raznih mesarskih tvrdk so se izrazili, da bo prešičje meso tekom 30 dnij še bolj poceni. Drugo meso se ni pocenilo: PRATI KIL V zalogi imamo pratike, katere prodajamo ioc komad, po poŠti i2c. Kdor jih več naroČi •dobi popust, —V torek, 29. oktobra se Vrši seja Narodne Dobrodelne Družbe. Omenjena družba ima nekaj stotakov premoženja, toda ker člani kljub vsem pozivom nečejo na sejo, da bi se posvetovali glede podpor, je najbolje, da se denar razdeli in Družba razpusti. Dva ali trije ne morejo vsega opravljati in v plačilo se sliši psovke. Kdor hoče, naj pride na sejo 29. oktobra v Knatisovo dvorano, kjer se bo konečno ukrenilo, kako se Družba razpusti. —»Mrzlo vreme je pritisnilo z&dnje.dnij v Clevelandu. Vremenski prerok pa pravi, da snega se ni treba še bati. Becker bo sojen. New York, 24. odet. Becker stoji pred svojo obsodbo. Njegov zagovornik je imel štiri ure dolg govor, v katerem je dokazoval, da je Becker samo žrtev zarote raiznih lopovov. Pokrajinski pravnik pa je imenoval Beckerja največjega lopova med newyorskimi lumpi. Danes opoldne naroči sodnik Goff porotnikom, o kakih vprašanjih morajo odločiti, in najbrž v petek bo že naznanjeno, kakšno kazen dobi Becker. Ali ste že plačali naročnino ? Bulgari pred Drinopoljetn. " • Bulgarske čete so dospele pred močno trdnjavo Drinopolje in pripeljale s seboj 1000 topov. V prvem naskoku so vzeli Bulgari dve zunanji turški trdnjavi* V bitki pri Kirk Kilisu in Varni je obležalo 7000 Turkov mrtvih ali ranjenih. Bulgari povsod zmagujejo. ■ t - i •■,.»• . i Grki so predobili Turke proti Solunu. Turkom so vzeli trdnjavo Servia in zasedli otok Lemnos. Srbi korakajo v močnik kolonah proti Ško-plju, Iger se Turki zbirajo za odločilen napad. Ako pade Drinopo|je, tedaj so balkanskim narodom odprta vrata proti Carigradu. Turške vojake je silno iznenadil nastop Bulgarov, ki so povsod zmagoviti. London, 24. oktobra. Drino-j, polje, edina močna turška trdnjava med Carigradom in med zmagovitimi Bulgari, ključ d) Bospora in strah Turkov. Drinopolje gleda danes v smrtonosne bulgarske topove, katerih je kaikih Ooo okoli mesta ter neprestano pošiljajo smrt med Turke. Bulgari so oklenili mesto od severne in vshodne strani, dočim pričakujejo od , zapada Srbov na pomoč. Dve zunanji turški trdnjavi sta že padle pred hrabrimi Bulgari. Turki so v divjem neredu bežali proti notranjim trdnjavam. Zmagovalci so dobili v pest nad 60 topov, a živež so Turki zažgali, ko so pobegnili. Bulgari so sami pri tem spopadu zgubili nekaj stotin mož. Vse je skrajno napeto okoli Drinopolja. Bulgari se pripravljajo na odločilen napad. ki se najbrže zvrši v če-tertek. p.ppoldne ali v petek. Od tega napada je zavisna sreča balkanskih narodov ali pa njili pogin. Boj pred Drinopo ljem bo najbolj krvav, kar jih more pokazati zgodovina. Pred Drinopoijem je še ena bulgarska divizija, in dve arma. di korakate neprestano pTvi na pomoč. Pred seboj pa podijo Buigari Turke kot ovce. Dosedaj niso zgubili niti ene bitke, povsod so nadvladah Turke, Pot proti Drinopolju je sedaj očiščena, posebno ko je padla trdnjava Kirk Kilise, kjer so Turke poolnoma ugo-j TiobUi. | Boj pri Kirk Kilise je bil >ilrco hud. Na obeh straneh je padlo nad 7000 ubitih in ranjenih. Bulgari se bijejo kot levi, a Turki kot razjarjeni tigri. Na obeh straneh sose cloeajala prava junaštva. Po-\eljstvo nad Drinopoljem sta prevzela dva najboljša turška vojskovodja, Muktar paša in Zazim paša. Velikansko začudenje v vojaških krogih je vzbudila tur-šl a taktika. Dosedaj so imeli Turki vedno navado, da so se bojevali do zadnjega moža, a v um boju raje bežijo kot bi se merili s smrtjo. Ena najboljših bulgarskih zmag današnjega dneva, je bila pri Ardi, ki je turška trdnjava. Turki so v neredu pobegnili, in so pustili nad 200 mrtvih na bojišču. Četrta bulgarska armada se je navalila na Turčijo, in sicer koraka ob bregovih Črnega morja. Dve manjši turški trdnjavi je ta armada z naskokom vzela, Tir-novo in Vasiliki. Sedaj korakajo proti Visi, ki je precejšnja turška trdnjava. Turški ujetniki pripovedujejo, da so Turki silno začudeni, ker so Bulgari začeli tako na-gloma in vztrajno prodirati. To je vzelo turški vojski pogum. Bulgari korakajo v Razlog distriktu proti jugu. Turki so poslali iz Carigrada novico, da so dosedaj njih vojske ujele nad 1000 Bulgarov, katere so včeraj poslali v Carigrad. Bulgari pa imajo že sedaj nad 3000 turških ujetnikov, gozdo, kjer je glavni vojaški stan bulgarske armatde. BulJ gari milo postopajo s turškimi jetniki kakor tudi prebivalstvo. Bulgarski vojaki so silno veseli svojih uspehov ter komaj čakajo povelja svojih generalov, da jih pejjejo pred vrata Carigrada, kjer bodejo diktirali Turkom mifovne pogoje ali pa sploh pognali Turke iz Evrope. V London prihajajo poročila, kako turški vojaki koljejo kristijane, kamor pridejo. Pri Tirnovi so ujeli nad 200 kristijanskih žensk, katere so prisilili, da so se ulegle na tla, nakar so tolikp časa streljali s puškami v nje, da jim je pošel smodnik in so vse ženske mrtve obležale, Turki počenjajo povsod! velike grozovitosti, kamor pridejo. Cele vasi in mesta zažigajo. Drugi veliki zmagovalci so Grki, ki štejejo skopaj kakih 190.000 moi. TurR&m so po tridnevnem boju vzeli važno trdnjavo Servijo v Macedoniji. Grki korakajo zmagonosni proti severu. Turki beže pred njimi, ne da bi se jim ustavljali. Serviia je bilo vojaško turško opiralisče, toda po štirikratnem obupnem naskoku so Grki do-; bili mesto v svoje roke. Vzeli so Turkom pri tej priliki 24 { velikih topov, dobili celo voj-l no blagajno ter velikanske množine živeža. /Prestolonaslednik Jurij osebrfo vodi vo-Ij^ke in se je skazal kot iz-| vrs'ne^a poveljnika. Grki so prišli že 40 milj od svoje meje ter so samo 75 mi j proč od Soluna, važne turške trdnjave, iSirbi operirajo samostalno. Dobili so v roke važen most Indje Karasa ter so tako preprečili onim Turkom, ki so na severu, da ne morejo v trdnjavo Solun. Grki so vzeli Turkom boeat otok Lemnos, kamor prestavijo glavni stan mornarice. Uradno se poroča . iz Belgrada, da so sTbske čete vzele Novipazar, in sicer po krvavem boju s Turki. Na 0-beh straneh je padlo • stotine vojakov. Turki bežijo iz Ko-manove, da si je to mesto še v njih oblasti. V Belgrad so . pripeljali 180 ranjenih Srbov. Celo mesto je korakalo ranjencem nasproti, in ljudje so hoteli sami nositi ranjence v bolnišnice. Vse šole so priredili za bolnišnice, Srbi so navdušenj. Včeraj popoldne so prekoračili razne rečice, ki se odtekajo po slavnem Kosovem polju. Pri tem so tudi vzeli z naskokom mesto Prištino. Turki so za seboj podrli vse mostove, toda srb- ( ski pionirji so z nevrjetno vztrajnostjo in hitrostjo postavili preko noči tri mostove, da omogočijo srbski armadi jnrehod proti jugu. Posebni vlaki prihajajo iz Ristovca proti frontu srbske armade. 'Neznansko veselje je zavladalo v mestih, katere so vzeli Srbi. To so srbska starodavna mesta, kjer so Turki Srbe sto in sto let tlačili in mučili na najbolj tiranske načine. Lju- Srbom ' nasproti, so vzeli srb- < ske vojake na svoje rame, jih nosili po mestih, nosili jim sku- 1 paj tobaka in razne pijače. Bi !o je kakor bi prišli brajte, ki se ni?o videli pol stoletja. Vr- \ šili so se nepopisni prizori prijateljstva. Srbi marširajo proti Skoplju, katero mesto morajo vzeti, če se hočejo pridružiti Bulgarom pri Drinopolju. Črnogorci morajo vzeti Sk^der, Grki pa Solun, predno se združijo armade in skupaj udarijo na sam Carigrad. Poročila prinašajo vest, da se bodejo srbsike in grške čete že, v nekaj dnevih zje-dinile. Francoski vojni minister se je izrazil včeraj, da ni več daleč dan, ko bo bulgarski car Ferdinand jahal na čelu svo-iih iti drugih balkanskih čet v Canigradu in diktiral Turkom mirovne pogoje. Iz Londona se pa poroča, da je poklican v dtrčbo generalu* inšpektor angleške armade, Sir John Freisch. Oddelek brodovja je odplul v Sredozemsko morje. Dan največje važnosti bo pa petek ali sobota, če pade Drinopolje. ki daje Turkom največjo moč v Evropi. j Dramatična društva pozor! Ljubljana, Kranjsko. Kot to- časni pre venske dramatične umetnosti. • Zanimajo me odgovori na sle- • deča vprašanja: 1 Kdaj, leto in ■ dan, se je društvo ustanovilo? 'j2.Kdo so bili ustanovniki dru-1 štva? 3. Kdo so bili prvi igralci in prve igralke, kdo je da- i nes med najboljšimi, najbolj : delavnimi igralnimi člani? 4. V- ■ katerih prostorih so igrali ob 1 ustanovitvi društva in nadalje doslej? 5. Kakšne igre (naslovi I imenu pisateljev) igrajo? 6. ■ Katere igTe so imele največji > uspeh? V interesu preglednosti našega kulturnega dela je, da i zasledujemo zJasti slov dramatiko med Slovenci in da rešimo pozabnosti imena pionirjev slovenske umetnosti tudi v Ameriki. Zato vas prosim, da blagovolite natisniti v listu moj poziv. Vse. podatke porabim v sVoji zgodovini, ki se ohrani poznim rodovom. Veselilo pa bi me, ako bi mi vodje slovenskih dra. Kaj je strel vreden?! Razni politikarji računajo, ko- . liko glasov si je pridobil Roosevelt, ko je padel nanj strel. WILSON SE NE BOJI. New York, 24. okt. Največji dogodek pred volitvami je bil strel, ki je padelna Roosevelta. . Prefrigani in zviti politikarji na ta strel niso računali. Sedaj si belijo glave, koliko je ta strel vreden. Imeli so že zračunjene glasove vseh predsedniških kandidatov, sedaj jim pa ta strel nagaja in morajo začeti zopet znova. Kljub pieteti, delikatnosti in dobremu okusu, razpravljajo politični vodniki, kje je dobil Roosevelt korist od tega strela. Našteli so že mnogo tisoč glasov v raznih državah kjer so bili prej gotovi, da Roosevelt ne more zmagati. Wilsonovi, Taftovi in Debsovi vodniki, vsi so edini, da je strel Rooseveltu koristil vsaj za 100.000 glasov, katerih prej niso njemu šteli v korist. Wilson sam se osebno ne boji, venidar demokratični voditelji poročajo, da v raznih državah demokratje skačejo v Roose-veltov tabor, dasi so prej solidno stali s stranko. Stranke so vse zmešane. Nikdar v zgodovini se še ni pripetilo, da bi bil kak predsedniški kandidat napaden z morilnim namenom. Najbolj se pa boje demokratje in republikanci, če Roosevelt zapusti postelj ter se poda v boj. Povsod ga bodejo spremljale velikanske množice ljudstva, kar bo Roo-ssvrim sevjda v. velikansko reklamo. Guverner Johmson, podpredsedniški kandidat z Roosevel-tom hodi po New Jersey in dela velikansko reklamo za Roosevelta, dočim je Wilson lepo doma. Taftovci so pa izmed vseh najbolj vznemirjeni. Koliko je bil torej strel vreden za Roosevelta? MoSt prepovedan. Wilmington, Del. 24. okt. V tem mestu so se pijanci zadnje čase tako množili, da je morala mestna oblast prepovedati prodajo mošta. Farmarji so vozili mošt v mesto v velikih sodih in ga prodajali. Farmarji nravijo, da se bodejo pritožili, ker imajo veliko zgubo. Premog dražji. Columbus, O, 24. oktobra. Ohioske . premogovne kompa-n je so sklenile, da podražijo premog 2. novembra. Kompa-nije pravijo, da imajo preveč stroškov in da se zahteva preveč premoga. o Pastor mrtev v cerkvi. Utica, N. Y., 24, oktobra. V navzočnosti 1000 delegatov baptistovske konvencije, se je v cerkvi zgrudil na tla pastor Jabez Ford, pravkar ko je zbranim delegatom pripovedoval o delovanju kot pastor tekom zadnjih 30 let. matičnih predstav v Ameriki tudi naravnost na moj naslov poročali o svojem prezasluže nem delovanju za prospeh slovenske dramatike med ljubimi rojaki onstran morja. Morda vam je moje ime znano iz slovenske književnosti in dramatike, saj ttfdi moje na-j rodne igre amerikanski Slovenci prav radi igrajo. Z rodo- ' ljubnim pozdravom ostajam Delavci zavarovani ___ -'M Jekleni trust je prvi začel misliti na novo ustavo države Ohio, po kateri morajo biti delavci zavarovani. POGAJANJA. Okoli 100.000 uslužbencev jeklenega trusta v državi Ohio bo kmalu zavarovanih proti i smrti in- nesreči, kaor določa nova ustava države Ohio. Sedaj se vrše pogajanja med državno oblastjo in kompanijo, in kakor hitro bodejo ta pogajanja gotova, se izdela načrt nove postave Od tega bo imelo korist tudi 15.000 uslužbencev jeklenega trusta v Cle-velandu. Charlestown, W. Va V Kanawha okraju se zopet boje, da razglasi guverner obsedno stanje v premogarskem distriktu. Mnogo premogarjev se je 1 izjavilo, da se nikakor ne vr- . , nejo na delo. Premogarski baroni se ne drže danih obljub, in ker delavcem v takem polo-1| žaju ni mogoče delati, so raje pustili delo. Država se boji, da pride do nemirov. Haileburg, Ont., 24, okt. Pet delavcev je bilo ubitih in trije nevarno ranjenih, ko se je raz-. letel smodnik v tukajšnji [ smodnišnici. 1 ■ Indianapolis, Ind., 24. okt. . Zvezini distriiktni pravnik Miller je danes povedal sodniji, » da sta imela brata McNamara . cele vozove dinamita, katerega i sta potem pošiljala v razne , kraje k>er je bilo treba ka-_ ko zigradbo ali most razdreti. Dinamit je bil spravljen celo T hrišeh, kjer je bilo mnogo * . otrok. - it'sy^jjfJ^W Preccj žensk. Johannesburg, 24. okt. Tit i so dobili nekega Bantu za- | monca, starega 46 let. Dasi ni bogat, pa vendar redi 46 žeil» J katere se vse dobro počutijo pri nijem. Ruski carevič Petrograd, 24. okt. Edini sin ruskega fcarja, o katčrem se.gj je poročalo, da je bolan, je z o-pet bolji. Car je bil v velikih skrbeh radi. njega. .:: ■ .......o- -1 Nemiri v Meksiki. J 'v Mexico City. 23. okt. Vladfc je izdala povelje, da se primejo vsi ivporni generali, postavi-- ; jo pred vojno sodišče in obesijo. Po celi Meksiki razsajat že dolgo časa huda revolucija. -O- 'Z--' Natakarji štrajkajo. ' Si \\ ashington, 24. okt. Vsi natakarji tukajšnjih hotelov so šli včeraj zvečer ob 7. uri na štrajk. Zahtevajo $40 na mesec in dva dneva prosta. DENARJE V STARO DOMOVINO poilljamo: 50 kron ....... za $ 10.30 100 kron ....... za 20.40 200 kron ........ za 40.80 400 kron ....... za 81.60 500 kron.......za 102.00 1000 kron ....... za 203.50 2000 kron .......za 406.00 5000 kron ....... za 1015.0a Poitarlna J« všteta pri tah »votah. Doma •« nakazan« avota popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. > Na&e denarne pollljatve Izpta&lja c. kr. poštni hranilni urad v 11 do "Notre Dame de Paris, j ^rt^l j »Roman ii 15. itolelja po zgo- dovirukih zapiskih. fej^ francosko spisal victor hugo. _ rnm—mmm^mmmm—t J ZA XLEVELANDSKO AMERIKO" PRIREDIL L. J. P. MaHfe^i, '' ■ . ._ ____ "To je meni tako jasno kot tctbi. mojster Peter." "Naj bo, kakor hoče! Ona lahko mrmra svoje besede. Toliko je pa gotovo, da me ima Djali ravno tako rada kot svo-. jo gospo." "Kaj je to, Djali ?" "No, koza." Arhideakon si z roko podpre glavo in za trenutek globoko premišljuje. Moteni se pa naenkrat obrne k Petru: "Ali ■ priseže^, da se je nisi nikdar dotaknil ?" '"Kaj, koze?" vpraša Gringo-K ire. "Ne, ne, deklice!" "Ah moje žene. Prisegam, ' da še nikoli." 1 'Ali si večkrat sam z njo?" -"Vsak večer eno uro." Don Klavdij se vgrizne v J ustnice: "Oh, oh, Solus cum 1 tola non cotgitabantur orare 1 Pater noster!" • "Pri moji veri, lahko bi re- J kel "Pater noster" ali "Ave j Maria" ali pa celo "Credo in 1 unum, Patrem Oninipotentenr' 1 toda ona bi se za to prav nič ' ne zmenila." "Priseži mi, pri duši tvoje n matere," kriči arhideakon, "da d se nisi dotaknil te stvarice s k tvojim prstom," P "Pripravljen sem, da prise- k žem celo pri telesu svojega g očeta. Toda, častiti mojster, P dovolite mi, da vas samo ne- *r kaj vprašam." 'Govori!1' ■ "Kaj pa vas pravzaprav vse n to briga?" "i Bled obraz duhovna postane ni xresnjeva rudeč, kakor sramo- te iljive. deklice. Predno odgo- a vori, molči za trenutek, potem pa reče vidno vznemirjen: "Poslušaj, mojster Peter Grin-1 goire. Ti nisi večno zgubljen, kolikor mi je znano. Jaz se zanimam za tvojo srečo. Daj si torej dopovedati, da isti trenutek, ko položiš svojo roko na to ci'ganko, otroka hudiča, | postaneš zaveznik ISatanov, To je telo, ki pahne dušo v pogubo. Gorje tebi, če se jo dotakneš! To je vse! Sedaj pa je poberi!" kriči duhoven z groznim pogledom, potem pa le zgubi med arkadami veli-| častne cerkve Notre Dame. Bigjr TRETJE POGLAVJE. -■ j JZvonovi. Od onega jutra, ko je bil Kvasimodo kaznovan, so začutili ljudje, ki so stanovali v bližini Notre Danie. da se je Kvasimodova gorečnost za zvonove občutno zmanjšala. Pred tem dogodkom so zvonovi zvonili pri vseh prilikah. Zdelo se je, da stara cerkev neprestano prepeva s svojimi zvonovi. Zdelo se je, da vlada veličasten duh v cerkvi. Sedaj se je pa zdelo, da se je ta duh umaknil. Katedrala je bila mirna in tiha. Ob praznikih. pogrebih in drugače so se zvonovi le tedaj oglasili, kadar je bilo zapovedano. Lahko bi kdo rekel, da ni bilo zvoni-karja na pravem mestu. Vendar je bil Kvasimodo še vedno tam. Toda kaj mu je bilo? Ali ga je trla jeza in sramotno mučenje* katero je moral prestati? Ali je še vedno čutil udarce biča na svojem hrbtu? Mogoče je pa veliki zvon, po imenu Marija, dobila nasprotnika v Kvasimodovem srcu, mogoče je dobil Kvasimodo drugo stvarico, ki mu je bila bolj pri srcu, ki je bila lepša, bolj Ijubeznjiva? Zgodilo se je leta 1482, da je padel praznik Marijinega Oiznanenja. na torek, 25. marca. Ta dan je bil tako čist in jasen, da je Kvasimodo čutil nekako pozi vije no ljubezen do svojih zvonov. Napoti se torej v severni stolp, dočim so bila vrata spodaj široko odprta za verno ljudstvo. In ko pride je viselo šest. žalostno^ zima- >t da je prišlo nekaj druzeiga med I njega in zvonove. Toda ko a vidi, kako se zvonovi prema-knejo, kako mahajo po zraku, a kako skačejo kakor ptice od vejice do vejice tedaj je bil zopet enkrat vesel, pozabil je vse nadloge, njegovo srce se je razširilo in na njegovem obli-_ čju se je pokazal žar veselja. Od zvona do zvona hodi, a ploska z rokami, prijema zdaj j'za to vrv, zdaj za drugo, opo-r 1 minja zvonove z rokami in glasom. kakor načelnik godbe . svoje godce. "Daj, daj. Gabriel," reče, h "močno se glasi po prostoru, L kajti praznik je. Nič se ne obotavljaj, Tibalu"d. Migaj, migaj! j • Ali »i zarujavel, ti lena kost!h Dobro, hitro, hitro, zvoni pri- h • jazno! Naredi vse gluhe ka-L 1 kor sem jaz! Tako je prav!L > Viljem, Viljem, ti si največji j in Paskvier najmanjši, in glej. j . Paskvier te premaga! Tako j je. tako, moj Gabriel! Vedno L močneje! Vedno močneje! Oz- p ' nanenje je! Ubogi Viljem, kari, brez sape si, siromak!" L Naenkrat pa pogleda Kvasi-L modo skozi stolpovo lino. Tam L doli na trgu zapazi mlado de-L klico, ki je razprostrla pre- (\ progo po tleh, zraven nje pa je koza. Ivmal se nabere krogl^ gledalcev okoli nje. Naenkrat j,; preneha Kvasimodo z zvonovi i; in zre ves zamišljen, naiven, jr začuden na plešočo deklico. Ljudje pa na trgu, ki so tako k radi poslušali zvonove, se obr- h nejo proti domu. ko je zvone- s< nje prenehalo, kakor pes, ka- [< terenui ste ponudili kos mesa, je a je dobil kanien. y četrto poglavje. Celica Klavdij« Frola.^ sl Bilo je nekega lepega jutra v istem mesecu marcu, mislim, da je bila sobota, 29. v mesecu, je opazil naš mladi prijatelj I vati Frolo, brat arhideakona, ko se je zjutraj oblačil, da t njegovi denarni mošnji ni nc^ benega cvenka. "Uboga mošnja", je dejal, ko jo je potegnil iz žepa. "Tudi vinarja ne! Kako kruto postopate z menoj, ti Venera in gostilna! Tu si mošnja, prazna, zgubančena. Ravno taka si kot prsa furije! Vprašal bi vas modrijane, kaj meni koristi, da vem, da je zlata krona vredna petintrideset unzajnov,. katerih vsak :e zopet vreden petindvajset krajcerjev in osem vinarjev, t« pa ni man pri sebi tudi enega siromašnega vinarja! Oj konzul Ciceron, to je bridka za mene!" Tiho se oblači Ivan Frolo. Konečno se pa nečesa domisli, veiwlar to misel takoj zo pet zavrže. Vendar se mu misel zopet povrne. ''Da, k bratu ^rem! Sicer me bo opsoval, konečno mi pa le da zlato kro-no. In ko hitro vrže na sebe kožuha sto suknjo in pobere kapo, hiti iz sobe. Korakal je proti notranjščini mesta. Korakal je hitro naprej in se niti zmenil ni, da bi zagnal kamen proti kipu Perinet Leclerka. ki je svoje dnij izročil Pariz Angležem, in so mu za to v sramoto postavili spomenik, ka-tejre^a je vsak mimoidoči s kamenjem ali z blatom ometal. Ko pride mimo malega mosta, je Ivan Frolo kmalu pred cerkvijo Notre Dame. Pri stop-njicah ustavi nekega biriča, ki je baš prihajal iz samostana. "Kje je arhideakon?" ga vpraša. "Mislim, da je v svoji celici v stolipu." odvrne birič, "in prav nič ti ne svetujem, da hodiš k njemu, razven če imaš s seboj poročilo od papeža aH pa od kralja." Ivan pa zaploska z rokami. "Pri Jupitru!' vzklikne, "lepa prilika se mi nudi, da vMim slavno celico; kjer se uganjajo čarovnije." Jf po tem zatrdilu stopi v- ij cerkev, pri stranskih vrat'ih in j začne plezati po stopnjicah navzgor. "Videli bodemo!" I mrmra sam s seboj. ' Lepa če-. -J lica mora to biti, katero moj K brat tako skriva pred ljudmi. f Ljudje pravijo, da ima notri ^ velik ogenj, pri katerem kuha • kamen modrijanov. Pri moji I" veri! Jaz ne verujem mnogo v modtoslovni kamen, kakor _ ob navadni kremene, toda raje bi videl'na njegovi peči do-bro pečenko kot tak kamen." 0 Ko pride do galerije, kjer se razteza stebrovje, postoji nekoliko brez sape, zakolne 1 c radi neskončnih stopnjic, in " I pri tem pokliče ne vemo koliko c milijonov naloženih vozov hu- < e dičev. In ko je tako nekoliko | " potolažil zlobne duhove, začne 1 plezati naprej proti majhnim ; vratom severnega stolpa, ki so l 'danes zaprta za občinstvo, j " "Hm, tu mora biti mesto," go- h " vori sam s seboj. i M Ključ je bil v ključavnici in 1 vrata samo prislonjena; hitro k • jih odpre dovolj široko, da po- r gleda noter. i; 1 iMogoče je naš bralec že n kdaj videl Renibrandtovo sli- p ko, ki predlstavlja dr. Fausta. Prizorišče je temna celica, in I v sredini celice razni gnjusni prizofi: mrtvaške glave, glo- d busi, kompasi in hieroglifi, v Pred to mizo pa je doktor ob p lečen v dolgo, surovo krilo, na n glavi pa ima potegnjeno kapo d prav navzdol do obrvi. Spod- r; njega dela njegovega života d se ne vidi. Pol dlvigajoč se v 01 ogromnem stolu, sloni s skrče- 11 Inimi pestmi kob mizi ter gle- fr 'da s širokimi očmi nekake ru- v< deče magične črke na zidu. ta In ravno tak pogled se je Ii nudil Ivanu, ko je stopil v ce st Jico svojega brata. V sredi ce- ki lice sedi mož na naslonjaču je in se naslanja na mizo. S hrb- jo tom je bil obrnjen proti Ivanu, ki ni tnagel videti druzega kot hrbet in konec glave. Vrata so se odprla tako tiho. da don Klavdij ni mogel videti, kdaj je prišel Ivan v njegovo sobo. Mladi razsajač je porabil to priliko, da je prei$kal celico za trenutek. Na levi strani naslanjača je bila velrka peč, katere sprva ni opazil. Žarek svetlobe, ki je prodiral skozi j okno v sobo, je padal narav-j nost na pajčevino na oknu in j kazal pajka, ki je prežal v sredini. Na peči so pa ležale v velikem neredu posode, stekle-nefiale, retorte in žimnice. V peči ni bilo ognja, in tudi videlo se ni, da bi bila peč zakurjena pred kratkim časom. V enem kotu leži steklena maska, katero je arhieakon najbrž potreboval, kadar se je : pečal z nevarnimi predmeti. Ta maska je bila pokrita s prahom, kakor pozabljena. Gotiš- i ke, judovske, grške in latinske pisave so bile na vseli stenah. : Sploh je kazala vsa celica velik nered in zanemarjenost. 1 Zdelo se je, da je mojster te 1 celice imel zadnje čase druge h opravke, kot pa pečati se s ; kemijo sam za sebe. 1 Mojster celice pa je slonel nad ogromnim manuskriptom, ; v katerega je bil popolnoma zatopljen. Ivan Frolo, njegov : brat, ga je slišal, kako je go- | voril sam s seboj, od časa do časa: "Da. tako je Matni trdil in I Zoroaster učil. Solnce je iz- I horiišče ognja, ogenj je pa du- ; ša vesolnosti! Njeni u žiga joči T atomi neprestano posečajo svet : v neštevilnih iztokih. Na toč- h kah, kjer ti žarki presekajo h eden druzega, tam nastane ] svetloba^ če je to v zraku, kjer pa presekajo zemljo, tam nastane zlato. Luč. zlato —- V ena in ista stvar! Iz ognja v i materijalno stvar. To niso sanje, to je postava narave. Ta luč. ki teka po moji roki, je zlato." "Pri Jupitru," vzklikne Ivan, I "dolgo časa mine, predno dobim jaz krono!" "Drugi so mislili," nadaljuje arhideakon. "da bi bilo bolje, če bi se zlato delalo pod žarki Sirija. Toda teško je dobiti čist Sirije v žarek, ker so zra-zraven druge zvezde, ki mešajo svojo luč z njimi. Diamant je v oglju, zlato je v ognju. Toda kako naj se ga dobi ven? ■ Nekateri učitelji trdijo, da so i gotove ženske na svetu, ki imajo tako sladko in skrivnostno * ujm in ime. če se izgovarja med d J th lom. Poglejmo, kaj pravi Ma-!" nu o tem: "Kjer se ženske ča- e-. stijo, so bogovi zadovoljni, oj kjer se pa ženske zaničuje, tam ii. za manj prosite bogove. Usta ri ženske so vedno čista; tekoča 1a voda, solnčni žarki. Ime žen-iji ske bi moralo biti prijetno, ^0 mehko. Kakor besede blago->r slova. Da, mocltijan ima prav, j- torej La Maria, La Sofia, La | >. Esnieral poguba in peklo !— " vselej, vedno, ta misel!" t Arhideakon zapre knjigo z ' ji vso silo. Z roko potegne preko \ e čela, kakor bi hotel pregnati 1 n misli, ki so ga vznemirjale; s 0 potem pa vzame žebelj in kla- i 1-j diva katerega držalo je bilo d popisano s kabalističnimi čr- r e karni. 1 1 "2e nekaj časa nazaj," reče, 3 ko se grenko nasmeje, "se mi( . ji ponesrečilo pri vseh mojih - poskusih. Ena sama trdovratna a ideja me lovi in ža"ga moje r 1 možgane, kakor ognjena pod- k > kev. Niti skrivnosti Kasiodora nisem mogel razodeti, ki je k iznajdel luč, ki je gorela brez d : niti in brez petroleja, jako pri- - prosta stvar.'' "Kuga te vzemi!" mrmra ti Ivan, njegov brat, pri vratih. j< "Ena sama slaba misel," na- v daljuje duhovnik, "naredi do- p volj. da postane človek slab ali z pa blazen. Oh! Toda, ali nimam v svoji roki magično kla- ti divo Zehiela? Kadar je stari I1 rabinec Zehiel udaril s tem kla- n di\;om po žeblju, se je zemlja k odprla in požrla enega izmed la njegovih sovražnikov. Sam franicoski kralj, ki je nekega ai večera potrkal na njegova vra- ki ta, se je zgrudil na cestni tlak. v< In to se je zgodilo komaj tri- pi sto let nazaj! No, jaz imam kladivo in žebelj« toda to orož- se je ni nič manj nevarno, kakor d< jo je imel Zehiel, , več pritožb o tvojem obnaša->- nju. Kako se moreš zagovarjati f, radi pretepa, ki si ga imel z a I mladim baronom Ramončam- - pom?" "Da," nadaljuje arhideakon, z "meni se zdi, da študiraš te-d pež.e bolj kot latinske črke, i Latinski jezik komaj razumeš, ; sirski ti je neznan, grškega pa - sovražiš. * ' d Ivan dvigne pogled: Brat,'* - reče, "ali bi mi razložil pomeH besede, ki si jo napisal na zid?" "Katero besedo?" -i) "AiNiATKH!" 1 Lahna bledoba se prikaže na i arhideakonovem obrazu, kakor 1 : na vulkanu, na katerem se pri- 1 ■ kaže prvi oblak razfgrete lave. ; "No, Ivan," jeclja arhidea-: kon, "kaj pa pomeni ta bese- ' da ?" ( "Usoda f" Don Klavdij postane bled, č toda dijak brez strahu naidalju- J je: "I11 ta beseda spodaj, ki je S vrezana z isto roko "anagneia" f pomeni čistost. Torej vidiš, da t znam jaz tudi nekaj grškega." Arhideakon molči. Po nekaj z trenutkih molka pa začne dijak Ivan: "Ljubi brat, saj vendar ' ne boš jezen, ker sem ti do- v kazal, da znam tudi jaz nekaj b latinskih in grških besed." >Pa tudi te besede niso ganile " arhideakona, ki konečno vzkli- v kne proti svojemu bratu: *'Po-vej mi pravo stvar, po kaj si prišel?'' si "No," odvrne Ivan. "prišel sem.---r ker potrebujem denarja." v 1 Klavdij Frolo nekaj časa pre , mišljuje, potem pa reče z resnim glasom: "Znano ti je, mojster Ivan, ■ "da nam naših enaindvajset hiš ne nosi več denarja, kot devet-: in trideset zlatov. enajst' gro-šev in šest vinarjev na leto. 1 To je polovica toliko kakor včasih." '^Denarja hočem," zahteva ! Tvan še enkrat. "Dobro veš." nadaljuje Klavdij Frolo, ''da so uradniki določili, da moramo plačati dre srebrni marki. In do danes še teh dveh srebrnih mark pisem mogel prihraniti." "Jaz samo vem, da potrebujem denar/' reče Ivan tretjič, "Kaj bi pa naredil z denarjem vPlri tem vprašanju pa se pojavi na obraza Ivana žarek upanja.. Zopet je postat bolj vcseL "Glej,. moj rfragi Klavdij, jazi nfmam slabiga namena, da bi rabnT denar. Ne za punce, ne za kavalTrja, rre z* paradiranje po ulicah, pač pa za dobrodelen namen."' i ""Kakšen dobrodelen namen?" vpraša Klavdij nekoliko začudeni. ; "Dva moja prijatelja sta ob-Tju-bfla. da kuprta plenice za otroke neke uboge udove; to je res prava dobrodelnost. Tri ■foriijte bo Terjalo, in jaz bi rad ; izročil svoj de L"" "Lepa povest je to," odvrne arfrfdeakon. ^Kakšne plenice pa so to, ki veljajo tri fo-jrmte? In še posebej za otroka uboge udove f Odkdaj pa zahtevajo twfove plenice za svoje otroke ?* "No," kriči Ivan, ki je bil že nekoliko jezen, "potem potrebujem denar, da grem zvečer gledat Izabelo!" "Nesramna potepuh!" zakri-či arhideakon. "Usoda!" odvrne Ivan. Ta beseda, katero je dijak vklel zapisano na zidu sobe svojega brata, je imela magičen upljiv na slednjega. Ugrizne se v ustnice. "Poberi se!" zakriči konečno proti Ivanu, "jaz nekoga pričakujem.' Ivan' pa naredi še poslednji poskus: ''Brat Klavdij, "daj mi vsaj en vinar, da si kupim hrane." "Koliko si se že naučil iz Gracijanovih vai?" vpraša Klavdij. "Zgubil sem vaje." "Koliko si se naučil latinskega?" dJekd0 mi ie knii" uk~ >- vi. da se je že sploh kak človek a. kdat preživel od latinskih in grških pisateljev? Fuj Arlsto-t- tel!" "Mladič," odvrne arhideakoil, n 'nekdaj je bil neki modrijan, ki je dejal: "Kdor ne dela, naj ti ne je!" z Dijak molči za trenutek. 1- gleda v tla in si" tlači s prstom v ušesa. Potem pa naenkrat », reče: "Torej mi ne daš niti v groša. da si kupim kruha pri f. peku?" i, . '*Kdor ne dela, ne je." Po tem trdovratnem odgo- ] voru si pokrije Ivan obraz z rokami in začne jokati kakor l \ ženska in zdihovati: toj, ' toj, toj!" "Kaj pa to pomeni?" vpra- s ša Klavdij, nekoliko začuden. 1 "Ah," odvrne dijak, ko si r riblje oči z rokavom, ''to pome- 1 - ni, kar je govoril Eshilus, da je 3 . življenje žalost." "Ne, ne," reče arhideakon, ■ "nove čeylje ti pošljem, toda denarja ti ne dam." "Samo en vinar, brat!" kli-, če Ivan. "Učil se bom v vseh } ■ knjigah, dober kristijan bom. Samo en vinar, prosim! Ali dopustiš, da padem lakote na r tla?" ' č Don Klavdij pa zopet zmaje z z glavo: "Kdor ne dela--" "No, torej." pristavi Ivan, 'naj bo veselje za v.edno. Lovil bom, boril se bom, hodil bom v gostilne in k deklicam." "Ivan," odvrne arhideakon, v "ti si na opolzkem polu. Ali veš, kam greš?" "V gostilno." odvrne Ivan. c "Gostilna vo skih trgovcev, ki pokupujejb rinski mošt v tako velikih množinh, da ob koncu- trga*-tve ne ostane nič več vitra« doma. Jedna sama tvrdka je nakazala pri bankah 70&000 K za vipavsko vino. Cena je dobra, od 36 da 40 krom — Vrhu tega je letos odpadla ta-kozvana tara, ki so jo dajali vinorejci na mošt. Ptwsnaval-ci razmer pravijo, da prihranir jo na ta način le Vifwvei do 8000 hektov in dob* torej čez 200.000 kron več; — Vsebina sladkorja je razmeroma nizka, od 14 do 16 stopinja kar trgovce nekoliko plast. Velik križ pa je s posodo in železniškim prometom. Ni dovolj sodov ne železniških vagonov za rerfno odpošiljanje mošta. Jedna tvrdka je dobila pretekli teden z Dunaja 2000 sodov po 1 hektovw no to je bilo težav na železnici! Na tako živahno kupčijo naše železnice niso bile pripravljene. Drag podpis. Glede avtOr> grafov se je pripetilo že večkrat, da so kolekcijonisti izplačali naravnost neverjetne svote. Te dni je plačal v Londonu neki nabiralec avtografov 5055 frankov za navaden pod* pis Marije. Stuart. -- j 1' 1 1H g08p0Qftrjv» . ' Danci so imenitni gospodarji. I; iz cele Evrope prihajajo kme-k njim gledat in učit se, kctKo se gospodari. Na Danskem ima zemlja tako imenovane državne kočarje. Država da denar za zemljišče in kočar mora v teku določenih let plačat državni dolg/ Kako se ;ia Danskem gospodari, naj bo pv za primer kočar Karol Rasum-sen. Ta človek je začel gospodariti leta 1900. Prej je delal po kmetijah, najprej je služil za hlapca, potem je bil dninar. Oženil se je z modrim, pametnim dekletom,-ki mu je pripe-s t 400 kron dote. Leto 1900 je dobil državno posojilo na 3 odstotne obresti in si je kupil t? gospodarstvo s štirimi jutri zemlje (12 kcrceS). Delal je pridno, varčeval in gospodaril, da ima danes že skoro ves dolg poplačan in si je pred par leti prikupil , še tri korce travnikov. tako da ima zdaj 5 ju-trov zemlje. Popravil je hišo in pristavil nekaj gospodarskih poslopij. Rasumsen ima pet o-trok; cela družina živi skoro le od tega, kar se pridela na gospodarstvu. Zdaj ima vedno 3—-4 krave dojnice, 1 prasico. 2 prešiča za krmljenje, 20—30 kokoši in enega majhnega ruskega konjička. Danski kočarji ne delajo in ne orjejo s krajami, ampak imajo majhne ži-, lave konjičke. Navadno ima vsak po enega in kadar je treba, zložita se dva soseda skupaj in delata s konji zdaj na enem, zdaj na drugem posestvu. Rasumsenove krave dojnice mu dajejo na leto poprečno 3500 1. mleka in potrebujejo čez too meterskih centov repe na leto, mimo zrnatega krmiva, malo sena in skoraj nič slame. Rasumsen goji skoro na pet korcih svoje zemlje repo, korenje, peso itd. za krmivo svojih krav. Vsak, kdor inv* malo zemlje, bi moral tako delati in prehranil'bo lahko precej glav goveje zrvine. Taka krma je naj zdrave jša in za kočarja ob enem najcenejša. Seveda treba zemljo dobro obdelani in pognojiti. Leta 191a je dobil Rasumsen od svojega gospodarstva 2815 K. In sicer za mleko 1296 K, za govejo živino 367 K, za prešice 894 K. za krompir, slamo in jajca 118 K, osebno je zaslužil 140 K.— Stroškov pa je imel: za zrnata krmiva 837 K, za umetno H gnojenjee 150 K, za semena in podobno 70 K, za davke 70 K, za obresti na dolg 340 K, za družino 300 K, raznih stroškov 60 K, vsega skupaj 1827 K stroškov. Ostalo mu je torej čistejga v enem letu 563 K. Ce bi knmil svoje krave z re-zanco, bi moral imeti najmanj še enkrat toliko dojnic, da bi mu dajale toliko mleka in najmanj toliko zemlje za travnike in laze. Tudi naši kočarji bi inoraTi poskusiti gojiti repo, peso, korenje itd. za krmivo goveji živini. Morda bi imeli dobiček. * Stare, zapackane tiptarnice se lahko očistijo, če jih za par ur postarviš v skledico jesiha, da jih tekočina popolnoma' pokriva. Tinta se popolnoma od-moči in tintarnico je čista, kakor nova. Kapsul.'' - Slabokrvni otroci naj jedo mnogo jabolk. Jabolko ima mnogo železa in sode ter čisti kri od škodljivih kislin. Jabolko ima tudi nekaj fosfora, o katerem trdijo, da ima dober vpliv na mozek. Meso, kruh, kromlpir, fižol, grah, bob so bogati beljakovin in oglohidra-tov, nimajo pa v sebi mineralnih soli ali pa le v zelo majhni, pičli meri. Te sestave ima pa saidje in zelenjava v obilju. Ljudje s slabo prebavo, gihtič-ni in revmatični ljudje morajo posebno mnogo jesti zelenjave, zdrava jetra, zdrava čreva in jagode fibolka h ruske" češ~ Pelin je šicer grenko, a zelo zdravilno zelišče, posebno za bolezni v želodcu. Kako huda in dolgotrajna je želodčna bolezen ve povedati le oni, ki jo je že sam imel. , Neka oseba, ki jo je osem et m.učil želodčni katar, katerega je dobila od preobilo zaužite mrzle vode, se je pozdravila edino le s pelinom, pripravljenim na sledeči način: V pokritem loncu, ki drži približno en liter, se kuha dobre pc4 ure kolikor mogoče veliko svežega pelina. Ko je shlajen, se precedi sko-zi rino sitce ali ranko platneno rutico, primeša toliko najfinejšega špirita, kolikor je soka in ga shrani v steklenici, ki mora biti dobro zamašena, Cez kake tri dni, ko se tekočina ustanovi, se prične z zdravljenjem. Vsako ;ivtro tešč in vsak večer pred počitkom se popije en mali kozarček. Bolezen se vidno ziboljšuje in v kratkem času ie bolnik popolnoma ozdravljen. o Voznik. J. Ferdo D. Poldan je zvonilo, ko je pri-, peljal do vrha hriiba. Pred njim 1 v dolini se je razprostirala pokrajina, lepa in rodovitna, da se jj ni mogel načuditi. Beli oblaki so viseli nad njo, kot bi bili privezani na nebu in z zelenimi gozdovi in z rodovitnimi polji je bila prepreže-na, da jo je bilo slast pogledati. Voznik je pobožno vzdi-hnil in pobesil glavo globoko doli na prša. V svoji stari, obrabljeni duši je občutil lepoto narave, ki jo je gledal tu pred seboj. "Bog, predober si nam in tem grešnikom, ki prebivajo tu doli," je poimislil v svojem srcu in zahotelo se mu je, da bi se mu zahvalil za to dobroto. "Namesto, da bi bili hvaležni svojem« dobrotniku; se zato še ne zmenijo. Uživajo dobrote tja v en dan>, a ne vedo ne odkod: in kaj." Razsrdil se je v svojem srcu. "Predobro se jim godi/' je pomislil, "zato pozabijo na Boga. Kazni so vredni, kazni, kakršna je bila v začetku sveta, ko je voda poplavila ves svet." Dohitel ga je tujec. Prašna mu je bila obleka in čevlji, v rokah je imel debelo palico, na katero se je opiral. Bil je še mlad, toda lice mu je bilo razorano in marsikatera guba se mu je že poznala na temnem licu. Zasmilil se je vozniku. "Kam si namenjen, človek," ga je sočutno vprašal. Popotnik ga je pogledal, kot bi mu ne bilo prav, da ga iz-prašuje. ''Kam sem namenjen? Kamor me pač ponese pot. Dosti velik je svet, da tudi jaz končno najdem svoj cilj." "Vidim, da ti je trudna nqga in na čevljih se ti pozna, da si že mnogo prehodil. , Stopi torej na voz, da si malo odpo-čiješ, kajti skupna je najina pot." Neznanec je snel z rame svojo malho in skočil na voz, voznik pa je šel peš ob vozu. Molčala sta nekoliko časa. "Kakšni ljudje prebivajo tu v tej dolini?" je vprašal neznanec. "Kakšni ljudje? Hudobneži, kot povsod drugje. Ni jim mar Bog, od katerega imajo tako lepo in rodovitno dolino. Uživajo dobrote, ne da bi se vprašali: "Odkod imamo vse to? Grešniki." .Voznik se je razvnel neznanec pa ,se je zaničljivo nasme-jal. "Poženi, starec," je pripomnil, "drugače ti kljuse še za-_ •»» spi. ''Ne mudi se," je odvrnil voznik nevoljno, "toda, če ti gn prepočasi, stopiš lahko z voza Svobodno ti je." "Ha, ha," se je nasmejal neznanec "ta bi bila lena " Pri- iiidiicc, Id ui una icpa. 4 11 voznik in stisnil bič v rokU "Nisi boljši od drugih, ki prebivajo tu po dolinah." Zamah nil je pa njem z bičem, toda tujec je prej odskočil, se mu zasmehljivo zarežal in odhitel po prašni cesti. "Nehvaležnost!" je godrnjal voznik. ^Pomoliš človeku prst, pa te prime za celo roko. Sprejel sem tega popotnega človeka k sebi.na voz iz usmiljenja, kot pravi kristjan/a on mi poplača to z nehvaležnostjo. Taka je sedaj na svetu." Ozrl se je za tujcem. V daljavi ga je videl, kako je korakal po prašni cesti tja v en dan, brez cilja... ' Suha veja. Počil' je z (jičem in pognal hitreje... -o- Volitve. Nekaj naukov glede volitev, se vršijo petega novembra. Kakšni bodejo volivni listki.- —Volitve so skoro pred durmi. Še štirinajst dnij in odločila se bo usoda naroda, vedeli bodemo vse. Treba je torej zadnji čas jako dobro porabiti, da se dobro pripravimo, da bodete dobro in v redu volili, da ne bo glas napa-| čen ali tja vržen. Posebno, cl^veiandski volivci bodejo imeli letos pri volitvah polne roke dela, če bodejo hoteli pravilno voliti, štiri ali pet volivnih listkov bodete dobili v roke. Prvi in najbolj poglavitni bo več kakor tri čevlje dolg ter čevelj in pol širok. Na tem tiketu bodejo imena šestih predsedniških' kandida tov in sicer prvo bo demokratično znamenje s kandidatom Wilsonom, drugo republikansko s kandidatom Taftom, tretje napredno znamenje s kandidatom Rooseveltom, četrto focijalistično znamenje s kandidatom Debsom,* peto tem(pe-renčno znamenje s kandidatom Chafinom in šesto znamenje socijtalistično-delavske stranke s kandidatom Gilhaus-om. Pod imenom predsedniškega kandidata pride ime podpredsednika, potem bo treba* voliti v državi Ohio 24. mož kot predsedniških elektorjev. Imena teh bodejo takoj za predsedniškimi kandidati, potem pridejo i.me-na kongresmanov, potem guvernerja, državnih zastopnikov, ' senatorjev, pokrajinskih uradnikov in drugih. Demokratična stranka na primer bo imela na tiketu 77 imen, vse v eni koloni, kdor hoče voliti "straight' bo lahko naredil križ v krogu, ki je pod imeni kandidatov jene stranke. Dovoljeno je pa ! lahko vsakemu zbirati. Na pr. če volite Tafta za predsednika, lahko volile Coxa za guverner-jja, ki je demokrat. Vsak lahko1 ! voli, kar hoče. To je prvi ti-:ket katerega dobite v roke. Ne ustrašite se ga, ker je tako ve-Hk, pač pa s premišljevanjem volite. p Drugi listek bo za volitev sodnikov. Po, novi postavi ne smejo sodniki spadati v nobeno stranko. Voljeni §o na posebnem listku. Katero ime hočete zaznamovati. Voliti pa morate samo za pet sodnikov. Če volite za šest. vaš tiket je neveljaven. Če volite za štiri, je tik=t veljaven, toda pri tem ste eno ime izpustili.. Izberete pa lahko med vsemi^ imeni, ki jih dobite na tiketu. Mislimo, da bo tam. 32 imen. Tretji tiket bo glasovnica za izdajo $250.000 bondov v šolske* name ne. Za to se je letos že enkrat glasovalo, pa ni dobilo potrebne dvetrtinske večine^ Glasujte za izdajo bondov za šolo. Četrti teket je vprašanje, ali ste zadovoljni, da se Nottingham priklopi Glevelandu. če dobi večino, tedaj postane Nottingham Cleveland. Peti tiket bo vprašanje, če ste zadovoljni, da postane Nevbung City mesto, ki n$j se priklopi Cleve-landu. Zagotovo pa še ni, ali bode pet tiketbv, namreč, da bo vprašanje glede Notting- n;'la bodemo dali v listu, pa tudi politični klub, ki t kratkem skliče sejo. » --o™" Cuvajizem v Dalmaciji. V Dubrovniku so artirali na pred log državnega pravdništva vse-učiliščnika Stipeca in Hope in stavbenega podljetnika Joba. Aretiranci so obtoženi javnega nasilstva in razižaljenja Veličanstva. Aretacija je v zvezi z javnim shodom, ki se je vršil v nedeljo v Dubrovniku. Na tem shodu, katerega so se udeležili tudi obtoženci se je ve-hemetno obsojal Čuvajev režim na Hrvaškem. Obtožence je bržkone ovadil vsled kakih neprevidnih klicev kak vladni štpijon. Nervoznim in starim ljudem, ako ne morejo spati, se priporoča vsak večer predno gredo k počitku použiti 1 do 3 žlice medu. Med pomiri živce in povzroča zdravo in trdno spanje. Tudi za rane je med zdravilno sredstvo, zlasti pri opeklinah. —Pratike imamo v zaiogi. '10 centov en komad, po pošti Če se jih skupaj naroči po pošti več kot deset, jih damo po 8c komad. Sezite po njih, dokler zaloga traja. Imenik krajevnih druStev S I). Z. v Clcvoh ud, 0 Društvo št. i. Ustanovljeno 13. novembra, 1910, Cleveland, O. Predsednik John Žulič, 1197 E. 61 St. Prvi tajnik Al. Stemberger, 1176 E. 61 St. Rd. Blagajnik Anton Vardjan, 6401 Bonna ave. Dr. zdravnik dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu na 6021 St. Clair ave. ob 2. uri popoldne, s. č. Društvo št. 2. Prrklopilo se k Zvezi leta 1911. Cleveland, O. Predsednica Helena Per-dan. u 14 E. 63rd St. Prva tajnica Josipina Razinger, 1164 Norwood Rd. Blagajnica Marija Kranjc, 1139 E. 63rd St. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob. 2. uri pop. s.č. Društvo št. 3. ustanovljeno 7. novembra 1911. Cleveland, O. Predsednik Josip Kalan, 6101 St. Clair ave.^Prvi tajnik Ed. Kalish, 6119 A Clair ave. Blagajnik Jak. Požun, 1164 E. 61 st St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj s. č. na 6006 St. Clair ave. Društvo št. 4. ust. 22. nov. 1911. Cleveland, O. Predsednica Rozalija Urh, 1158 E. 6oth "Street. Tajnica Mary Colarič, 1188 East 61 St. Blagajnika Ana Zorčcč, 1390 45th St. . Seje se vrše vsako drugo sre-1! do v mesecu v John Grdinovi dvorani ob pol osmih zvečer. Društvo št. 5. Ustanovljeno 24. novembra 1911. Cleveland, O. Predsednik Frank Butala, ■ 6220 St. Clair ave. Tajnik John Dejak, 1429 E. 39th Str Blagajnik Ft. Centa, 6009 St. Clair ave. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. s. č. na 6006 St. Clair ave. Društvo št. 6. Ustanovljeno 10. decembra 1911, Nottingham, O. Predsednik Tosip Dru-govic. Tajnik John Korenčin, Blagajnik Jdhn Fabec. Vso korespondenco tikajočo se društva, naj se pogilja na tajnika John Korenčič, 6105 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugoviču ob 9. uri zjutraj s. č. Društvo št. 7. Cleveland, O. ustanovljeno ii. februarja 1912 Predsednik Anton Kozoglav. Tajnik Jos. Brko^ec,' 1387 E. 39th St. Blagajnik Anton Cu-gelj, 1387 E. 39th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj na 6006 St. Clair ave. Društveni oglasi. _■ . ..'■ .--j'i. W^lvfi^?^j. ■:. .-r I glov. Žensko podp. društvo prvi torek v mesecu v Setni-karjevih prostorih ob 8. uri zv. Starostka Zofija Birk, 6029 i Glass ave. tajnica Mary Smock 1564 E. 41 St. blagajnica Mary Poznik 1259 E. 59 St. i. avg. 13. Slovensko Narodno Pevsko Podp. Sam. društvo "Edinost" , ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Bra-dells Hali vogal 31. ceste in St. Clair Ave. in pevske vaje , vsak torek in petek. , Predsednik Fr. Vihtelič, podpredsednik A. 2nidaršič, blag. nik F. Pavšič, I. tajnik Frank Makše 4229 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik. ■ 1 marc 29. 13 Slov. Lovsko Podp. društvo ima svoje redne seje vsako drusro nedeljo v mesecu in sicer ob 2. uri popoldne v John Grdinovi dvorani. V društvo se sprejemajo člani od \(> do 45. Ie*a. Vstopnina po starosti Rolmška podpora znaša 00 na teden. Predsednik Jos. Rus, 1306 E. 55 St.; tajnik Jakob Požun, 1164 E. 61 St. 1. jan. 13. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 T S.K.T. Predsednik Fr. Milavec, 1031 E. 61 St.; tajnik Iv. Avsec 3858 St. Clair ave.; blag. Anton Prijatelj, 4015 St. Clair ave. zastopnik, Louis Lah 1033 E. 62 St. Društvo plačuje lepo tedensko bolniško podporo in je eno najmočnejših dru* štev. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Grd -novi dvorani, 6021 St. Clair ave Dr. zdravnik J. M. /Seliškar, 6127 St. Clair ave. 1 apr. 12 Društvo "Sava" it. 87. S. S. P. Z. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdini, 6021 St. Clair ave. Predsednik Anton Lekan 6307 Bonma ave.; tajnik A..Naglič, 991 E. 79 St. blagajnik Tom Jereb, 1268 E. 55 St. — V ,društvo se sprejemajo rojaki od 16. leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporačili 45. leto, lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine. 1. febr. 13. K. K. podp. dr. Srca Jezusa ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani Uradniki za leto 1912 so: John Pekolj, preds. 6oji Bonna ave. Jernej Kraševec, podpredsed. M'ath] Oblak, tajnik 1761 E. 41 St.; J. Brus rač. taj.; John Levstek blagajnik; F. Levstek in F. Komidar odbornika. Maršal A. škulj. Društveni zdravnik F, J, Schmoldt, 5132 Superior ave. Uradne ure od -—8 zvečer. 30. d"ec. ti K. Ž. P. dr. Srca Marijinega (staro), ima redne mesečne se je vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kau-sovi dvorani. Vstopnina od 17 do 30 leta $1.50 ; od 30 do 45 leta $1.75. Mesečnina je 40c in bolnišlka podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej po društveni sestri. Predsednica Ana štepec, 1204 E. 40 St.: 1. tajnica Ivanka Pelan, 6131 St. Clair ave.; rač. tajnica Helena Mali; blagajničarka Ana Povž, 4426 Hamilton ave. 19. marc 12. Samostojno K. K. P. dr. sv. Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2.50. Predsed. Frank Koren, 1583 E. 4* St. I. tajnik Fr. Košmerlj, 455 E. 152nd St* Collirnwood; II. taj. Anton Bolha, 1131 E. 63 St. Blagaj. John Grm, 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. (t. jan. 13 Sam. pod. dr. "ŽuSemberg" ima redne seje vsako zadnjo .nedeljo v mesecu v Brateljnovi dvorani, vogal 31. ceste in St. Clair ave. Kdor hoče k društvu pristopiti, naj se obrne na Roman Maver, predsednik, 1562 --- Društveni zdravnik je Dr. Sil-berman, E. 40th in St. Clair 1 ave. 25juli2. 3 1 Društvo "Delavec" št. 51. S. 3 D. P. Z. ima* redne seie vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2 pop. na 6006 St. Clair ave. j Društveni uradniki: Jos. Žele, • 6108 St. Clair ave. predsednik, Primož Kogoj,, 6006 St. Clair j ave. tajnik. John Svete, 6120 ] St. Clair ave. blagajnik. Društveni zdravnik za pristop je dr. White. V društvo se spre- . jemajo Slovenci od 16. do 55. ( leta. Za $1.25 na mesec se za- < varujete za $7.00 bolniške podpore in $500 smrtnine. Za na- ^ daljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. 15 marc 13 j Dr. »v. Vida, št. 25. K.S.K.J. ima svoje redne mesečne seje a prvo nedeljo v mesecu v Knau- , sovi dvorani. Preds. Mike Set- 2 nikar, 6131 St. Clair ave. I. taj. ( Jos. Russ, 1306 E. 55 St. društ. zdravnik J. Sliškar, 6127 St. Clair ave. Jer. Knaus, zastop | nik, 6129 St. Clair. Člani se sprejmejo od 16 do 45 leta. Usmrtn i na $500 ali $1000, in $6 bolniške podpore na teden. ] Novovpisani član mora prine- 1 sti zdravniške liste I. tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje o njegovem sprejetju. Isto velja za članice. Ro jaki se vabijo k obilnem pristopu. X. avg. Dr. Slovenija ima svoje redne seje vsako prvo nedejo v mesecu ob 2. uri popoldne v prostorih nii 3044 St. Clair ave. Kdor želi lahko pristopi brez da bi bil pred mesecom dnij upitsan, vstopnina od 17] do 25. leta prosta, od 25 do 30 let ustopnina $1.00. Bolniška podpora je $6.00 na teden, vprašaj pri predsedniku F. Spefrko, 3504 St. Clair ave. ali Frank Russ, tajnik 6104 St. Clair ave. Za nove brate kateri pristopajo je zdravnik Dr, Jakob Sil-berman na 3957 St. Clair ave. 31. dec. ii SI. ml. pod. dr. ŽaL Matere Božje ima redne mesečne seje vsako trejo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. uri pop. in redne vaje vsak pondeljdk v mesecu ob sedmih zvečer v veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jak. 2ele 1253 E. 60 St.; tajnik Jos. Glavič, 1126 E. 61 St.; blagajnik Matija Glavič, 6131 St. Clair ave., načelnik F. H. Mrvar 1336 E. 55 St. Društvo sprejema osebe od 16 do 30 leta. in plačuje $6.00 bolniške podpore. Udnina znaša 50c na mesec. (1. avg. 12. Dr. sv. Frančiška, it. 66, K. S.K.J. ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu na 2695 E?*79th St. Predsed nik, Egidij Vrhove 2562 E 79. cesta, prvi tajnik, Josip Perko. 6914 Grand Ave^, zastopnik Anton Sušteršič, 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. marc 11 Tef in pod. dr. Slov. Sokol, ustanov. 3. jun. 1897 ima svoje redne mesečne seje vsako 3. nedeljo v mesecu na 6131 St Clair ave ob 2. uri pop. s. č. Starosta Jos. Kalan 6101 St. Clair ave.; tajnik Fr. Hudover-nik 1243 E. 60 St.; blagajnik Ivan Pekolj, 6011 Bonna ave.: dr. zdravnik J. M. Seliškar 6127 St. Clair ave. ^ Tel. učitelj Iv. Levar. Telovadne vaje se vrše vsak 1. in 3ji torek v mesecu in vsak petek, za naraščaj od 7. do #9. za telovadce od 8 do 10. zv. s. č. na 6131 St. Clair ave. 1. jan. 13. • K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Mike Plutovi dvorani na 3611—81 St. • Predsednik John Lekan 3559 E. 80 St. S. E., tajnki Josip Trček 3596 E. 78th St. S. E. blagajnik Anton Fortuna 3593 E. 81 St. S. E. 1. jan. 13. Mlad. pod. dr. sv. Antona Padovanskega v Newburgu Predsednik Jos. Lekan 3556 1 E. 80 St.; tajnik Dom. Blatnik 3538 E. 82 St.; blagajnik Fr. 1 Plut 3611 E. 81 St.; Načelnikfl Louis Gliha 3572 E. 82 Dramatično in podp. društvo Lunder-Adamič, št. so S.SJP.Z. 1 ima redne mesečne seje vsako | drugo nedeljo v mesecu v veliki | Knausovi dvorani dopoldne. Društvo daje $8.00 bolniške podpore na teden in $500 smrtnine. Reden mesečni asesment je $1.00 Predsednik J. Marn, 6401 Bonna ave. I. tajnik Ig. ^ Smuk, 6312 Carl Avenue blag« gajnik A. Bolka 1131 E. 63 St. Natančnejša poročila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obil- ? nemu vstopu. Sprejemajo se tudi ženske. (1. jan. 13. Slov. K. Vit. dr. sv. Alojzija, ima svoje redne mesečne seje vsako 4. nedeljo pop. ob 2. uri in redne vaje vsaki 2. in četrti torek ob 8. uri zv. v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik, 6105 St. Clair. podpred. Frank Gornik, Wag. Jak. Mauser; I. tajnik Frank Makše, 4034 St. Clair Avennue. Društveni zdravnik J. M. Seliškar. Vsa pojasnila daje prvi tajnik. 1. jan. 13. K. S. P. dr. sv. Barbare, Št. 6. spadajoče k gl. post. v Forest City, ima svoje redne mesene seje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob tO. dop. V Grdinovi dvorani V društvo % se sprejemajo člani od 16 do 45 1. Vstopnina je po starosti. Bolniške podpore se plača $7. na teden in takoj po vstop«. Predsednik M. Colarič 1188 E. 61 St.; tajnik J. Widervol 6127 St. Clair ave.; blagaj. M. Vintar, 1141 E. 60 St. Pojasnila dajeta predsednik in tajnik 'J. juhi-') Slovenska Narodna Čitalnica ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 1157 E. 61st St.. Knjige se izpo-sojujejo vsako nedeljo od 9 do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnila dajejo: perdsednik Peter Pikš, 6305 Glass ave.; I. tajnik Ig. Smuk, 631 j Carl avenue. Blagajnik Jakob Pctžun, 1164 E. 61 St. (1, jan. 13 Samostojno Pevsko in podp. dr. Vrh Planin, ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in pevske vaje vsak torek in petek zvečer ob S.uri Predsed. Maks Temistokle, 672 E. 152 St; podpredsednik F. Grdadolnik 5706 Waterloo Rd. tajnik Carl Lampe 15809 W*- J terloo Rld.; blagajnik Martin Janežič 5706 Waterloo Road. Ciril Metodova Podružnica, st. 24, ustanovljena 25. februa« ; rija, 1910 v pomoč onim slovenskim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci ali pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske šole Letni prispevek za člane je 50c. * Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knausovi dvorani. — - Predsed* j nik. L. J. Pire. 6119 St. Clair ave: tajnik John Vidervol, 6127* St. Clair ave. Mike Setnikarr 6131 St. Clair ave. blagjanjik I M » . ■ vJSIH Slovenski politični klub ima svoie redne seje vsaki drugi "torek v mesecu v Knausovej dvorani Odborniki so: Predsednik^ Josip Jarc, 1140 " Norwood ave.; podpredsed. lv. | St Clair ave: podpreds. Ivan 2ulič. 5704 Bonna ave.; tajnik Ivan Pekolj, 6011 Bonna ave.; | blagajnik Jos. Že le 6108 St. , Clair ave.: zapisnikar Ivan Av- jj vseli svojih že- y p:h. da spravijo skupaj za kazen. t".' pri takih krivicah se j ameriškiškim delavcem še ne odpro oči, tedaj jim v resnici ni pomagati. Kardinalova pridi-ga o ženski modi Zadnje čase je izdal papež Pij X. več pisem svojim škofom. v katerih jim priporoča naj opominjajo' svoje vernike, oziroma vernice na spodobno obleko, to je tako obleko, ki ne bo zapeljevala moških k grdim pogledom in slabim mislim, To priliko je porabil tudi kardinal Cavallari, ki je pa-trijarli v Benetkah na Italijanskem. Priredil je posebno prf-rligo, k kateri je povabil zlasti ženske. Govoriti je hotel j današnji ženski, moderni ženski, kako se oblači iti kako vzbuja moške strasti. Ker jc pridiga zanimiva, jo hočemo na tenj mestu priobčiti: 'Kardinal je govoril: Kaj je pisal sveti Peter novospreobrn-ienim v rimskih provincijah? Ženske naj se čisto obnašajo, in vedno morajo* misliti, da njih največji kras ne leži na oblekah ali na okrašeni glavi, na lepih laseh ali dragocenih kamenih, pač pa v čistosti in zaslugah ljubezni do svojega bližnjega, ki je v potrebi. Če hočejo torej vaše žen£ Bogu dopasti, ne smejo gledati na zunajni blišč in lesk, pač pa gledati na notranjost, da tlo-padejo Bogu. Kdo bi mogel dandanes kaj tacega govoriti? Saj vidite sami, kakšna je danes moda ženskih oblek, in to celo pri takih ženah, ki se hočejo imenovati kristijanke? Lf opazujte današnje ženske pa bodete videli, da nimajo niti trohico čistosti ali kristijanstva na seli. Danes je nesramnost ženskih oblek tako napredovala, da se ne zgražajo nad njimi samo kristijani moški, pač pa celo oni, ki nimajo nobenega kristijanskega duha v sebi, Dasi na tem mestu ne moremo natančneje razpravljati o ženski obleki, vendar lahko določimo. kdaj je ženska obleka nespodobna. Mi razumemo pod nespodobnimi ženskimi oblekami take obleke, ki pripuščajo, da se vidi del ženskih ram in prsij, ,In v najboljšem slučaju so današnje ženske obleke na onih delih komaj take, da bi zakrivale, kar ni treba kazati, če pa obleka vseeno pokriva, tedaj je pa zraven tako ozka tančica, ki še bolj razjari moško poželjen-je. Nadalje razumemo pod nesramnimi ženskimi oblekami ona krila, ki se tako prilaga-io telesu, da markirajo vse telesne dele, kadar se ženska pre mika. Tu mora zginiti zadnji čut sramu. Mislim, da sem povedal dovolj, da vprašam: v . , 1 ,, „*". ^, , 1 7 1 oblačijo? Ali se ne zgražate 1 in sramujete, ko vidite, kako c nastopajo gotove ženske oble-1 čene v javnosti? Kaj neki po-: menijo nesramne goline, ne-t čista premikanja, predrzni po-■ gledi in vse druge manire, katerih se gotove ženske poslu-1 žujejo? Nič druzega kot to, da jih je že zdavnej zapustila • vsa čednost in ponižnost. Jaz . tukaj slovesno izjavljam, da ne . bom nikdar pripustil, da pridejo k birmi kot botre nečedno . oblečene žene. Jaz sem v svo-. ji hiši gospodar, in kot tak imam pravico zahtevati, da pride spodobno oblečen k meni. -Ali ne dobijo ženske, ki se nespodobno oblačijo nikdar slabih mislij, ali je to le njih nečimernost? Pravi vzrok ne- 1 čedne obleke leži v grešnostU ki tira nizi ra srca, ki hočejo zapeljati in biti zapeljana. Mislim i da ne trdim napačno, če re- ! čem, da stvari, ki se tako o- 1 blačijo, vedno v grehih žive!" Patrijarh se je potem v svo- ! ji veliki jezi izjavil, da žene, 1 ki niso spodobno oblečene, ( povsod, pri moških in pri mla- 1 din i pogubo povzročajo. Na ' pomoč kličem družinske očete, t da naredijo sedajni modi žensk t že vendar enkrat konec. <" 1 . -•--s Po tem se ravnajte. r C — Najvišja stvar v življenju je dokončati delo z ljubeznijo in veseljem do dela. # * » ✓ ljudje bi bili veliko bolj srečni, če bi mogli stariši u-ganiti; želje svojih otrok. Če { bi poskusili, kaj more otrok narediti, in v čem se more odlikovati. ♦ * * K dolgem življenju je poleg; zdravja potrebno tudi veselje 1 do poklica, * * * ' ^ j Samo »labotmv. zgubi koraj-žo, kadar se mu kaj po ne s resi, 'dasi nesreča ni sramota niti dokaz slabosti. Nihče ne sme radi slabega uspeha zgubiti pogum1. Najmočnejši in najboljši Ijinlje na svetu so imeli nesrečo, smolo, slab uspeh, dasi so imeli jasen cilj pred očmi, energijo in karakter. * ♦ * Nekaj tte smete nikdar pozabiti: Zaupajte v samega se-be, imejte vero v sebe. V go- | tovem pomenu in v gotovih slučajih mora biti človek raz- ( glaŠevalec lastne slave in sam sebe dobro hvaliti, ker kdor ' se tie hvali sam, bo dolgo čakal na hvalo drugih. ♦ * * (Skušnje učijo modrijane; , Povej-te .svetu, kaj ste naredili in kdo ste vi, in povejte to ' ljudem vedno in vedno, da ne bodejo pozabili. Mogoče te bo- ^ dejo imeli za bahača — le nič se ne brigajte za to. Saj je vendar vsak človek zmožen, da- \ psttje in laže, toda dobra dela opravljati pa ne zna vsak. . * * e ' Kako so vendar tvoji bližnji veseli, kadar ima« smolo ali nesrečo, kako so žalostni, kadar se ti dobro godi, torej ne sramuj se samega poveličevati, * * * Daj da te vidijo! Le tako moreš priti iz globočine ne-poznanja do moči in bogastva, j ali pa k temu, kar je enako ^ moči in bogastvu. '* * * Življenje je boj, boj duha z ^ duhom, zmožnosti proti zmož , nosti, moči proti moči, časti- j hlepnosti proti častihlepnosti, boj, "ki oživlja človeka. » * * Kdo bo praskal tvojo kožo, j kadar te bo srbela? Gotovo ti t sam, ker malo je ljudi na sve-tu, ki hočejo olajišati bližnje-mu trpljenje. j o t Največja mesta na svetu. i ■ 1 Zadnje dve leti se je skoro 1 po celem svetu vršilo ljudsko ' ■štetje. Nekatera mesta so gle- 1 de števda prebivalcev silno na- predovala^Samo v Evropi je c 0 vsem je seveda London, v ka-tereni so našteli 7.252.963 lju-dij. Pravo mesto London, tam s- kjer je trgovina in središče re-sničnega Londona pa šteje sa-1- mo 27.000 prebivalcev, vsi dru-gi ljudje pa stanujejo zunaj >, tega okrožja. Drugo največje a mesto v Evropi je Pariz, kjer z je danes 2.888.000 prebivalcev e in sicer brez predmestij. Bero- > lin mnogo nagaja Parizu, ker 3 tam so našteli letos 3.832.000 1- prebivalcev; seveda so všteti k pri tem vsi prebivalci raznih a predmestij. V Berolinu samem - je seveda samo 2.084.000 oseb. 1 1 Predmestje Charlottenburg pa r šteje 320,000 ljudij, Novi Ko- | 1 lin 253.OOO, Schoenberg 178.- - 000 in še nekaj drugih skupaj 1 > do 400.090. Tudi so predme- 1 - stja berolinska bolj gosto na- ( 1 seljena kot pariška. Največje 1 . pariško predmestje je St.-De- 1 . nis, ki šteje 72.000 prebivalcev, t ' Leert 69.000, Boulogne sur 1 . Seine 51.000. Dunaj je četrto c mesto v Evropi in šteje 2.065.- i , 000 oseb, potem pride rusko t . mesto Petrograd z 1.908.000 1 L ljudmi in Moskva z 1.617.000 1 prebivalci. Te številke so vze- t te iz letošnjega štetja. Na se- ^ dmem mestu stoji Hamburg, s ki šteje sani 957.000 ljudij, t skupno z mestom Altono, s katerim je tesno združen, a e politično ločen, pa celo 1.132.- P 000 prelwvalcev. Nekoliko ma- k nje je mesto Carigrad, ki šteje k samo za sebe 943.000 ljudij, a o 7. azijatsjfjkni predmesti vred e 1.106,000. ipla v no mesto Ogrske šteje )8o.ooo oseb. in so v tem mestu zadnja leta v re- j snici silno napredovali. Poljsko mesto Varšava šteje 856.000 prebivalcev. Potem sledi Glas-gov na Angleškem z 784.000 prebivalci, Liverpool 747.000, j NeapOl 723.000, Manchester 714.000, Brusel 629.000, Mo-nakovo 615.000, Lipsko 604.-ooo, Milan in Madrid vsak (600.000, Kodati j na Danskem 15^8.8000, Barcelona 587.000. Amsterdam 574.000, Draž;dane 558.000, Marselj 551.000, Rini 540.000, Lyon ^524.000 in Praga 514.000 prebivalcev. Amerika ima samo deset mest, ki imajo več prebivalcev kakor pol milijona. Veliki New York šteje 4.767.000 ljudij, Chicago 2.185.000 oseb, Philadelphia pa 1.549.000 prebivalcev. Neznansko je narastlo mesto Buenos Ayres tekom zadnjih deset let. Buenoš Ay-res šteje danes 1.450.000» prebivalcev, Rio de Janerio v Bra zrli j i 900.000, St. Louis 687.-000, Boston 671.000, Cleveland 570.000, Baltimore 558.000/ Pittsburg, skuipaj s predmestji vred 534.000. Največje mesto v Aziji je Tokio, glavno mesto Japonske. Tokio šteje 2.186.000 prebivalcev, potem pride mesto Osaka na Japonskem, ki ima 1.230.-000 oseib in ravno toliko Kal-kuta v Indiji. Kakih pet mest na Kitajskem ima čez milijon prebivalcev, vendar kitajske številke niso prav zanesljive. V Afriki je največje mesto Kairo, ki šteje 680.000 ljudij. Kako lahko deset let dalj živite? Prehlad je prav navadno ime za različne manjše bolezni, katerim je človeško truplo najbolj izpostavljeno. Če pa vprašate učenega zdravnika, vam pa bo povedal, da zdravniška znanost ne pozna nobene bolezni, ki bi se imenovala v resnici prehlad. Vendar govori zdravnik in bolnik o "prehladu". Govori se o njem, kakor bi v resnici bil prav domač z nami. Tudi zdravila kupujemo za prehlad, različna zdravila, največkrat s ptav dobrim uspehom. Položaj človeka, ki je dobil takozvani "prehlad", je vseeno še dober in mehke narave. Prehlad ne traja dolgo ter kmalu preide. Toda če se prehlad večkrat ponovi in se ga vedno zanemarja, tedaj lahko postane najbolj neznatni prehlad usodepolen za vaše življenje. ,, (.. 4 ... 1 - v nekaj urah navadno mine. 1 To se pravi, da bolezen gre - po svoji poti, in ozdravljenje * pride samo od sebe. Pa vendar - dasi ta prehlad ni oster, vendar j postane silno nevaren ter po-? vzroči tudi smrt. r Nosne odprtine in votline ir imajo direktno zvezo z očmi, - ušesi in grlom. Raditega pa, r če se pripeti pogosto in hujše ) vnetje, zadobijo nevarni bacili, i ki so vedno podlaga prehladu, 1 nadvlado nad zdravimi deli te-1 lesa, konečno*, pridejo v ta ali oni organ, posledica je, da ne zgubimo samo lahko vida ali posluha, pač pa tudi življenje. •Drug pogoj prehlada se imenuje bronhitis. Kdorkoli je delal v tovarni ali v uradu dalj časa, posebno tam, kjer je bilo slabo- zračeno, ali preveč kurjeno in je prišel naenkrat na mrzel zrak, ta je dobil bronhitis. Vname se namreč delikatna pot, ki privaja zrak v pljuča. če se te vrste prehlad ponovi, je to nevarno, ker kaže, da se pljuča dotičnega ne morejo upirati napadom prehlada. Prehlad v pljučah je vselej nevaren in se ga nikakor ne sme zanemarjati. Marsikdaj se smatra influ-enca ali pljučnica kot navaden prehlad. Pljučnica je v začetku nekoliko hujši prehlad. In kakor hitro se tak prehlad ne odpravi, tedaj ste lahko v enem tednu mrtvi, ali pa -dobite druge zimke kot posledi- f^Dalje na peti strani). ____11.1 .1 ------ —- m—. DOBRO DELO ) . - PO NIZKIH CENAH, TO JE NAS NAMEN! ČISTIMO: Moike obleke <£ 4 AA po $1.UU Moške hlače ___ JJJQ Ženske obleke fr 4 HJ po .................S Ženske suknje žc^kekiku50-75c % DELO JE GARANTIRANO PRVE VRSTE. . 1 f- 1 KAST 3625 L. Oba talefona; f CENT. 6648 K Pridemo iskat in pripekam na dom. IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CENAH. F. H. MERVAR, 1336 EAST astfc ST. Pripravna I / v VBaki , zav«el S Mm^^^ lkatUid M kadilce ^^jjtr^jji MSO --f Cignrrttm 5c za lO. . ^• SE PRODAJAJO .POVSOD, Poskusite eno škatlo in prepričajte se I Satenwtl ptički in cvetlice delajo lepe blazine. ft JUMtlLLARD 00. ^^ > f r-i-i i ogenj i Zavarujte sc proti nezgodam! ogenj * ¥ T • C\ Prl »l«ven«kem astevarovalut-m Atft>iita Kief A. Haffner-ju Zavarujem hlfte, pobifttro, BteWene Upe (plate glasa) blago. aMa4i««a (stock) vaeb trat, konje, vozove, ter sploh v»e kar ram more kal tujec zavarovati POSEBNOSTI Kadar w aellte, ne pozabite premeniti nae»»?a*a<. zavarovalni polici, ker ▼ atufiaju ognja bi ne dobili odškodnino, teto velja tudi kadar oddaete posest k mit Hr uif» nn )>» urii i anth1 . ta in nepotrebnih sitnostij pridite k meni ln' Jas ram uredim rse potrebno In xaetonj. Vse informacije glede zavarovalnine taatOBj Oglasite se pri meni prej ko oddaste zavarovalnino kakemu tujcu Se. priporočam rojakom. — Na uradu Cleveland Truat Oo, St. Cl»lr In 40. ceste od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. A. HAFFHEB, IZVRSTNO POMADE VINO!%| — —,„ , , _ ■ -—-. •- ■ ---—~~ ■ -Z-..—. j Vsem našim stanm odjemalcem in prijateljem nnzna-niava, da sva nakup Ut uajb« i rga žlahtnega groadja ter 1 da budevaimala v zaki^i pristno dou me vino. Rudečevino ia Concord gTOzdj«, Belo vino Niogarp in Katavba, Belo vino Delavare, Salen in kafifijrnijski j rizling. John Jer&e Sc Mfhael Jalovec 6424 SPILKER AVE.r CLEVELAND, OHIO mm^mmmtmmmmmmmmmmmmmm^^^^^mrn^^mm^mm^^^^mmmmmmmmmi^mmmm j saatra ir* a^a-aa-nnia ura a it mu a J. S. Jablonski, SLOVENSKI *) FOTOCKA F. «12^ ST ilLAIH AVE. N. E. Izdeluje slike za ženitbe itn družinske slike,, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za: vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo garantirano. Ali ste že plačali naročnino ? Samo $2.00 za celo leto. Frank Sakser Glavni urad: 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Požilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podmfaic*: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE ta vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. .' • - f.- J. • if 4 IJ'" ■V. v ! ; " ! » .i %t it } t^A 'IrJi * • -a - A ... ji.' L.iev Amerika. uct> 2^01 xa - ... ______________________________________________ ' ■ ' • Ustanovljena 13. ^P^^ Glavni sedež: novembra 1910. UmmW Cleveland, O. Predsednik: JOHN OORNIK., &106 St Clair Avenue, podpredsednik: MARTIN COLARIČ, 1188 E. 61st St f N Tajnik. FRANK HUDO VERNIK, 1243 E. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 East 55th Street. Ii Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Avenue. Nadzorniki: ANTON 06TIR. 6030 St. Clair Ave.; FRANK tORIC, 1366 East 66th St.; MIHAEL WINTER, 6030 8t. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, &128 Glass Avenue. Porotniki: ANT. AHC1N, 6218 St. Clair Ave.; FR. MBERT, 6124 Glass Ave. Pooblaičenec: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELIŠKAR, 6127 St. Clair Avenue. Vsi dopisi In druge uradne stvari, naj se pofiiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezlno' glaBllo "CLEVELANDSKA AMERIKA" ce zanemarjanja zdravja. Marsikdaj preide pljučnica, na njeno mesto pa stopi jetika.' Če hočete zdravq živeti in podaljšati življenje za nekaj let, ne zanemarjajte prehlada, ki je'spravil največ ljudij pod zemljo. Majhna skrb v začetku bo mnogokrat vam prihranila življenje ali pa vsaj podaljšala brez bolezni. --H l Lumpi in berači v Londonu. (Slike iz londonskega življenja.} Kdor pride v London, bo * Ikmalu ojpazil. da tu, kjer leži denar po cestah, je tudi dovolj ljudij, ki ga iščejo. Tujce tukaj bolj nadlegujejo kakor v Parizu ali Berolinu, in marsikdo bo kmalu mislil, da je prišel v južno Italijo, v kraje večnih beračev. Zvečer, ko korakate prftti domu, se dvigne londonski be rat; iz §voje podrtije in vam moli roko nasproti, ko korakate po cesti. Med bogatimi sprehajalci v krasnem Hyde Parku vam pride kar naenkrat še precej dostojno oblečen mož, ki prosi darove z znanim izrekom: "Prosim milodarov staremu mornarju, ki ne more dobiti službe.Tu i\as zopet dohiti druga oseba, zamrmra nekaj neslišnih besed, in četudi ne dobi ničesar, vseeno vam bo odgovoril: "Thank you. £ir!" Na cestnem vogalu stoji po-' lomljen voz J" staro harmoniko; siromašna ženska proizvaja "muosikalične*' komade; na prednji strani harmonike je napisana vsa žalostna zgodba te žene. Eno pa moramo reči o londdp^kih beračih, da namreč niso sitni, toda veliko jih je, ki vam ponujajo svoje roke v milodare. in to se vam zdi Ču-dno. Kmalu pridemo do prepričanja, da je večina londonskih beračev nekaka zadruga, ^aor n. pr. redni delavci kake v. obrti. V tej beraški zadrugi so ljudje, katerim delo mrzi, ,ker - dobro vedo, da se da tudi brez f*. dela preživeti. 'Po dnevu spiff. jo, ponoči pa , pridejo na dan in žanjejo, kar so drugi za-služili. Seveda, večinoma ima v rokah užigalice, sladkor ali pa vrvice za čevlje, ker angleška postava je tudi proti beračem sitna. Vsak berač mora I:, torej nekaj v rokah imeti, da ni kaznovan po postavi. Pripeti se, da nosi en berač škat-Ijico užiigalic celo leto s seboj in jo pokaže le v slučaju. I če se mu približa policist, ki ga hoče radi beračenja zapreti. Londončani pa niso trdega srca. Statistika kaže, da dobijo londonski berači vsako leto nad dva milijona dolarjev "za-| služka". Ni čudno torej, če praivi uradino poročilo, da za-* slinži povprečni londonski berač več kakor pa delavec. In iz tega tudi shaja, da v Londonu ni toliko beračev, ki prosijo radi potrebe, pač pa jih je več takih, ki beračijo, ker nečejo druzega dela opravljati. Mnogo beračev je tudi oženje-nih. Po dnevu beračijo, zvečer i se pa vrnejo k svojim druži- 1 nam, prinesejo en dolar ali pa dva, povedo, da so delali * v 1 mestu. In dobro so organizi- 1 rani londonski berači. Vsak j ima svoj okraj, kjer "deluje"; svoje meje ne sme prestopiti. T ' a* 1 . „ I , - seP odvzeti. To je -seveda ja- - ko velika naloga in tudi ne lahka. Tudi podpirajo se be- 1 rači med seboj. Gorje pa one-j mu, ki bi hotel po krivičnem , dobiti podporo. Nekoč je dnu-1 žba beračev dobila pismo, v - katerem je prosila neka oseba, - naj se ji podeli podtpora, ker - je v skrajno revnem stanju. Stvar so preiskali, in konečno je prišlo na dan, da je bil pro-sitelj bogat posestnik neke trgovine, ki je živel s tem, da je pisal okoli usmiljena pisma za podporo. Seveda je bil za dalj časa zaprt. •Mogoče je že kdo bral roman "Oliver Twist'' od Dickensa. Tu se pripoveduje, kako posebna beraška družba v Londonu podučuje mlade, štirinajstletne dečke, da kradejo. Zjutraj jih razpošiljajo po celem mestu, da poskusijo svojo srečo. Berači imajo svoje posebne naselbine. V teh naselbinah je mnogo otrok, ki so se pone-# srečili. Enemu manjka roke, drugemu noge. Te otroke si berači sposojujejo in jih vlačijo s seboj po ulicah, da vzbU; dijo z njimi toliko več usmiljenja. In za tako posojilo morajo berači tudi plačati. Bolni in slabotni otroci veljajo petnajst centov na dan, dvojčki pa kvoder; čim slabši so otroci, tem več morajo berači plačati za njih posojilo. Če otroci odrastejo, tedaj se naučijo na lopovščine starejših, da si pozneje sami lahko "služijo kruli". Berači v Londonu pa nimajo radi dosti opraviti- z lopovi. Londonski berači dobro vedo, da če bodejo nasilni, ali če se pregrešijo proti postavi, da je kmalu' konec njih beračenja. Zato pa vselej dobro pazijo, da se ne priklati med njih druščino kak nepoklican lopov; ki " bi delal "sramoto'' njih za-' drugi. Večjih tatvin, napadov ; in umorov se skrbno ©gibljejo, 1 toda pri tem ne smemo reči, da imajo tudi londonski tatovi prijatelje med berači. Vendar ' v tem so jtako molčeči in se ne izdajo radi. Vendar skušajo kolikor mogoče, da se otresejo roparjev, velikih tatov in vlomilcev, kar se le hitro da. Če ne gre drugače, pa stopi več beračev skupaj in tako z združeno močjo prepodijo usi|jenca iz svojega okrožja. Londonski berači zgubijo namreč svoje delo, če se jim začne očitati, tla so morilci in roparji. In kakor mora vsak stan in poklic skrbeti, da cxstaYie "čist", tako skrbijo .tudi londonski berači, da se ravnajo vsaj kolikor je mogoče, po pdstavi. In pri tem dobro shajajo. -o-- Razno. 11 1 "i-11 Policist ustrelil aretiranca. Iz Berolina poročajo: Neki po-, licjst je v Mohaitu ustrelil 33 letnega vozika Kieleja, ker se je ta z odprtim nožem pi*o-tivil aretaciji. Grozna železniška nesreča. Iiz Alicantesa poročajo: Loko* ' motiva tovornega vlaka je za-vozila v steno kolodvora, jo prodrla ter se prevrnila. Pri, tem je pokopala mnogo oseb. Pet možkih in štiri ženske so bile ubite, dve osebe so bile težko, sto oseb. pa lahko r?n-jenih. , " i 1 mnenja, da so bile dragocenosti ukradene princezinji Thurn in Taxis. Vmešavanje papeža v delavske stavke. Kakor poročajo iz Barcelone, se je papež ponudil stavkujočim železničarjem -kot razsodnik. Železničarji nameravajo sklicati zSborovange, na katerem si bodo ogledali papežev predlog. | Poneverjenje pri srbski banki. Iz Belgrada poročajo: Pri srbski narodno gospodarski banki je bila te dni velika de-fravdacija. Glavni blagajnik banke je poneveril 100.000, frankov ter baje pobegnil v I Ameriko. V postelji usmrčena od električnega toka. V Castellatnare so dobili profesorja Polacchija in njegovo ženo mrtva v postelji. Ko sta zakonska spala, se je električna žica raztrgala in padla na posteljo! Speči zakonski par je bil na mestu usmrčen. Usoda moža sufragete. Mme. Whilsova, angleška sufragetka, je zelo bogata. Razentega je pa še doktorica medicine in izvršuje Zdravniško prakso. Davčni urad je brezuspešno zahteval od nje, naj plača davek. Rekla je, da bo to takrat plačala, kadar dobi volivno pravico. Toda tJavčnin urad se je pa obrnil na njenega soproga, ki je pa reven kakor cerkvena miš. In ker gospa Whil-. sonova ni hotela plačati predpisanega davka -— so zaprli njenega soproga. Siromak sleherni dan piše soprogi, naj ga reši iz zapora, toda Šena sufragetka se ne da ©mehčati. In tako bo ubogi Wflpife čakal in čakal.... Kako ljubijo na Japonskem čistoto. O tem piše pariški "L' Auto": "V Parizu je ^a tri milijone prebivalcev samo 155 kepelj. Toda ta podjetja ne delajo velikih kupčij, temveč komaj izhajajo. Leta 1911 se je v teh podjetjih pripravilo 2.500.000 kopelj, tako da ne pride niti ena kopelj na enega Parižana na leto. V Tokio pa, kjer mora impti v^aka rodbina svojo kopalnico, je 750 kopalnih podjetij, v katerih se pripravi za 1,400.00 prebivalcev na dan 400.000 kopelj. V posnemanje! Pravoslavna cerkev namerava odpraviti posebne takse za krste, poroke, pogrebe in uvesti letno plačo za duhovnike v znesku 1200 rubljev, za diakone 800 rubljev in za p^aloniiščike 400 ru'bljev. Vlom v vojaško blagajnico. Iz Požuna poročajo: V hon-vedski vojašnici nadvojvode Tožefa so neznani zlikovci vlomili v Wertheimsko blagajnico ter odnesli 400O K. Storilci so najbržje vojaki. Posledica vojne nevarnosti. Iz Budimpešte poročajo: špekulant z žitom Aleks. Eiser, je včeraj izpil nekaj sublimata. Njegovo stanje je smrtnone-yarno. Bil je zelo angažiran na efektni borzi, vendar pa na ni pasiven. Nesreča v gorah. Iz Strobla poročajo: Dr. Hugo Tauberja, železniški asistent v Lamba- ! chu, ki so ga pogrešali od 19. : junija, so našli predvčerajšnjem ob Sparberwandi mrtvega. Padel je kakih 140 m glo- < Ropar v ženski ooH Iz , Monak^v^ga poročaj^pl^okt. , i- WMM^k juvelirju Wal-t e r jratfrrTh eresienstrasse" neka dima, ki si je dala predlo- , žiti več dragocerfega lišpa. Ko se je juvelir obrnil, ga je dama večkrat udarila s težkim ' kladivom po glavi. Walter je kljcal na pomoč, na kar je prišlo več policistov, ki so damo aretirali. Na policiji se je iz- ( kazalo, da je dama preoblečeni < moški. " —-- 1 1 * Mali oglasi, i c " I CANDLER'S COAL CO. 1 2 Tu si lahko prihranite de- c nar pri premogu, pesku, pe- s pelu in opeki. Imamo tudi vo- r Zahvala j j Tem potom se izreka javna zahvala vsem, ki so kaj pripomogli k slavnosti polaganja vogelnega kamna. Posebno hvalo izrekamo slavnim društvom, ki so se udeležila parade, posebno pevskemu dr. "Triglav'' za prijazno pomoč inn postrežbi pri večerni ve-1 selici. Isikrena hvala društvu "Orel"* za trud in, predstavo. Srčna hvala društvu "Lira" za lepo petje in vsem govornikom, ki so z govori navduševali za skupno delovanje, Le-| pa hvala gg. Grdina, Knausu in Kaušek -za postrežbo s krasnimi avtomobili. Najuludnejša hvala vsem ženam, ki so se j trudile, da so pripravile vse potrebno zoper lakoto. Hvala vsem možem, ki so pri veselici skrbeli za žejn?. Konečno se pa zaihvalujemo vsem, ki so kaj darovali za slavnost ali pa naročili oglas v (programu. Bog plati stotero I S tem da ste tako dobrovoljno pomagali, ste nam dali nov pogum, da bodemo tudi zanaprej delovali z največjim zanimanjem in požrtvovalnostjo v prid novi šoli, v prid narodu. Pripravljalni odbor. Naj ne preteče dan, ne da bi se vam čreva izpraznila. Vse snovi, ki so v zaba-sanih črevah, gnijo in se spremene v plin in druge strupeni-ne, katere vsrka iiUknrenaša kri in katere so vzrtBRjiedlo-be, glavobola, neprpfcvf, odprtih ran, opahkov, ^neprijetnega diha in nečistega jezika. Severove krogljice za jetra (Severa's Liver Pills) okrepijo jetra, izločijo brez bolečin neprijetne snovi, vredijo čreva in popravijo zapeko. 25 ce-tov škatlijica. V vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. Slovenka išče dela pri kaki slovenski družini. Opravlja lahko vsa hišna dela. Oglasite se na 1097 E, 66fch St. Pelo dobi mlad mož, star od 18 do 21. leta, ki zna slovensko in nemško, da bi delal v oddelku za hišno opravo. E. A. Reimer, 3423 St. Clair ave. --- (87) Delo dobijo izurjene prodajalke in sicer tri v oddelku za ma-fakturno blago. Dobra služba. Slovenke imajo prednost. Vpra šajte pri E. A. Reimer in Co. 3423 St. Clair ave. (87) Delo! * Takoj dobi delo 25 mož na "scrap jard". Oglasite se takoj pri Bia* losky Bros. 8434 Kinsman Rd. Stalno delo in dobra plača. Naprodaj hiša za dve družine na Carl ave. blizu Norwood in Addi-son Rd. Prinese renta $418.00. Velik lot 40x145. če se hitro proda samo $3500. Silno poceni. D. F. Ryan Realty Co. 710 New England Bldg. Central 1956 R ali Main 323 ---:-86 Dva moška dobita stanovanje s hrano ali brez. Kopališče v stanovanju. Vlprašajte na 1055 Addison Rd. (87) ■ 1 V najem se odda lepo opremljena soba pri slovenski družini. Vprašajte 1367 E. 53rd St NAZNANILO. S tem naznanjarfl Slovencem, da je umrl v Clevelandu Slovenec po imenu Ignacij Medved, doma i-z 5t. Viške fare na Dolenjsk, Umrl je po hitri bolezni štirih dnij za vročico v najlepši starosti 20 let. Ni bil pri nobenem društvu in tudi denarja ni imet nič, in ni nam druzega preostajalo kot napraviti kolekto in iti okoli znancev. Dobrotljivi rojaki so darovali svoto denarja, za kar se jima na tem mestu najsrč-neje zativalujeva. Josip Kožar lil muuil lmi alvd. aaBu......_riiii.i 11111 m Naprodaj so štirje psi, Fox Terrier vrste. Kdor hoče kupiti, naj se zglasi pri John Božič, 6124 Glass ave. (86) ^ 1 1 —1 1 f 'i. - Dobro in stalno službe dobi slovensko dekle v hotelu v me stu. Oglasi naj se pri Fr. Su-hadolnik, 6107 St. Clair ave. - (86) Mlad delaven Slovenec bi rad dobil delo najraje za pomočnika v gostilni. Oglasite se v našem uredništvu za naslov. —--(88) Soba se odda v najem brez hrane. Jako čedna soba in sama zase. Vprašajte na 1075 E. 64th St. (86) Hiše naprodaj. $2500 ima II sob, za tri družine, lot 40x168, 863 E. 70th St. $3000. Na E. 69th St. blizu St. Clair, dve hiši, 7 sob, 5 sob, škriljeva streha, rent $30.00 na mesec. $3500 na E. 32nd St. blrzu Superior, 2 hiši, n sob in 5 sob, rent $38.oz. Vprašajte pri McKenna Bros. 1365 E. 55th Street. 88 NAZNANILO. Mošt in vinski sodi. Ako si želite letos z dobrim, domačim, novim vinom preskrbeti, ne pozabite poskusiti naša pristna domača nova vina. Cena moštu je galon 28c. Naprodaj imamo tudi precejšno število sodov od 150 do 200 galonov. — Cena sodov je $5.00. — Za obila naročila se priporoča Prva slov družba pijač, THE OHIO BRANDY DISTILLING CO. 6102-04 St. Clair Avenue. Cleveland, Ohio. ij Zanimive stvari! j |i[ Vsako orodje, ki gre v X vaša ustk v mojem uradu J ! je -čisto in prekuhano z {I I* električnim aparatom. Us- JI peh tega je, da ne morete dobiti zastrupljenja krvi pri nas. Mi zamorimo vse !( bacile takoj za vsakim bol- !( a nikom. Ne dajte, da vam li drugi polagajo umazane in !C ; I štrumente v usta, ker to !| J| je nevarno. Moj urad je !i 31 čist v vseh zdravstvenih !» ! J ozirih. Tukaj sem že tri ! ! leta in imam še veselje ! ! za dolgo let, ker se ne se-!! lim vsako leto. Torej je \\ moja garancija tako dobra jj I* kot zlato. Nikar se ne pri- j; pustite preslepariti, da so | ; drugi zobozdravniki moji ; ; tovariši, pač pa glejte, da <|; ste v slovenskem uradu, ; \ jjj kjer se vam prav postreže. J J 0 Tu so vaši- ljudje. Preiska- ] ; ;j; va zastonj. Zobe deremo j ; ;; brez bolečin. Najnižje ce- ] \ ;!; ne v mestu, najbolje delo. j ; ; ; Mnqžica našega dela je J | naš najbolji oglas. Vpra- !( || šajte svoje sosede. Ženska 1 izkušena postrežba, govori '£ S z vami slovensko. Za vse JI a bolnike izven mesta do ! ! S 100 milj, plačamo mi vož- ! \ S njo. Delo garantirano. I Dr.A.A.Kalbfleisch i j [ White Cross zobozdravnik. ;j; I 6436 8t.Clalr-av. «j Odprto od 8. do 8. < 1 "I * * . ___ 1 ' z •>• •■■■■■■■i i! Anstro- Američana i! s. s. co. j; DlrektaaTOžnfamed 4 j; New Yorl«om In ;" AYMtro-Ograko J; . NIZKE CEN8. , h • Fina podvorba, električna • j; h ■ luč, izvrstna kuhinja, pros- < f h- to vino, kabine tretjega rax-h ' reda na ladiji Kaiser Pfanz ; [ < > Joseph I. in Martha Wa- ;; h > shington. Govorijo se vsi ; h • avstrijski jeziki. j' Kompanija ima sledeč« drorijake: * [ i ■ Kaiser F rant Joeeph L, Martha ; j j! Washington, Laara, Alica, Arjfrn- ' . j; tina, Ocenia, ia nov« ladije atl» ! * • delajo. Za Tie podrobnosti se obr- ;" h ! alte na generala« agente. i Phelps Bros. & Co. 11 1 ^ : WJ, Skoro vsakdo rabi plin. Skoro vsaka družina v Cleveland« rabi pSa, v hi si in trgovini. Zakaj? Ker plin je cenejši k (»t premog ali ks, ne dela nesnage v hiši, . se hitro prižge in ugasne, hrani denar, čas in udobnost. Če ne rabite plin«, pridite v rašavad »povejte, kbj hočete imeti. The East Ohio Gas Company 1447 EAST 6th STREET j Največja Slovenska trgovina i IIET POQ-X5EB3STX ZJLTZTCXD Razdeljena t dva dela In ▼ polni meri 1 najflnejftM mljiaiiMi I preskrbljena. Trgovina za nakup pohlAtva, orodja, prsmtm. pansd^ • 1 barve* stekla In drugo. Pogrebni zavod Je s nsjffoejibnl pilpiaiisl ' preskrbljen. Mi preskrbujemo najlepše sprevode v sadovoQaort ! Undlj, zakar Imamo brez itevila zahval. Za viakl sMBa) Imm dro ► ambulance In fine kočij«. Trgovina odprta no« la dan. So niys ' I roCam vsem Slovencem in slovensHm društvom. ; Tel. Princeton 1381 a fn|k||U| TRGOVEC bi POOSIHIH, Bell Bast 1881 WKHIIl/lf 4127 *T. CLAW AVilWfc : Vi se bodete čuditi \ \ kako velike koristi za človeSko zdravje je : Father Kneipovo grenko viw To grertko vino je eno najboljaBi, kar pk \ j« biio dosedaj narejeno. To gredko vino j« narejeno » i* najboljših gorskih zelišč in korenin, radftega naj-f boljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodeao aa* I dalje govorili o tem vinn, ker kdor ga bo posknaii t bo m m prepričal o njega pristnosti ' Zahtevajte Kneipa [ 1 _ katerega dobite po najboljših lekarnah in g*. • stilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo gren-ko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sfiko^ kakor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vai gostilničar att lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker anH> M edini glavni založniki in razprodajaki Kneifovega viaa. Prva Slovenska družba 2 OHIO BRANDY DISTILLING š 6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ob* JOSIP ZELE e NIK IM TSGOWB ___4 ' i * ' ■ "aZStiSEi i^jjjlBI Priporoča se slovenskemu občinstvo, da ga foseti Sg vsaki priliki. K Pogrebni zavod je krvrstao preskrbljen a I najfinejšo opravo in fmifi kočijami, f Zaloga pohištva, I železnine, posode, barve stekla itd. Oprto noč in dam JOSIP ŽELE, 6108 aT CLAHt i'i'i"iTiT111 [TiTTTnrrrTTTTTi m mi 1 mi iininiiim% JOHN qOgMK.^^ygf I Priporočam se vsen rojakom v nakap lepfli. »odnO ta Ml 4 am jesenskih U, UmaUh oblek ter soksa«. NNnM i po marl m le narefcme. Priporočam so aiavala dmiUnn SI v napravo uniform In tavriajozn vsa dn*a *lrole»a asrsilla Priporočam tudi svojo veliko nlo«o vaoh oifti iHu>—a. 3 ■fc*. i-'-M^MUMMntar'.»»»jR^ •' . • . ■ .v1.: H ■ IIAVMI p, Josip Prank. V jeseni je bilo, v pozni je-• flesni, zdi se mi, da nekako v začetku novembra. Tisti stalni kavarniški gostje, ki so posedali poleti po cele popoldneve in »časi tudi čez polnoč zunaj na verandi, so se že vsi presets v toplejše notranje prostost, in tako se je zgodilo, da am sedel tisti večer čisto sam mnaj na verandi, če smem tako aristokratsko sploh imenovati ozek :prostor pred kavarno, kjer se je gnetlo med fosufenimi oleandri par nerodnih, ob rohu že precej zarjavel* in obrabljenih miz. Tako sem sedel tam im gledal v kan-cfelaber, ki je mežikal na vogala, kakor da se posmehuje sa-■Krtnemti tgtibiru. Od juga je fihljal se pnecej topel veter, a vendar nebo ni bilo oblačno, ' Čiste in svetle so se smehljale ; .zvezde iz višav, mesec pa je 1 , trnbaduril se za obzorjem, da 1 « se je rumenkast sij že dvi- 1 gal više in vise, celo robovi 1 tistih streh, ki »o mi branile in 1 zastirale pogled Vv daljo, so se 1 svetili kakor potrošeni s svetimi prahom. Citati se mi ni 5 hotelov še tiste poltne in o- 1 »ledne slike ilnatrovanih listov ase niso zanimale, kakor da 1 prebavljam bogve kako groz- * ■ega moralnega mačka, da si 1 sem sedel v resnici tam brez 1 vsake važnejše misli, pač ka- 1 kar človek, ki ne ve, kako bi 8 preživel par dolgočasnih tre- ' notko-v. Zato sem pričel napo- r sled skozi nezsgrnjeno okno o- r pazovati kavarniške goste, ki r ae jim, bogme, ni godilo do-«t» bolje nego meni Dva ple- " fiesta gospoda sta kramljala v (l fcotn in postrani škilila na ble- n dikasto blaga j niča rko, ki je se- 1 Mi za pultom kakor živa ne- v aadovdljnosL Pri drugi mizi je •aafelo par itudeatov, z zai- z paawi, izpitimi obrazi, voda t( «a mm in temne kalute pod 8 sjiboviari krmežljavimi očmi v no pričale, da se jim je go-4Bo prejšnjo noč najbrže bo- * Ob biljarda' p« ie je leno ! pretegal plačilni natakar, bri- (l sal svoje debele prste ob ser- ® vijeto, ki mu je visela ob itra- 8 vri in zdajpazdaj zazdehal tako ]> rpno, da sem lahko vi- 11 dri celo vrsto aj^gpvib črvivjh s< zob. Se loči pod Širokim stro- , pom so gorele nekako medlo aH pa se je zdelo tako vsaj K aseni, ki 10 mi bile misli lene v< in težke kakor iz svinca. "Dober večer, oprostite — " Kakor da je zrastel iz tal se je prikazal izza oleandra, ki je stal tik ob moji mizi — nenadoma, da sem se ga skoro prestrašil. "Prosim vas ponižno — " in pomolil je pred me boječe svoj klobuk, pri tem pa je gledal v tla, kakor da se sramuje svoje ponižne in boječe prošnje. Njegov obraz je bil poraščen, fcuh, in koščen, toda poteze v njem so bile pravilne in nekdaj morda celo lepe. Imel ni dosti čez petdeset let aH pa nič, kakor sem ga sodil po njegovem obrazu, dasi so mu lasje na temenu že zelo izpada-Bli in tudi v bjadi so se mu ie f vetih beli vlakni. u6d kod pa prihajate?" sem ga povprašal, kakor povprašam navadno vsakega popotnika ali berača, sam ne vem zakaj, a vendar me ti ljudje zanimajo. Niso navadno tako napačni kakor so obsojeni, mnogo sem jih srečal in spoznal, ki jim je bila sreča vse življenje sovražna in nemila tako da bi bil naravnost čudež, ko bi se bili ognili beraški palici. Seveda so med njimi tudi lahko-miselneži, ki so si sami krivi svoje bede in nesreče, lenuhi, ki jim mrzi vsakršno delo, a da bi zaradi par izjem zaničeval in obsojal vso to žalostno družbo, se mi zdi, kakor če bi vrtnar zaradi par nebogljenih in velih rož poteptal ves vrt. 'Torej odkod prihajate?" POmolil mi je poselsko knji-I ki je bila ie precej zamazan« in oguljena. Odpfl sem | strani, prebral njegpvo ime in mu jo vrnil, ne da bi j vame in njegovim ponižnim in , odkritosrčnim pogledom sem i verjel več ko desetim papirnatim izpriče valom. "Jakob Trtnik ste torej, na- j takar —" Mož mi je prikimal, spravil .. v žep svojo poselsko knjižico v in stal pred menoj ves plah kakor obsojenec, ki čaka težke . obsodbe. c "Pokrijte se, Jakofl) Trtnik, j saj ne stojite pred ^ogom", . sem ga opomnil in mož je res [ . počasi potisnil na glavo svoj i oz.k okraj ni klobuček, j ''Pa kani ste namenjeni?" , Jakob Trtnik je skomignil . z rameni in žalostno pogledal . v tla. j "In tudi nocoj še nimate prenočišča T' i "Ne —" mi je priznal. i j Naenkrat se mi je zahotelo, 1 da bi se razgovarjal s tem bo- ! „ ječiim človekom tako dolgo, da j . bi ga vsaj nekoliko prepričal, i j da bi moral imeti siromak brez i vinarja na svetu isto pravico i kakor bogataš z zlatimi žepi, j | zato sem mu primakni! stol in 1 i mu namignil, naj sede. Mož mi izprva ni veroval in je videl j v meni bogve koga, ki ga sa- i mo izkuša in hoče nemara i spraviti celo v zapor ali kakor- f , koli že, naposled je vendar prišel zelo boječe in se plašno o- 1 ; ziral okrog, kakor da se boji i , bogve koga... Ko je prišel natakar in nvu '' prinesel belo kavo in kruha, t , kar je Jakob Trtnik hlastno z povžil, se je hotel prav tako p naglo tudi posloviti in se it z pričel zahvaljevati, toda jaz s sem ga pridržatal. t! "No, no, saj se vam nika- 1< mor ne mudi," sem ga povabil, d naj še ostane — "ker pa pre- k nočišča itak še nimate, je naj- I bolje, da se oglasite v gostil- č ni pri "Trampušu" in povejte, s da sem vas poslal jaz. On je E moj stric in ima prenočišče za n tujce, računal vaim ne bo niti o vinarja I" s< Mož me je gledal nekaj časa začudeno, nato pa je zopet po- v tegnil z glave svoj klobuček in se prijel ves srčen zahvalje- k viti. g "žalostno je dandanes na svetu/' mi je pričel tožiti — b 'se pri ljudeh svoje stroke ne *u dobi človek nikake podpore, s< o službi pa ni niti govora, se Star natakar in star p—, no, pa saj poznate ta pregovor, ja In resničen je, verujte mil Jaz ni sem brez službe že dve leti." d< "Dve leti?" sem se začudil. <'r "Pa bi se poprijeli kakega dru- n: gega dela, v sili mora biti človek na vse pripravljen." tu "To je res," mi je priznal— "in jaz sem tudi že poizkušal, ali takega človeka, kakor sem jaiz, se vsak nekako boji —" "Kako lo mislite ?" sem ga povprašal, ker resnično nisem vedel, kaj misli. Jakob Trtnik je stisnil obrvi in ustnice, kakor da je zasenčil njegove misli- kak neprijeten spomin in je zamahnil z roko. "Ah, tako... če ima človek madež, mislim, da se ga vsak ogiblje kolikor more." ''Ne razumem vasi" ' Nato je zopet nekaj časa molčal,, kakor da nekaj premišljuje, potem pa je dvignil glavo in mi pqgledal naravnost v oči. "Zdi se mi, da niste eden izmed tistih, ki obsodijo človeka, ne da bi ga poznali, in če vam povem, da sem prišel pred dvemi leti iz ječe, kjer sem presedel dvanajst let, boste menda razumeli, da se me vsakdo brani v službo.'1 Nekoliko sem sicer osupnil, a njegova odkritosrčnost mi je ugajala. Poleg tega je povedal to nekako samozavestno, kakor da se s ponosom spominja svojega jetništva. "In verujte mi," je dostavil — "da se niti v ječi, niti zdaj, 1 ko sem zopet prost, nisem šc nikoli pokesal svojega zločina, ako je bil to sploh zločini Meni se zdi, da ne* in kdor bi nosil tiste čase mojo dušo, bi 1 čutil gotovo prav tako. Ampak ljudje so tako zaslepljeni, da obsojajo mnogokrat samo dejanje, ne da bi iskali in rszivo- i trivali tudi povod in vzrok de- : janja. Ah, kaj, kdo bi zdaj mi- .............. n V meni pa je rastla radoveden no«t boljinbolj, toda bilo mi s- i je težko, ker se ga nisem upal | preveč nadlegovati, kajti vedel l-; sem, da j natanko sem videl, da se mu , je zožila tista tenka poteza v i kotu ustnic v lahen nasmeh. : "Morda mi niti ne verujete?" I je izpregovoril in posegel zo-• pet v žep, da mi najbrže doka-i že s kakitm uradnim papirjem, ■ pa sem zamahnil z roko. < "Prav nič ne dvomim nad ■ resnico vašega pripovedanja in obžalujem vas —" "Ah, kaj," me je prekinil — i ''me ni potreba obžalovati, kaj-, ti vse sem storil pri popolni ; i zavesti, namenoma in tako i premišljeno, da se ni moglo ■ zgoditi prav nič drugače kakor j : se je I In tega tudi nisem nik- s dar tajil, kako tudi, ko sem ce- s lo rad in z veseljem povedal, da sem storil res vse tako, ka- s kor so mi brali iz obtožnice. I Takrat sem pričakoval, da kon- 1 čam na vislicah in bil sem či- s sto zadovoljen in pripravljen, b Bogme, da bi bilo bolje, pa so b modri in pametni ljudje pač r odredili tako,' da sem še danes v sebi in drugim v napotje. n "čudno," sem zamrmral brez s vsake prave misli. ' "Nič čudno", je povzel ta- J koj. "Vi na mojem mestu bi ji gotovo ravnali prav tako." p "Bogve, mogoče nef Morda n bi se dala stvar končati ali si urediti na kak dru Peto leto pa je stric nenado-i ma obolel — v štirinajstih - dlneh smo ga pokopali. Nekaj i svojega premoženja je zapustil j i mojemu očetu, kavarno in dru-: go pa meni in tako sem postal i naeenkrat sam svoj gospodar. • Dasi mi je kavarna nesla lep > dobiček, sem vendar vedno pre- > mišljeval, kako bi si uredil svoje življenje drugače. Čutil sem se vedno nekoliko nezadovoljnega, kakor da niečesa i pogrešam. Toda kaj?! V de- i narnih stiskah nisem bil, na- i sprotno: kapital se mi je mno- i žil, ženil bi se bil lahko in mno- i gokrat sem imel naravnost le- i po priliko, pa mi ni bilo do i ženitve. ( , < , Tako sem živel to mrtvo i življenje še skoro osem let* do- j kler nisem srečal nekega ve- ( čera nje, ki je bila vzrok, da i ro vse moje misli zopet oživele i in se razmahnile v čisto mla- t dostnem hrepenenju. Pomisli- s te. kako čudna in zagonetna so t pota človeškega življenja. Po s toliko in toliko letih sem zopet 1 srečal Ama'lijo — bila je igral- r ka. Imela je sicer že čez tri- p deset let, a meni se je zdela i; še prav taka kakor takrat, ko c mi je brala povesti o de;vetih n deželah in zakretih kraljičinah. p Zdaj se mi je zazdelo življenje p zopet lepo in moja prihodnjost k še vse svetla in srečna, kajti d tiste moje mladostine sanje so n se zdaj izpremenile v silno 1'ju- t bežen, kar sem ji kmalu razo- z del. Dal sem ii več kot sem n imel, da -bi poplačala svoje ne- s< štete doUgove in tako je bilo ri dogovorjeno, da se v kratkem i; poročiva. Zgodbo pa se je ne- b kega večera, ko je zopet prišla iži v kavarno z večjo družbo igral s< d svojo svileno torbico, v kateri n setm našel pismo njenega — i- moža— Pismo je bilo pisano h pred par dnevi, ko je bilo ne-n kaj igralcev ravno na popoto-tt valnem turineju, katerega se i- ona ni udeležila. Nastopala je il sicer še vedno pod svojim pr- 0 votnim imenom, menda zara->- di renomeja, ki si ga je prido-!- bila v mladosti, v resnici pa je i. biPa poročena z ondotnim ko- - mikom, s katerim sta me doli govorjeno skupno izžemala in j varala. il! Ko sem prečital pismo do - konca, se mi je zdelo, da se je 1 zgrnila odi neba do zemlje ve-. lika črna zavesa in sredi te ) grozne temine se mi je režal - ostuden. zasmehljiv obraz. 1 Morda so se mi za hip res 1 zmedle prestrašene in vroče - misli, a kmalu nato sem se u-t miril, tako umiril, kakor da je - umrlo v mojih prsih vsako ču- - stvo, v mojih možganih vsaka • misel — povsod samo tema • in praznina in sredi te teme • in puščobe moja nesrečna du« i Ša, samotna in brez cilja kakor, odtrgan čolnič na daljnem > morju. Najrajši bi se zasmejal s tako strupenim smehom, da bi zamoril in uničil ta smeh vse, na karkoli sem nekdaj mislil s kakim lepim upom, potem pa so zginile celo te misli in prišel sem natanko pred tisto trgovino, dasi med potjo skoro nisem vedel, kam hitim. Tam sem kupil čisto nov samokres, potem pa sem se napotil domov in se nisem ganil iz sobe dva dni. Tretji dan sem odšel na njeno stanovanje, kjer nisem bil še nikoli. Ko sem pozvonil, mi je odprla, a še predno je mogla izpregovoriti kako laž, sem sprožiil in jo zadel naravnost v usta. Takoj | nato je pritekel iz njene sobe tudi neki moški, kakor sem zvedel poizneje. se nisem prav nič zmotil, kajti bil je njen soprog in tudi to pot sem meril imenitno. Pri obravnavi sem I izvedel, da mu je kroglja prebila lobanjo prav kakor sem želel in malo je manjkalo, da se nisem pred sodnijo vpričo i ku — izvedencu, za to izjavo. - Na to so mi povedali, da .etn > zaslužil s tem svojim činom ■ dvanajst let mirnega življenja, ; Ko je sodni predsednik raz^la-: sil to obsodbo, je šlo po dvo-t i rani nezadovoljno mrmra nje ri - ki mi je še danes nerazjasne-§ ■no: ne vem, ali mi je želelo ofbčinstvo več alli manj, jaz sem -: pričakoval vešal, pa se mi v i življenju niti ta želja ni fzpol- , nila. No, mogoče je prav, kajtt verujte mi, da sem v teh dveh letih, ko vživam zopet to žalostno svobodo, v marsičem izpremenil svoje misli. Svet je zloben, toda dobe se tudi dobri in plemeniti ljudje, komur pa je sreča sovražna, temu se iz-premeni celo zlato v kamen. Tako je z menoj ki ne pričakujem od svojega življenja ničesar več. Parkrat se mi je že i zahotelo, da bi vse skupaj končal, saj vrvi je dovolj in voda je .-ame, ki nisem plavač, na mnogih krajih dovolj'globoka, pa sem se premislil in sedaj < živim nekako iz radovednosti, kako me bo še bičala usoda « do mojega konca. Tako je končal Jakob Trtnik povest svojega življenja. In kakšen je bil njegov konec? . > ^ "No Work-No Pa/" JT TheWxrfeinginan'* Zanemarjen prehlad« Dr. Richtsrjev PAIN-EXPELLER odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omota. 25c. ia 50c. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omota. F. M. MVTH S ti, 111 PmiI Mrart, Im Varit, |L T. Cjudska hrana. * t » V zadnjih letih so zdravniki posvečali največjo paznost vprašanju, kako naj se hrani truplo od mladinskih let do starosti. Strinjajo se v tem, da se lahko prepreči mnogo boleznij in tudi ozdravi, če dobiva truplo pravo hrano. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Potrebno je samo, da izberete hrano, ki vam j ugaja, in da s poskusom določite, koliko hrane potrebujete. Če je apetit slab, • ali prebava počasna, rabite Trinerjcvo Ameriško GRENKO VINO. m To znano zdravilo daje moč oslabelim organom pri prebavljanju in uravna njih dejo. Očisti prebavljalne organe in jih naredi močne in čiste. To zdravilo priporočamo, če imate v zaprtje, . * \ bolečine in krče, neprebavnost, • (Šs^&ž • budost in alibost> Če ne more spati, ■m zguba apetita, •• M nerazpoloženost po jedi. __________ . . k ........ Trinerjevo ameriško grenko vino se naj rabi kakor hitro zapazite najmanjši nered pri prebavljanju. Dajte to zdravilo deklicam in ženskam, ki imajo hrbtno bolezen ali glavobol, ki so nervozne, revmatične in slabe. Dajte, to zdravilo onim, ki potrbujejo moči. Po lekarnah. JOSIP TRINER, Importer In exporter.. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. j J NAPRODAJ ^^THH^VH^VW BB^^ibih YELIKA Z AT VORIT VEN A OMARE, PULTI, OGLEDALA VSE GRE NAPRODAJ. r ^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ A R ASEN7WEIG 6502 Lc,air^v blagom Mb nUvillA V V MU vog. Addison Rd. - Gospodinje, tu imate življensko priliko, kakor nikdar več ne. Četudi ste 50 milj daleč, splačalo se vam bo kupiti. Manufacture no blago vse vrste se daje skoro zastonj. Ce cenite denaije, pridite k nam, ker prihranili si jih bodete mnogo. V«e novom : moderno. Mi poživljamo ves svet, da primerja naše cene z drugimi. -- SAMO GOLO ZIDOVJE BO OSTALO.-- ■ I III .......I..............■m. II m ———..................................................................................................., ——— V četrtekp 24. oktobra 1912. se je začela IN RAZPRODAJA TRAJA, DOKLER NI VSE PRODANO. RAZPRODAJA. Ta razprodaja bo nadkrilila vsako drugo, ki seje se kdaj vršila. Nikdar se na bilo kaj enacega. PRODAJ IN KESAJ SE je geslo te razprodaje. Novo, čisto blago se bo prodajalo po vaši milosti. Blago, ki se prodalo, bo prineslo korist stotim družinam. Prinesite oglas s seboj. Največji čudež, ki ga je Cleveland kdaj videl. Vse mora iti. Prodajalna je odprta zvečer tekom te razprodaje. Prihranite si denar, če kupite pri nas. Rudeči, modri in beli robci 3C( vredni ioc CANVAS ROKAVICE 5C, vredne ioc VRHNJE HLAČE 37c, vredne 50c. Najbolje navrhne hlače 69c, vredne $1.00 MOŠKI NARAMNIKI. 14c, vredni 25c. ■ ■ -.....— - ■ ——--- POLICIJSKI NARAMNIKI 17c, vredni 35c. Moški svileni naramniki. 35c, vredni 50 in 75c ARROV OVRATNIKI ioc, trije za 25c. Kavčukasti ovratniki 15c, vredni 25c. Moške delavske srajce 37c, vredne 50 in 75c Črne satenaste srajce 37c in 69c, vredne 50c in $1.00 Zavratnice za vezenje 14, 18, 29c, vredne 25, 50, 75c SVILENE ZAVRATNICE 7 do 14c, vredne 15—25c BLANKfcTI po 39, 79, 98c in $1.59. Vredni 50c, $1, $1.50, $2 Zaloga predpasnikov 9C vsak, vredni 25c. Molka nogavična držala 15c, vredna 25c Moški mehki in trdi klobuki 79c, vredni $1.50 Moške zimske kape 17. 33» 59, 79C, vredne 25c—$1. Kape za v tovarno 7C vsaka, vredne 10 in 15c. Fleece Lined spodnje perilo 37c, vredno 50c Fleece Lined spodnje perilo 59c, vredno $1.00 Ribbed spodnje perilo 37c, vredno 50c Volneno spodnje perilo. 89c, vredno $1.50 MOŠKI "SWEATERS" 37c, vredni 50c Moški volneni "sweaters" 79c, vredni $1.00 Moški fini volneni "sweaters" $1.19, vredni $1.50 in $2.00 FLANELASTE SRAJCE 79c, vredni $1.00 KOVTRI Ji.69 in 2.48, vredni $2.50, 3.50 ČIPKE 3c jard, vredne 5—ioc jard JERSEY SRAJCE, 37 in 59c, vredne 50 in 75c Moške praznične srajce . 29, 42, 79, $1.29, Vredne so 50c, $1.00, $1.25, $2.00 Moške volnene nogavice 19 in 37c, vredne 25c in 50c Moške kotetoinXte nogavice 6» 8, 17» 3<5c, vredne od 10--50C Molke delavske nogavice po 5c, vredne ioc Moške usnjene rokavice 17, 33» 57» 75c» vredne 25c~$i. KID ROKAVICE 37» 79» 98c, vredne 50c — $1.50 Volnene teške rokavice 17c in 33c, .vredne 25c in 50c Ročne torbe za obleko 73c, 98c, Vredne $i.oo-in $1.50 VELIKI TRUNKI $2.98. Vredni po $5.00 Deško fleeced spodnje perilo 16c, 19c. Vredno 25, 35c Moške Union Suits 79» 98c, vredni $1.00, $1.50 ČIPKASTI ZASTORI 73»c $i.39» $».98 Vredni $1.00. $2.00 $3.00 OTROČJI KLOBUKI 16c, 36c, 73c, 58c Vredni 25c, 50c, 75c, $i.qo Ženske koteninaste nogavice 6c. lie, 18c. Vredne 10, <16, 25c ŽENSKE OBLEKE $6.59 in 8.79. Vredne $15 - $20 ŽENSKE SUKNJE $2.98, $3.98, $5.49, $6.87, $8.98 Vredne $5. $7. $10. $12, $15 ŽENSKA KRILA $2.48, $2.98, $3.48, $3.98 Vredna $5, $6, $7, $8. Suknje za gospodične $i.59» $1.98. $3-39» $3.98 Vredne $3, $4.50, $5. $6.00 OTROČJE SUKNJE 89c, $1.65, $2.29, $3.19. 'Vredna $1.50, $2.50, $3.50 Žensko spodnje perilo *7C» 37, 79C. Vredno 25c—$1 Žensko volneno spodnje perilo iit Union Suits 78c, 98c, $1.00 in $1.50 ŽENSKI "SWEATERS" $1.29, $1.89, $2.78, $3.29 Vredni $2.00, $3.00, $4.00, $5. 1 1 1 r— -■■ — — ■ • " ŽENSKE ROKAVICE 16c, 33c, 53c, 69c, 93c Vredne 25, 50, 75c $1. in $1.50 ŽENSKE JOPE 35c, 49c, 69c, 89c Vredne 50c, 75c, $1.00 ŽENSKE KIKLJE 38c, 58c, 89c, Vredne 50c, $1.00; $1.50 ŽENSKI KORSETI 38, 69, 89c. Vredrii 50c do $1,50 _%_______ Vse $1.00 in $1.25 blago z* obleke po 75c Vse 50c blago za obleke ' * 35C- Vse 65c in 75c blago za obleke po 43c Vse svileno, ginghami poplins francoski saten 25c in 29c vredno po 15c Blago za predpasnike po 6%c. Vredno 9c. I2^c vredni mušlin po 9c jard 8c mirslin, po* 6%c jard 75c blago za namizne prte po 49c 5c blago za brisače po ZVt 15c blago za brisače po ne Jard široki perkal I2j4c do 15c vredno, po 8c. POSTELJNE RJUHE 38c in 63c. Vredne 50 in 75c OIL CLOTH 17c. Vreden 25c jard. OTROČJE OBLEKE 19c in 38c. DEŠKE OBLEKE 98c Vredne" $2.00, $2,50 in $3.00, LINOLEUM 35c jard. ^ Vse 25c in 30c blago po 17c , I I2^4c ginghami pd gč ir . 1 11 1 »■ «■■*■ ioc ginghami po 8c. ———* — ioc muslin po 8c _____' 1 $1.00 blago za namizne prte po 73c 50c blago za namizne prte po 39c ioc blago za zastore po 7j^c 15c blago za zastore po ne Vsako kaliko, sedaj po FLANELE 8J^c. Vredne ioc do I2^c 15c flanele sedaj po 9%c MOŠKI ČEVLJI $1.19, $1.48, $1.98, $248 Vredni $2, $2.50, $3.50, $4.00 MOŠKI FINI ČEVLJI $2.98. Vredni po $5.00 DEŠKI ŠOLSKI ČEVLJI 98c in $148. Vredni 1.50, $xoo Pogrinjata za postelje $1.19. Vredna $1.50 in $2joq Ženski in otročji čevlji po MOŠKE HLAČE 79c, 98c, $1,4«, $1.79, $248 Vredne $1.25, $2, $2.50, $3, TRAKQVI VSEH V*8T 3—6—9—X4—ite Vredni 5— 10-* «0 i« VOLNENO PREDIVO aic, Vrodno 35c, Saxoney volneno predro po 7c. Vredno od ioc do 15c Svil« za pietenje v vmk barvah 4 klopčice za ioc. Clarks in Brooks h*—ii< na klopčičih Vredntf 50 jardov svile za šivanje 354c, 5c vredno. 100 jardov svile za šivanje 7c. Vredno ioc. Ves baržun po polovični ceni Deški in dekličji "Sweaters" P« 39C, 78c, 89c, in $1419 Vredni 50c, $1.00, $1.25, $1.50 Ženska ogrinjala, pletena W 35C, 69, 98, in $1.39 Vredna 25, 50, 75c $it $1.50 $2 ŽENSKI PREDPASNIKI po 19 in 35c. Vredni 25c in 50 Posebna zaloga ženskih kikelj in jopičev. Najbolj poceni za gospodinje. Kakor izberete 33c Vredno 75 in $1.50. Velik otvoritveni dan. Potrebuje se 25 posebnih prodajalk. ^^^ I fe ^^^ ^B B H I B VB mmm mm ^^^^^ v^L I I ^^^ L I L I W ^B fl ft^V I I K I ■ ^^ a I P H^BI I ^B^V^H^v I m I I HM I ^ w ^ W \ um B V I B Dopisi Putbfe, Colo. (The Sunshine afce industrije, kjer je za po sij e-mh kakik 4000 delavcev. V mesto radi pet glavnih železnic in aioer Atchison in Santa Fe, Denver in Rio Grande, Miškam Padfic, Colorado in Sou-lhcrn, Chicago, Rode Island in I^ctfic- Kar se tega tiče, je torej mesto Ptaeblo dobro razvito v železniškem podjetju. V fctivnid in ceglarai je tudi za potrjenih 1000 ljudij. V rudo-topilasci je tudi ushvzbcnih do tisoč oseb. Večinoma so Me-haflcanci, Italijani in ljudje iz Avstrije. Benediktinski zavod ima tukaj do 1000 dijakov. Javnih šol je 24 in dve visoki šoli. Imamo feadi desltski zavod, kjer se učijo sviranje aa ynuzikalne in-stiuaieirte in droge potrebne snanoeti. Dva elegantna hotels sta veljala mnogo denarja, io $156.000. Nova sodnija je vredna nad $700.000. Mesto iaas lest bank. Na zapadni stra-ai mesta je St. Mary bolnišni-ckatero oskrbujejo namiljene sestre. Slovenci imamo svojo cerkev, posvečeno Materi Bo-Zji Nas župnik je Rev. Ciril Zvpan, s katerim smo jako zadovoljni. Imamo tudi zupno šo-k>, Wer poučujejo sestre reda sv. Terezije. : Na severni »tram mesta je 1 poslopje; ki se imennje Mineral Macs, ,kjer je«prosto sprehaja- ] Biče, odprto vsakomur; parki je poln belih cvetlic in zelene trave, okraien z lepimi drevesi, < posut z belim peskom. Čaroben j je pogled ob poletnih večerih . at Lake Clara, obrasel z grmovjem in drevesi. Na zapadni « atvam mesta je City Park z ' občmtavalno lepim parkom in 1 sprehajališčem, posut z belim . tlakom na vseh straneh. Pueblo 1 Gty godba igra vsako nedeljo, da razveseljuje srca ljudem. 1 Objednem je v mestu tudi veli- « km jaktarna, kjer dela noč in 1 dan na tisoče ljudij. Mesto ftte- 1 je do 41.000 prebivalcev. V me- 1 sta je mnogo Italijanov, Grkov, < Meksikancev, Nemcev, Slova- 1 ssv in Učanov. Boljša dela { imajo v rokah domsa ljudje, \ Amerikanci. Skozi mesto teče Arkansas River proti Rocfordu. r IWi beli mož, Iri je dospel sem 1 aa je imenoval Zebalon McPike l leta 1806, meseca novembra, r leta 1840 je mesto dobilo ime 1 "Pueblo, m tedaj je bilo samo 7. kakih 150 ljudij tukaj. Prvs t železnica je stekla leta 1872 r dfcozi to mesto, in sicer od v Denver in Rio Gnmfc Mesto p ne vedno bolj razvija v indu- \ strip in trgovini. Veliko je tukaj slovenskih rojakov, ki so se t ie popolnoma udomačili. £ivi t se bolje ntfgo v starem kraju, v Magijo gre v staro domovino z pogledat, toda Čez eno leto ga j« že zopet vidimo med seboj. C Pozdravljam vse rojake po s širni Ameriki, priporočam list n Tlev. Amerika** vsem rojakom Frank Janežič. h s Tfewburg, Ohio, 21. okt. Ste- ci jem si v dolžnost, da se za- ,r hvalim dopisniku v št. 84. CI. Amerike,, g. A- G. Res je, da k smrt le prerada zahaja v New- n burg, ne zbira nič, pač pa ima Zi navado, da pobira najlepša živ- ^ Ijenja. Minuli petek je umrla k po kratki n mučni bolezni Terezija Jerič, hčerka občeznane- 11 ga dobrega gospodarja in očeta Josipa Jeriča, st. Pokoj niča je s bila zelo priljubljena vsakomur, ^ kdor jo je poznal. Mnogi ven- s( <3 in krasne cvetlice ob njeni n rakvi so pričale, da je bila spo-itovans od vseh, ne samo od P sorodnikov. Stara je bila 17 let. 8 taka j zapušča stariše, več bra- P" tov in sester. Mi smo jo pozna- sl li in spoštovali, in naša srca v občutijo gorko bol, ko smo jo "" zabili iz naše srede. Le neko- l* koliko let nam je odločenih v P1 tej dolini solz, potem smo pa š< poklicani .v brezmejno večnost. S( Človek rojen od žene, je pod-vržen slabostim, bolestim in trpljenju, kakor cvetlica, ki ko. s( maj dobro razcvete, že mora n usahniti. Kolikor z besedami di ne moremo tolažiti žalostnih v Pogreb ranjke se je vršil iz hiše žalosti v pondeljek ob 9. uri" zjutraj. Naj omenim, da takih pogrebnih sprevodov je ** balo še malo videti, v nasi na-ll" selbini. 1 e" Jier sem v sorodu si štejem c* dolžnost se zahvaliti vsem, ki 'n so ranko tolažili v njeni bolezni c» in objednem se zahvalujem 8" vsem onim, ki so darovali kra-sne vence in cvetlice, srčna 'n 'hvala tudi g. Zormanu ml. in ic lvsem pevcem za sočutne in z" ganljive pesni, dalje srčna hva-v la vsem dekletam, ki so nosile :a rakev, konečno se pa zahvalu-jem g. Grdinatu za lep in to-čen pogrebni sprevod in ga najtopleje priporočam slavne-12 mu o/bčinstvu. A. S. 1- ---- o Slovenska J; sirotišnica e t, Prejeli smo in priobčujemo: « Cenjeno uredništvo.-^ 0 Misel za naše zavetišče za ^ stare in onemogle rojake je i- našla v vseh krogih našega e naroda v novi domovini kar <3 najboljši odmev. Do danes smo pa pogrešali dvojnega: prvič dobrega osrednjega odbora, • drugič pa premalo edinstve- - ga, skupnega dela našega ča- ( s sopisja. Vsi čutimo, da se mora nekaj ukreniti v tem oziru. Vsi vemo, da se to ne da več od- 1 - lašati, če nečemo, da nam za- 1 < spi ta lepa misel,, kot je za- s »palo že mnogo drugih. Naia | t dolžnost nas vede, da skrbimo ! 1 za naše reveže, za naše pone- 1 1 srečence, kteri so dobivali do 2 zdaj malenkostno pomoč, če 1 so prosili v javnost za podpore. 1 • Te prošnje so bile glasen opo- \ > min, da se zjedinimo in da 3 > storimo nekaj skupnega vsaj j > na tem polji. » M. Frank Sakser iz New f • Yorka je izrekel željo, da bf 1 ■ se sešli zastopniki vseh slo- r » venskih listov in zastopniki f • vseh podpornih organizacij ka- I - kor tudi večjih samostojnih > društev v skupno posvetova- 1 • nje, da se uredi vse potrebno r 1 glede odborov, agitacije, re- 1 > 1dame, pravil in druzega. ® V zvezi z nekaterimi zastop- ^ n»ki slovenskih listov smo pri- r i šli do zaključka, da je najbo - * Ijše, da se da poziv za prvi obč- * ni zbor v podpis vsem našim listom. Na ta način je poziv ^ 1 za prvi občni zbor popolnoma P nepristranski, kakor mora biti ® nepristransko naše bodoče zavetišče, če hočemo imeti pod- r poro od vsega naroda in od 1 vseh listov. n Vsi smo prepričanja, da se F ta zadeva ne sme več odlaša- « ti. Zato priporočamo, da bi se P vršil prvi občni zbor za naše p zavetišče dne 28. novembra to i* je na zahvalni dan, in sicer v Chicago, ktero mesto je po si svoji naravni legi najpriprav- b nejše središče. Z ozirom na plemenit namen il bi želeli, da se udeleže vsi za- b stopniki podpornih organiza- d cij, večjih samostojnih društev d •in listov v polnem številu in d da skrbi vsak po svoje za po- n kritje lastnih stroškov. Poslali T naj bi listi, podporne organi- p zacije in večja samostojna dru- t> Štva pe jedinega zastopnika, V: kar-bi zadostovalo. Z ozirom na plemenit na- ž« men gotovo ne bodete odrekli n svoje pomoči in udeležbe, če Si se strinjate s tem, prosimo p; Vas, da podpišete na drugi pi strani in vrnete ta list najkas- s( neje v teku jednega tedna na v zadaj označeni naslov. Vaš h< podpis poineja, da se strinjate sc s temi nasveti. Ko prejmemo v podpise tretjine slovenskih li si stov, se smatrajo ti nasveti za d< vzsprejet predlog. To objavi- di mo precej nato v naših listih s hi podpisi in skličemo v javnosti se prvi občni zbor za naše zaveti- sc šče. Objave in vsa naznanila v« se bodo poslala na vse sloven- jil ske liste v blagohoten natis, jlji Gotovo ne bodete odrekli V sodelovanja za lepo \n vzviše- v« no stvar. Upamo, da bodete re drage volje prepustili prostor pi v svojem cenj. listu za zadeve ht glede zavetišča, kakor, tudi, da fe bodete s svojim podpisom in nt frvojo navzočnostjo na prvem občnem zboru dokazali, da že- šc lite po\ svojih močeh pripomoči te CJI ijffi » \ ; V ' ' ' - r • • £ 'f 'm^f, yj*: iz d« urcAničitve »l^nit« misli S"»ciivc pjen iu » , 9. ktera bode v čast in ponos la vsemu qarodu. Vaš podpis boje de pomenjal tudi, da ste skli-i- catelj za prvi občni zbor. 1 Gre se torej zdaj samo za m to, da se prvi občni zbor za ci naše zavetišče skliče nepri-ii stransko, da se na ta način za-n rnteresuje vse naše ljudstvo, i- Zato smatramo najpravilnejše, a da pošljemo tak poziv na vse n samostojne liste naše nove do-n movine. 1- Upam z gotovostjo, da bo-e dete drage volje sodelovali in 1- soglašali s tem načrtom. Upa-y- mo, da se bomo vsaj v tem a prepotrebnem vprašanju zjedi-s- nili vsi brez razlike ter skupno l. delovali za naše zavetišče, v ediaosti delali me1 ljudstvom za plemenit namen po geslu; Narod vstani — vsi na po-zorišče saj prispevaj dar za zavetišče. ; ' . ' ' I ' ' i Zgodovina ameriš- j l kih držav. x i a ___1 r I 0 3. Colorado. 1 č i t Dolgo morate iskati po ma- \ »>ah Zj^dinjenih držav, predno j dobite takozvan < In v tedajnem času se tudi g nobena ženska ne bi drznila š . zasmehovati ali norčevati se j 1 iz mogočnega ministra Ri- c chlieua. Od tega časa je postal i kardinal Richlieu smrtni sov- j , ražnik Ane iz Avstrije. Leta p i in leta po tem dogodku jo je I mučil in trpinčil, kjerkoli je r mogel. Bila je obdana od vseh stranij z ogleduhi. Vsako nje- \ no delo je bilo sporočano kra- r Ijd in sicer največkrat, precej d zlagano. Bila je kakor prava jj jetnica, in njeno življenje je _ bilo več kot enkrat v nevarnosti. Njena šala s kardinalom se ji je drago splačala. jj Ana Avstrijska je bila hči bi Filipalll, ki je bil tedaj kralj Španije. Leta 1615, ko je bila J stara komaj 14 let, se je poro- c čila s (kraljem Ludovikom ^ XIII, iz Francije. Ko je odklonila Richlieua, se 8 je seznanila z vojvodo Buckingham, enim izmed prvih ple-nienitašev tAnglije. Njegova c vlada ga je poslala diploma- 81 tičnim potom v Francijo, in J( ijsouzBjq op af as fa' n0 Dl zaljubil v francosko kraljico. L' Medtem se je pa kardinal s< Richlieu trudil na vso moč, da bi pridobil kralja na svojo n< stran in ga odstranil od kra-Ijice. Deloma se je to posrečilo. Več kot dvajset let ni francoski kralj govoril s svo-jo ženo, ali pa le ob posebnih c, prilikah. In med tem časom je b;la Ana mnogokrat brez e. denarja, zasledovana z ogledu- K) hi. večkrat pregnana z dvora, Br odstranjena od vseh svojih Fr najboljših prijateljev. Za vse to se je imela zahvaliti Rich- lr< lieu. Da, Richlieu je kraljico Mi celo obdolžil, da se je zarotila s sovražniki domovine. Leta 1643 je pa kralj Ludo- gi vik umrl, malo mesecev po ^ 1- vladati niti trenutek. (To opo-roko je narekoval kralju sam \t Richlieu.) Njen sin Ludovik c- XIV, je bil tedaj še mladoleten. i- In tedaj je prišel na površje, e kardinal Mazarin. Bil je mo- 0 čan„ umen in pameten kardi-a nal, ki je prevtzel službo po I- Richlieu. Kardinal Mazarin je h imel velikanski upljiv nad Ano Kakor je ona vladala Francijo, tako je §n njo vladal. Bil ie tako zaljubljen v njo, kolikor mo je pripuščala njegova mrzla kardinalska narava. In kakor se je Ana ustavljala Richlieu, tako jo je znal Mazarin nopolnoma zaplesti v svoje mreže. Kakor pravijo avte-tična, toda skrivna poročila, je kardinal Ano celo poročil, in e sta živela skupaj v kraljevi ~ palači. Njeno vladanje je bilo a tako slabo, da ie nastala na ' Francoskem meščanska voj-j ska. dokler ni prevzel vlado 1 nrladi kralj Ludvik XIV, Ana je umrla leta 1666, v starosti a 65 let. ; RAZNO. Razprava proti atentatorju * Dalba. Pred rimskim porotnim 1 sodiščem se je začela otfravna-' va proti anarhistu Dalba, ki * je 14. marca napadel italijan-" skega kralja. Dalba je ponosno rzjavil, da nima domovine, da 1 ničesar ne veruje in da je in-" dividualističen anarhist. 13. r marca je čital, da se bo kralj : naslednjega dne peljal v pan-[ teon. Ker nima domovine, je 1 mislil, da mora umoriti očeta * domovine, ko se pelje ta v var-1 stvu kirazirjev v panteon, da » pokaže s tem, česa je zmožen ' anarhist. 14. marca zjutraj je 1 šel naprej v panteon. Ker je p pa policija organizirala stro-t go stražo, je čakal kralja na * korzu. Streljal je na drugi * voz. Dvakrat se revolver ni » izprožJil Tretji strel je ranil > kirazirskega majorja. Konečno 1 je obtoženec pripomnil, da 1 atentata ni izvršil zaradi tur- - ško-italijamske vojne, temveč J bi ga tudi sicer izvršil. Na ^ ' Vprašanje nekega porotnika je i izjavil Dalba, da je postal anar- J liist, ker je nasprotnik naroda, ; ■ bunžoazije in bogastva, ter za- L hteval1, da se ta njegov odgo- fi vor protokolira. Roparji napadli vlak. Iz Ta- 1 1 ganroga poročajo ?Pri železni- & ški postaji Gotovo je napadlo K 15 roparjev železniški vlak ter t ob«treljevalo voz, v katerem v se. je peljal neki blagajnik, j Konečno so vrgli dve bombi, f Roparji so dobili 4000 rubljev. IV Dva oroanika sta bila ranjena, E roparji so ušli. I Zopet nesreča v Bochumu. K V rovu 2 so bili zasuti štiri F rudarji. Dva delavca so rešili, l dočim sta dva še v rovu in J jih bodo le težko rešili. NASI ZA8T0PNIK1. p Sledeči rojaki bo pooblaščeni po- ■ hirati naročnino, naročati tiskovine 11 ln pobirati oglase v svojih našel- I binah. COLORADO. Rookvalle, Ant. Bole, Box 1? II Pueblo, ____L. Vidmar, 903 E. B. St. I Colorado City, Louia Laushin, I 314 So. 6th St. I Trinidad, J, Novak, 308 W. Main St. I CALIFORNIA. San Francisco, Jakob Lau§ln, I 2110 19tb St. I ILLINOIS, Chicago, Frank Mravlja, I 2059 W. 23rd 8t.. II Springfield, Anton Kuinik, II 1201 fao. 19th St. I JOllet, John Jevita 1306 Cora St. I Oe Pue, Frank March, Box 295 " La aalle, In okolico, A. štrukelj J 1202 Main St. J South Chicago, John Golob, S 3546 — 96th St. S Waukegan, Fr. Osredkar Box 646 i No. Chicago, Fr. Osredkar Box 546 e 586 Na Broadway. 5 East St. Louis, Anton Žagar, \ 1301 No. 9th St. S INDIANA. Indianapolis, Al. Rudman. S 737 Holmes ave. S Clinton, John Jarc, Box U3 | KANSAS, E. Mineral, Ig. Schluge. Box 47 J Kansas City, . Peter Schneller, S 613 North 4th ^t. S Breezy Hill, John Lapajne, Box 61 5 Frontenac, Leo. Mlinar, Box 514 11 MICHIGAN. Ironwodd, Jo«. P. Majrrln, | 132 Luimore St.! e Mohawk In okolico, J. Kocjan Box 25 5 MINNESOTA. Ely, Jo«. J. Peehell Box t Aurora, Jac. Serjak, Box 275 S Gilbert, Louis Vesel. £ Chlsholm, John Arko, Boi 826. J Evsleth, . John KauSek Box 616. | MONTANA J1 ( re Qr"' 332« Na«*0?™.'!! Rsd Lsdgs, Louta Jeller, Box 47. I OHIO. Barbsrton, In okolico, Al. ttalant. 112 Sterling ave. Newark, John Oabrorftek, 24 — 13th St. OKCOON. Oregon City, M. Vldlc, Box 241 PENNSYLVANIA. Forest City, John Oaolln, Box 492 1 Moon Run, Fr. Strmljan, Box '238. Manor, Frank Demšar, Box 253. Crab Trse, John Tome, Box 94. 1 Meadow Lands In Cannonsburg, L. Lenasl, Meadoy Lands, Box 53. Beaver Falla, Nick. Klepec, 1836 — 3rd Ave. Broughton, Inn okolico, Ant. Demftar, Box 135. Braddock ln , okolica, L Orm, Box 57. Conemaugh, Fr. Preatavec, Box 174. 8teelton, A. Hren, 229 80. Front St. ' Luzerne, A. VozelJ, 839 Bonnet 8e. Pittsburgh In Allsghsny, Ignav Pod-vasnlk, 4734 Hatfield SL WYOMING. Rock tprlnga, A. Justin, Box 563 In Fr. Eržen, 750 -r- 9th St. 8upeHor, Ant Vehar, Box 152. DismoncMlle, J. Globočnlk Box 36. WASHINGTON. Enum Claw, Jos. Malnarltch. Ravenadale, Paul Kos, Box 10. Black Diamond, G. Porenta, Box 701. WI8CON8IN. Milwaukee In West Allls, Ant. Hren, 493 Park St. Milwaukee. Sheboygan, John Grandič, 1119 . North 8th St LAUBOV GOLDEN B«>D KRUH 1 je nnrejeU v pekarni tako čist, kakor od vaSe matere, draga goapa. Okusen kruh, vsak | hlebec zarit v papir. Vsi gro-ceiji. The . < Jacob Laob Bakinf i 4919 LORAIN AVE. ipBBBIHBPiW^ Jedini nal rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade ix Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila^ kakoršnih še ni bUo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo ^več izpadali (n ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne živeli, Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 v dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne aoge, ozebline in vseMruge ali— čne bolezni se pri meni hitro Ozdravijo. Cenik pošljem za* * stonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street. CLEVELAND. OHIO. ■ POZOR! POZOR I Slovenci v Rock Springs, Wyo. in okolici se opozarjajo , na izvrstno slovensko domačo gostilno ANTON JUSTIN-A ki gafantira vedno dobro postrežbo. Priporočam se tudi za pošiljanje denarja v staro domovino in prodajo parobrod- 1 nih listov. Pošiljam vojaške knjižice v podpis za oproščen-ie vaj. ANTON JUSTIN, Rock Springs, W70. KDOR HOČE PELA m- V«*lUcl Slovensko - Angleški Tolmač* 6m m bo labko ta hitro bres uMtcU* prla«! |»ngfeS«ne. Kn|lg* obar*« sftov. ■ogl. ruRO«orw tmUuIo potrebo, n. rodila a« aigl. plnra, aplaovaaj« aaglcthlh plarm «n k«ko ac ooatanc amcrlkanakl drft»vU«B. Vrhutega kiUlga Ima doidaj aaj »rfji alo r. angl. i« angl. alov. aloTar. Kaj Ig m trdo ie okoaao r platna Tcaana (nad 8SO atranl) atanc SB OO In ae dobi pri: V. J. KUBELKA, w f. M St, Me« Tat, M. t. Bdlno la aajr*^« caloinUtvo alo*. angl. (a raialh alo v. kuj m. PlAltc po ecalk. GEO. TRAVNIKAR, Old Bank Cafe Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino, iti rstni likerji in šampanjec, 5501 ST. CLAIR AVE. TOgal 55 ceste. war GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM, -m - v| * f I SLOVENSKA DVORANA, ! MIHAEL SETNIKAR, S 0181 NT. CLAIR AVE. Tat. Prlnoaton I044 L *> Pripotoia rojakon, i„ druJtvon, prvo slovensko dvo- S rano v Clevelandu aa' veselice, igre, za poroke in kr- •3 stne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. £ priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim I ' " "* ' i • , / VS; Največja ponwdba, kar jih je še bilo> VELIKA SLIKA, V KRASNEM OKVIRJU SE DAJE ZASTONJ z vsakim naročilom duceta fotografij. Posebno pripravno *a ženitovaiya ali za družine. « a •: -J. y ■* ■ • .... * ■'",* t\ ' Liebich Studio, 1841 EUCLID AVE. a''..,-*' *::•«• :