štev. 48. "•Sinusa plAfoaa t g«J*riai. Ljubljana, dne 4. novembra 1925. Leto VSI. • Eiaat, dei?vB£ sa ubrt»& % Kaj Jmdo nsiedii voinifcl [zhaja vssko sredo. Naročnina: sa celo leto Din — sa pol leta » iS — ca inozemstvo sa celo leto D1e §©■— Inserati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko ia odgovor. — Nefrankiraoa pisma se ne sprejemajo. Vsakdo uživaj vse sadove svojega dela in marljivosti! Glasilo ljudstva"* Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. —" Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefun inter. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. il.568. Uvozne carine. Finančni odbor, in sicer najpoprej njegova v ta namen izbrana sekcija, pretresa uvozne carine, kakor jih je jo bila predložila vlada, v kateri je »edel g. Žerjav. Te uvozne carine so prekomerno zaščitile nekatere fa-brike in sicer tako zelo, da povzročajo domači karteli ponekod pravo draginjo. Člani te sekcije so za HSS tov. Pucelj, Kežman in Lončarevic. Znano je, da je g. St. Radič izjavil, da v naši kmetski državi ne smejo delati politike fabrike iri je zato dal svojim trem rastopnikom v tej sekciji dalekosežna pooblastila. In prav zato se marsikaj popravlja in poboljšava že sedaj, nekatere stvari pa bodo prišle v podrobnejšo razpravo v plenarnih sejah fin. odbora. Pritisku tov. Puclja, Kež-mana in Lončareviča se ne morejo Eoperetavljati tudi radikalni poslanci in vso ima izgleda, da se bomo kar največ približali politiki, ki jo sme i a mora voditi kmetska država v carinikih vprašanjih. Doslej to ni bilo tako! Razkrile so se strašne mahina-cije. Uvažali so les brez carine iz Če-hcslovaške in Rumunije. Tako se je zgodil škandal, da sta celo dve ministrstvi nabavili kurjavo v Rumuniji, med tem ko po slovenskih, slavonskih in bosanskih postajah gnijejo drva na kupih. Iz Madžarske so uvažali v Ba-nat in Beograd kamenje in apno, med tem ko imamo cele pokrajine, ki nimajo razen kamenja ničesar. Še bolj zanimiva je zaščitna carina na nekatere druge stvari. Tako je bil dosedaj sladkor v kockah, zavarovan z 4 dinarji 40 para en kilogram, pivo 6 dinarjev 60 para po litru. Hude stvari »e dogajajo tudi z obleko, perilom in četeEom. Tako ne bo smelo iti naprej! Zanimiva stvar se je razkrila tudi pri strojilih. Uvaža in protežira se namreč amerikansko kvebrahovo skorjo, mesto domačega hrastovega in smrekovega čresla; zato pa imamo tako »labo usnje, da ne drži vode. Po zaslugi naših kmetskih poslancev bo mnogo teh nepravilnosti odpravljenih popolnoma, mnogo ublaženih in poboljšanih. V tej sekciji pa sedi po milosti večine, ki je dala vsaki opozicijski grupi, ne glede na število po enega zastopnika, tudi g. Pušenjak, zastopnik naših eselesarjev. In je zanimivo brati poročila tega gospoda v »Slovencii«, kjer bi rad predstavil delo finančnega odbora, kot svojo zaslugo. Do danes nismo čitali v teli telefonskih slavospevih drugega imena, kakor g. Pušenjakovo in brumni »Sloveričevi« čitatelji si morajo predstavljati,*' da so gospodin Pušenjak cel finančni odbor. Vse drugo pa, kar ta gospod v tej sekciji pre-dremljejo, »se je« sklenilo, »se je« govorilo, »se je« poudarjalo, »se je« zahtevalo itd. Kako Bog tako demagogijo in nekrščansko samohvalo sovraži in tudi kaznuje, naj priča naslednji dogodek. »Slovenec« od 28. okt. v telegramu iz Beograda javlja: »V odseku fin. odbora so razpravljali o carinskih postavkah za uvoz predmetov šumske proizvodnje. Poslanec Pušenjak se je zavzemal za znižanje carin za uvoz drv, ker naši lastni gozdovi ne morejo dati zadosti drv, katerih se uvaža mnogo iz Rumunije, itd.« — Ker bi jih pa za tako carinsko politiko g. poslanec skupil na Pohorju lahko na vsakem shodu po petindvajset, beremo v številki »Slovenca« od 30. oktobra sledeči popravek: »V »Slovencu« od 28. okt. se je v poročilo iz Beograda o seji fin. odbora vrinila neljuba pomota. V poročilu se namreč pravi, da se je posl. Pušenjak zavzemal za znižanje carine za uvoz lesa. Res je nasprotno. Posl. Pušenjak se je zavzemal za zvišanje carin za uvoz drv, ker imamo drv sami v izobilju in jih ni mogoče prodati. Uvoz drv iz Rumunije nam zelo škoduje in se je zato sklenilo, da se carina poviša.« — Ker ni v finančnem odboru novinarjev, je jasno, da je mogel »Slovenec« poročati, ali bolje »vriniti neljube pomote« le take, ki jih je »sa-mohvalni« g. Pušenjak sam poročal. Zanimivo je za javnost le to še: Kdaj je g. Pušenjak poročal resnico: ali prvič ali drugič? — Nauk, ki sledi iz tega, pa je: »Ne kiti se, Pušenjače, s pavovim perjem, ker kazen božja je j za petami!« se je za nas v naši novi državi preživel in zadnji »Kmetski list« je imel čisto prav, ko je zapisal, da je vsa ta bedarija ostanek iz stare avstrijske dobe. Verjamem prav rad, da bo ta ostanek med slovensko »inteligenco, zlasti med onimi šolanimi ljudmi, ki so živeli nekaj časa na Dunaju ali pa v Gradcu, še dolgo živel. Toda nikjer ni zapisano, da mora ves narod ubogati v političnih zadevah strokovno šolane ljudi, kajti praksa nam dokazuje, da je n. pr. najboljši juristični strokovnjak lahko v politiki največji i bedak! V politiki ne odločuje strokovno šolanje, ampak naravni talent in naravna pamet! j Slovenska inteligenca, namreč na Dunaju itd. šolana inteligenca, se je navzela v tujini čifutskega duha, ki j je za nas Slovence brez pomena. To ; je prav lepo povedal že zadnji »Kmet-| ski list«. Ravno tako brez pomena je pa logično tudi odpor proti judov-j skemu liberalizmu pri nas, kakor ga ; oznanjuje klerikalna stranka. Oboje j je za Slovence nekaj tujega in za naše i današnje razmere v naši novi državi nekaj popolnoma neprikladnega. I i Kaj j e potrebno nam SIo-| vencem v naši novi državi? j Nam ni potreben ne klerikalizem in j ne liberalizem z njegovo »napredno ! fronto« vred, ampak nam je treba pameti! Mi moramo videti to, kar je! j Mi moramo razumeti, da dandanes nimamo nad seboj več nemško-libe-j ralnega Dunaja in tudi ne krščansko-| sucijalnega Luegerjovoga Dunaja, i ampak mi imamo nad seboj Belgrad, i kjer takih zadev ne poznajo in jih | tudi nikdar poznali niso. Poznajo pa j v Belgradu nekaj drugega in to je politika zmagovalcev in premagancev, i Slovenci in Hrvati smo v srbskih očeh sicer »bratje«, ampak premagani bratje, v vojski premagani bratje. Na tej podlagi se dela vsa politika v Belgradu in ne na podlagi liberalno-kle-rikalnih oslarij! Iz tega spoznanja pa izhaja, da so Hrvati naši prirodni zavezniki v tej politiki in je imel po- r slanec Pucelj čisto prav, če se je pri- (j družil Hrvatom, da s skupno močjo na zmagovalno srbsko politiko vplivajo v bratskem smislu in da se počasi, (silno počasi!) zmagovalska pre-šernost izpremeni v bratsko sodelovanje na državni upravi, da bomo v skupni državi vsi zadovoljno živeli! Dosedanja politika Slovencev v Beogradu je bila siara avstrijska politika. Kakor nekdaj na Dunaju, tako so tudi v novi državi hodili slovenski »liberalci« (»naprednjaki«) Srbom tožit »klerikalce« kot »protidržavne elemente«, kot »komuniste« itd., klerikalci pa tudi niso bili dosti ali nič boljši. Srbi pa so se smejali obema in rekli: »Ali morajo biti ti Slovenci čudne sorte magarci!« Priznajmo, da so imeli Srbi prav, če so tako govorili. Bili smo res rnagarci in smo še danes in bomo to ostali tako dolgo, dokler se ne bomo otresli staroav-strijskega »liberalstva« in »klerikal-stva« in dokler nas ne bo srečala pamet! »Kmetski list« je že odkrito povedal, da mi Slovenci kot jako majhen narod ne moremo zahtevati gospod-stva nad vso državo, ampak se moramo zadovoljiti s tem, kar dobimo z vladne mize, četudi so to samo »drobtine«. Je že tako, da je politika umetnost dosegljivega. Iz tega veselega ali žalostnega dejstva pa sledi, da moramo nastopati v Belgradu kolikor mogoče složno. Sloga med »klerikalci« in »liberalci« pa je nemogoča. Zato je za Slovenijo in za Slovence najbolj pametno, da slečejo vendar že enkrat stare zamazane liberalne in klerikalne cunje in vržejo vse skupaj na kup gnoja, kjer naj ti staroavstrijski ostanki mirno strohne, sami pa se naj organizirajo v »Zvezi slovenskega kmečkega ljudstva«, ki se resno trudi, da najde današnjim razmeram prikladna politična pota, stare ostanke iz blažene avstrijske dobe pa prepušča dr. Žerjavu in dr. Korošcu. Tedenski koledar. Dnevi: 8. november: nedelja: Zahvalna. Klavdij in tov. 9. november: pondeljek: Teodor (Božidar). 10. november: torek: Andrej Avelin. 11. november: sreda: Martin (Davorin). 12. november: četrtek: Martin, P. 13. november: petek: Brikcij, Stanislav. 14. november: sobota: Jczafat, Bogdan. Sejmi: 9. november: Braslovče. 10. november: Slovenjgradec. 11. november: Moravče, Dobrniče, Št. Gotard, Bučka pri Fari,, Ig, Srednja vas v Bohinju, Poljane, Kranj, Laško, Mamberg, Sv." Mohor, Ormož. 12. november: Bušeča vas. Nam ni treba ne »napredne« fronte in ne »klerikalne« fronte, ampak pamet, pamet in zopet pamet! »Napredna fronta". Nove volitve v češkoslovaški republiki. G. urednik! Ne zamerite, da tudi jaB spregovorim par besed o stvari, o kateri mislim, da je dandanes v današnjih razmerah za nas Slovence največja sleparija in poguba. V Eadnji številki »Kmetskega lista« setn bral, kako je nastala »napredna« in »klerikalna« stranka v Sloveniji. To je od besede do besede resnično! Nekdanji boj med liberalci in klerikalci je bil plod starih avstrijskih razmer in današnji boj med »demokrati« (kakor se imenuje stara liberalna gospoda danes) in med »klerikalci« ni nič drugega kakor nadaljevanje iz starih avstrijskih razmer izvirajočega boja v današnji novi državi, v kateri je ta boj popolnoma brez pomena. Stari »liberalci«, ki se danes imenujejo »demokrate« oziroma »samo-•tojne demokrate« pod vodstvom g. dr. Žerjava, trdijo, da je obstoj Slovenije ogrožen od »klerikalcev«. Kakšna zmota, kakšna zabloda! Napredek Slovenije ni prav nič ogrožen od »klerikalcev«, ker so ti danes, v naši novi državi popolnoma brez moči. To je dokazal že zadnji »Kmetski list«, ki je ugotovil, da imamo pravoslavno večino prebivalstva, da so katoliki v manjšini in da v naši novi državi tudi nimamo katoliškega fevdalnega plemstva. To pa so činitelji, na katere se je nekdaj opirala slovenska »klerikalna« stranka! Če pa slovenski klerikalci nimajo več starih političnih stebrov — na kaj naj se opirajo v novi državi, kjer so v manjišmi? Zakaj in kako naj nam bodo nevarni? Take trditve so smešne in noben otrok jim več ne verjame! Če hoče pa ta bavbav verjeti še g. dr. Žerjav, je to njegova prosta zabava.. Nas, resne ljudi, na ta bavbav ne bo več lovil. Nič manj kot dr. Žerjav pa je smešen dr. Korošec in njegova ožja tova-rišija s svojim »verskim bojem«. Dejstvo in resnica je, da se Srbi, ki imajo danes odločilno moč in besedo v državi, za verske zadeve v Sloveniji kot take toliko brigajo kot za predlanski sneg. če kdo pripoveduje Srbom v Beogradu o boju med »naprednjaki« in »klerikalci« v Sloveniji, ga gledajo kakor tele nova vrata, ker te — oprostite mi izraz — oslarije ne poznajo. Imajo pa tudi popolnoma prav! Danes se na celem svetu nikjer ne vodi več političen boj med »liberalci« in »klerikalci«, samo naša nesrečna Slovenija je še tako srečna, da prežvekuje to staro iz bivše Avstrije v slovenskih jaslih še preostalo slamo! Po vsem svetu so politične stranke opredeljene po svojih gospodarskih načelih in socijalnih principih, ponekod tudi še po narodnostnih vidikih (kjer pa igra gospodarski moment najbolj važno vlogo in je tudi narodnost že samo lep plašč za gospodarska izkoriščanja), samo pri nas naj bi se še šli »liberalno-klerikalne« mance! To je že nekaj več kakor neumno! življenjska praksa. Življenjska praksa pa nam kaže, <1a je večina Slovencev te liberalno-klerikalne traparije že do grla sita. Boj med liberalstvom in klerikalstvom Predsednik čsl. republike je z ukazom z dne 16. oktobra 1.1. razpustil poslansko zbornico in senat. Na podlagi tega razpusta je razpisal minister za notranje zadeve nove volitve v oba zakonodajna zbora na dan 15. novembra t. 1. Po pet in polletnem delu za blagostanje svojega naroda in države je zaključilo prvo češkoslovaško narodno zastopstvo svoje delovanje. Češkoslovaški narod je na svoje prvo narodno zastopstvo lahko ponosen. Delo, ki ga je le-to v svojem obstoju izvršilo, je ogromno in najboljše. Pomisliti moramo, da je čsl. država nastala šele po razpadu Avstroogrske da je to nova država, v kateri je bilo treba graditi vse od temelja. Pomisliti moramo, da je ta mlada država imela ob svojem nastanku še neurejene državne meje, da je imela neurejeno svojo notranjost, v kateri se nahaia velika, mladi državi sovražna, tujerodna manjšina Nemcev in Madžarov, da je te podpirala pri njihovem razdiralnem delu celo separatistična slovaška stranka pod vodstvom posl. Hlinke, ki je še "vedno navdahnjena milosti avstro-ogrskega apostolskega veličanstva. Bili so to za bratsko republiko težki časi, ki so zahtevali od njenih voditeljev mnogo samozataje- 1 vanja in požrtvovalnosti. Narodno za- ; stopstvo se je svoje zgodovinske na- ! loge zavedalo in jo v polni meri izvr- j šilo. Glavna zasluga gre pri tem I strankam vladne večine, takozvani petki, ki je pod vodstvom češke kmet- • ske stranke in njenim predsednikom i Antonom Švehlo celo delo vodila in prevzela tudi vso odgovornost. Dasi je sestojala ta petka iz petih strank z različnimi programi, vendar se je njenemu predsedniku in njegovi stranki posrečilo, spraviti v sklad interese vseh strank in vseh slojev. Bil je to najlepši dokaz pravilnosti naše ideje. Iz volitev 1. 1920. so izšli kot najmočnejša stranka socijalni demokrati. Že isto leto pa se je stranka razdvojila, ker so izstopili komunisti. Kot druga najmočnejša stranka je izšla i ljudska. A tudi ta se je razbila, ker je izstopila slovaška skupina Hlinke. Tretje mesto je tedaj zavzela republikanska kmetska stranka češka. Ta se je 1. 1922. združila s prej samostojno slovaško kmetsko stranko, ki je pri volitvah bila na 6. mestu, v enotno kmetsko stranko, ki je tako postala največja stranka v državi in kateri ie i bilo že isto leto poverjeno vodstvo vlade. Ravno oktobra meseca letos so pretekla tri leta, odkar je državno krmilo čsl. republike v rokah vodi- | telja kmetske stranke Švehle. In Dri- i znati moramo, da si boljše vlade čsl. | republika ni' mogla postaviti na čelo. ; Sedaj, ko stopa svobodni" čehoslo- j vaški narod drugič na volišče, da iz- I roči svojo usodo nadaljnjih 6 let no- ; vemu parlamentu, sedaj ko so se vse j stranke vrgle v boj za glasovnice, j stopa bratska kmetska stranka češko- ■ slovaška mirno in samozavestno pred narod. Saj jo priporoča njeno dosedaj i izvršeno delo najboljše. Prepričani , smo, da bo tudi pri letošnjih volitvah i ohranila prvo mesto med vsemi stran- i kami in uveljavljala še nadalje svojo i idejo slovanskega agrarizma v korist ! svojemu narodu in državi ter vsemu ' človeštvu. I BUIMW> ■ I ■HBHI^HiHHHBKieBH Mir v Evropi zajamčen. Sredi oktobra, takoj po zasedanju Lige (zveze) narodov, se je vršila v švicarskem mestecu Lokamo konferenca med Nemčijo na eni ter Francijo, Anglijo, Belgijo, Italijo, Malo an-ianto (t. j. Češka, Jugoslavija in Ru-munija) in Poljsko na drugi strani. Ta konferenca je velevažen rned-narodnopolitičen dogodek. Pred vsem radi tega, ker so se tu vse prisotne države — tudi v svetovni vojni poražena Nemčija — zavezale, da bodo branile one meje poedinih držav, kakor so bile določene pri sklepanju miru v Parizu. Doslej Nemčija na te meje ni prištala, sedaj pa se je izjavila za nje. Po sklepih konference v Lokarnu vstopi Nemčija v,Ligo (zvezo) narodov, kjer ji doslej pristop ni bil dovoljen. S tem se odreka politiki nemira in izreka pripravljenost, vsak spor reševati potom Lige narodov. Z vsemi sosedi more odslej živeti v lepih odnošajih, kar ji omogočuje zaceliti težke rane, ki jih je prejela vsled izgubljene vojne. Francoski in Angliji ni treba več držati toliko vojske. Posebno važno je to za Francijo, ki je vsled svetovne vojne istotako trpela veliko gospodarsko škodo. Sedaj ima priliko, da si gospodarsko stanje poboljša. Italija je doslej predstavljala med velesilami nekak jeziček na tehtnici. Z vstopom Nemčije v krog velesil se veljava Italije znatno zmanjša, kar se je jasno pokazalo že po nevolji, s katero je Mussolini sledil razgovorom v Lokarnu. Rusiji ne* preostane sedaj drugega, kakor da se istotako sprijazni s stanjem v srednji in zapadni Evropi ter skuša doseči pristop v Ligo narodov. Boljševizem je dobil s konferenco v Lokarnu smrtni udarec. Sanje o zre-volucioniranju cele Evrope in celega sveta morajo iz ruske politike od-pasti. Mala antanta je doslej bila sredstvo za ohranitev mej njej pridruženih držav posebno za slučaj napada cd strani Nemčije, Madžarske in Bolgarije. Ker sedaj jamčijo vse velesile in tudi Nemčija sama za meje držav male antante, bo tudi le-ta svojo zvezo mogla postaviti v službo gospodarskega jačenja držav male antante. Jugoslavija dobi po tem stanju vodilno vlogo na Balkanu. Po Lokarnu Madžarska in Bolgarija ne pomenite več mnogo, istotako je Italiji odvzeta možnost za napad. 50 let časa imamo za mirno notranje delo, za gospodarsko in kulturno utrditev države. Ako smo pametni, lahko v tej dobi izvršimo preporod, ki nsm more zagotoviti siguren obstanek za mnoga stoletja. Od našega razuma in pridnosti je odvisno, ali doseže Jugoslavija v nekolikih desetletjih značaj velesile. To je za nas nauk lokarnske konference in njenih zaključkov. Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti! ----d-f.--—--fi—---——a ——————————Mil lil II II ■»■■■ iiiocmmi — Ijani, naj se šteje kot drž. službena t»ta 17 let in 3 mesece. 6. Rudolfu Rozmanu, knjigovodji čekovnega urada v Ljubljani, naj se prišteje k službenim letom čas od 15. aprila 1909 do 1. marca 1919. Drugih Slovencev v teh predlogih'ne najdemo! Predrznost, ki ji ni para. V zadnji številki »Domovine« se je oglasil g. dr. Žerjav in napisal uvodnik, ki ima naslov »Naprednjaki se zbirajo pod eno zastavo.« V tem članku beremo med drugim tudi tole: »Pri (letošnjih) volitvah se je pokazalo, da je stara naša narodno napredna, danes »Samostojna demokratska stranka«, silno pridobila na somišljenikih. Dobili smo v Slovenij 25.000 kroglic, Druge napredne skupine so za nami zelo zaostajale. Radičevskih glasov v mariborskem okrožju tu ne morem šteti, ker so med njimi glasovi Nemcev, nemškutarjev, madžaronov in komunistov, ki so g. Radiča volili v prepričanju, da bodo s tem udarili našo državo. Hvala Bogu, da so se v tem računanju nekoliko prevarili. Gotovo ti prihodnjič ne bodo več volili Radiča. — To je napisal in podpisal sam dr. Žerjav. G. doktor mora imeti Narodna skupščina je razpravljala pretočeni teden o invalidskem zakonu. Pri prvem glasovanju je bil zakon sprejet z glasovi obeh vladnih strank in zemljoradnikov. Glasovanje zemljoradnikov je hvale vredno. Pokazali so s tem, da jim je usoda invalidov res pri srcu. Samostojni demokratje in eselesarji so seveda glasovali proti invalidskemu zakonu in r tem zopet dokazali, da jim ni nič za invalide. V finančnem odboru so se pretresale carine in nekatere druge zadeve. O tem poročamo na drugem mestu. Radie bo vstopil v vlado. Slovenski eselesarski in liberalni listi so dosledno-poročali, da Radič ne bo prišel v vlado. Bo pa le prišel in sicer kot minister za socijalno politiko. Če bo Radič enkrat v vladi, se bo znal tekom časa toliko uveljaviti, da bo njegova beseda nekaj več pomenila, kakor beseda dr. Žerjava ali pa dr. Korošca. »G.« Radič. Nekdaj so bili časi, ko so slovenski demokratski in eseles-arski listi pisali samo o »boljševiku« Radiču in rekli, da ga je treba zapreti. Odkar pa so izvedeli, da bo postal kraljevski minister, so začeli pisati o njem zelo spoštljivo in ga imenujejo vedno le »g.« (gospod) Radič, ker se boje, da jim ne bi kazalcev na njihovih političnih urah nekoliko prestavili Eselesarski in samostojno demokratski listi dan na dan razpravljajo o vstopu Slovencev v vlado. Kaj se neki tem ljudem tako sline cedijo? Eselesarji so prepričani, da pridejo le oni na vrsto, a demokratarija smatra, da je edino ona poklicana slovenske kmete, delavce in obrtnike zastopati na kopnem, na morju, v zraku in v vladi. Kajpada! »Sedanja vlada je nevzdržljiva in nemogoča«, tako vam venomer trobijo eselesarji in demokratarji v svojih listih. Seveda, če bi se enemu ali drugemu samo s prstom namignilo, da bo kmalu poklican v sedanjo vlado, tedaj bi ista naenkrat postala vzdržljiva in mogoča. Samo na korita mislijo ti ljudje in na svoje žepe, potem pa jim je vseeno, kedo jim žepe polni: ali nebeški angeljčki, ali peklenšček. Tako izgleda skrb teh ljudi za koristi narodove! . , ---------- — Reprezentacijske cigarete. Poleg f poklon, ki ga nam napravlja s trdi drugih razvad, ki jih je Beograd že j tvijo, da so za Radiča glasovali sami davno vpeljal in ki bole davkoplače- | Nemci in drugi »sovražniki naše dr-valca, so tudi takozvane reprezenta- I žave«, se bomo pri prvi priložnosti g. cijske cigarete. Vpeljano je že od ne- j doktorju udano zahvalili, in mu po-kdaj, da dobivajo ministri, predsed- j Vemo, da njega prav gotovo ne bomo niki skupščine, podsekretarji, tajniki, r nikdar volili! Le predobro ga po-pomočniki ministrov, šefi kabinetov, j znamo od zadnjič! Ali misli mar g. ...... ' doktor, da nas bo tudi prihodnjič strahoval z orožniško silo? Kaj takega kar je napisal g. dr. Žerjav na naš naslov v zadnjo »Domovino«, more napisati samo neveden človek, ali pre-drzneš. Mi pa nevednost in predrznost odločno odklanjamo, tudi če jo podpiše g. dr. Žerjav! V Varaždinu so pri občinskih vo-j litvah prejeli samostojni demokratje komaj eno šestino vseh oddanih glasov. Vkljub temu, pravijo, da so zadovoljni in ponosni. Kar ostanite ponosni na take »zmage«! Privoščimo Vam jih še več! Čemu sta potrebni na deželi dve napredni stranki? Tako se vprašuje g. dr. Žerjav v zadnji številki »Domovine«. — Po naših mislih zato, da imajo tisti kmetje, ki so prej glasovali za dr. Žerjava, sedaj priložnost glasovati za »Zvezo slovenskega kmečkega ljudstva«. Prisiljena stvar. G. dr. Žerjav piše v »Domovini«: »Prisljena stvar je, tiščati napredne slovenske kmete pod Zagreb in g. Radiča, ki ima doma dovolj posla in skrbi.« — Še mnogo bolj prisiljena stvar pa je, tiščati slovenske napredne kmete pod beograjskega Pribičeviča, in najbolj prisiljena stvar je, tiščati napredne slovenske kmete pod raztrgano in raz-cefrano »napredno« srajco, pod katero bi slovenske napredne kmete rad potisnil g. dr. Žerjav. Naši pristaši sami prav dobro vedo brez g. dr. Žerjava in njegovih modrovanj, da slovenski napredni kmetje ne stoje pod nobeno »zagrebško komando«, ampak da odločujejo o svoji po-| litični organizaciji sami po svojih i zaupnikih. Še ena iz dr. Žerjavovega članka: ! »Med slovenskimi naprednjaki ne-i dvomno napreduje misel združitve. I To je res; mi opažamo to na vseh : svojih shodih. Tudi delamo in bomo : delali na to, da bodo vsi pametni in | napredni slovenski kmetje čim prej < zapustili dr. Žerjavov opustošeni sta-| roavstrijski »napredni« zelnik in se i združili v edini slovenski kmečki or-■ ganizaciji, ki ima bodočnost, to jo v naši »Zvezi slovenskega kmečkega ŠTAJERSKO. Sv. Vid niže Ptuja. Kedo je kriv? Po zakonu se vršijo vsaka 3 leta občinske volitve ter potem tudi volitve v krajni šolski svet. Meseca avgusta 1924 smo imeli občinske volitve. Po občinskih volitvah bi morala biti razpisana volitev v okrajni šolski svet. Pa do danes, akoravno je že preteklo leto dni, še nismo ničesar slišali o volitvi v okrajni šolski svet. Ako so imele vse sosedne fare ter podružnice volitve v okrajni šolski svet, zakaj se niso vršile pri sv. Vidu? Kdo je to zakrivil? Nekateri govorijo, da se sme stari odbor sam med seboj predraga čiti ter sme za naprej ostati, pa do danes je še vse pri starem. Šolski pregleda isti ko prej. Načelnik isti. Blagajnik isti. Tajnik isti. Vsi kot prej; stari odbor, ki je bil izvoljen že leta 1921. Zato javno prosimo volilci petih občin oblast, da nam v najkrajšem času razpiše volitev v okrajni šolski svet. —.---J— ^ lia&l //umni O'«' ---------o naš spomin za zelo slab, ce misli, aa ; Ku(istva«f G. doktor Žerjav pa naj TV-IJ 70 l^akn ftn. se , , -L _ ,1 --->Ti | smo tudi mi že pozabili, kako so se : »delale« zadnje volitve v maribor-l skem okrožju. Zato smatramo za po-| trebno, da mu njegov spomin neko-| liko osvežimo. G. doktor se gotovo | še spominja, da je bil za časa volitev \ v Maribora vel. župan dr. Pirkmajer. \ Spominja se g. dr. Žerjav gotovo tudi tj še, da je imel vel. župan dr. Pirkma-l jer na razpolago mnogo orožništva in | da ga je uporabljal v prvi vrsti proti 1 slovenskim — razumete, g. dr. —-\ proti slovenskim republikancem. [ kljub temu, da proti slovenskim re~ [ publikancem ni bila izdana nikaka 1 ohznana! G. dr. Žerjav naj se blago-i voli potrudit in vprašati ali na pri-ji stojnih mestih ali pa pri naših ljudeh t na Štajerskem, kolikokrat so dobili \ ravno v najhujši volilni dobi naš list in kolikokrat ne, kljub temu. da te-! danji »Slov. Republikanec« ni bil. v l Ljubljani zaplenjen! Ali je g. doktor | na vse to že pozabil? Ali ne ve, da jj je baš s to svojo nespretno in buda-l lasto politiko pripomogel na Štajer-l skem do zmage — Koroščevcem, ko-r jih agitatorji so nemoteno govorili * ljudem, naj volijo njih, češ da je SLS tudi republikanska stranka? Za lep člani uprave monopola, tovarniški di rektorji, generali, tuji poslaniki, papežev nuncij itd. deloma brezplačno, deloma za polovično ceno drage in fine cigarete za takozvano reprezen-tacijc. Ko je bil tov. Pucelj v vladi, se je to število znatno omejilo. Zdaj pa je prišel novi pravilnik v sejo finančnega odbora zopet na vrsto. Ta pa je zmanjšal dosedanje breme za 5,866.456 dinarjev, to je za več kakor j polovico letno. Prisotnost kmetskih j ministrov vpliva dobro in povsod se j je pričelo z varčevanjem. Zanimiva : pa je bila debata. Zastopniki Samost. • demokratov, Turkov in klerikalcev so y besedah zahtevali še več, ko pa so bili letos' in lani, eni ko drugi v vladi, niso niti z mezincem ganili, da se to odpravi nego so njihovi ministri po stari meri uživali dobre državne cigarete. To jim je tov. Pucelj med obilim smehom same opozicije jasno povedal. Ko pa je predlagal, da je treba na sebi najpoprej pokazati dobro voljo in je zato treba najpoprej brisati cigarete fin. odboru, so pa ti junaki »šparanja« pri drugih godrnjali, češ, da je to lahko predlagati Puclju, ki ne kadi, da je pa za druge to bridko. Ali Pucljev predlog je sprejel tudi finančni minister ter je bil nato z veliko večino, čeprav s kislimi obrazi, sprejet. Zaslužni slovenski možje. Odbor za prošnje in pritožbe v narodni skupščini je razdelil poslancem svoje predloge. Ti predlogi so bili izdelani seve še pod bivšim PP režimom. Predlaga se glede Slovencev sledeče: 1. Dr. Mariju Krm-potiču, inšpektorju ministrstva socialne politike, naj se šteje v njegov službeni čas doba od 1. avgusta 1914 do 6. decembra 1920. 2. Poslancu SLS A. Sušniku naj se šteje v njegovo državno službo ves čas, ki ga je prebil in ga še bo kot narodni poslanec, ako se bo vrnil v službovanje. 3. Francu Vrečku, šolskemu ravnatelju v Slovenjgradcu, naj se prizna pokojnina po novem uradniškem zakonu. 4. Ivanu Hribarju, književniku i?, Ljubljane, naj se prizna 50 let v leta njegove državne službe. 5. Janku Va-kselju, pis. pomočniku sodišča v Ljub- bo kar hud, kolikor more in hoče! ; Nas njegova jezica ni najmanj ne vznemirja, i Nove volitve prerokuje g. Korošec in to že približno čez pol leta. Pre-| vidnejše bi bilo od njega, če bi jih prerokoval nekoliko kasneje. Najboljša politična poročila iz Beo-! grada ima brez dvoma naše eselesar-sko časopisje. Poroča namreč o samih krizah, razdorih in razkolih v obeh vladnih strankah. Samo eno smolo imajo gospodje, da se nobeno od nji-j hovšh poročil ne uresniči. Do danes I še ni razpadla radikalna stranka, ra-dičevska pa še manj, in če pojde tako kakor gre sedaj, sedanja vlada ne bo razpadla, ampak se bo še utrdila I tako, da je ne bo nihče omajal, naj-| manje eselesarji in samostojni demokrati. I Opice. Znano je, da je ena glavnih zahtev g. Stjepana Radiča, da se morajo po celi državi ceste zboljšati ozi-; roma napraviti nove, kjer jih ni, a so z ozirom na gospodarstvo potrebne. Komaj je Radič v tem smislu povzdignil svoj glas, pricapljajo takoj tudi - eselesarji z interpelacijo na ministra za zgradbe radi popravljanja cest v Sloveniji. Seveda, radi bi se spet li-špali s pavovim perjem! V Italiji so fašisti prejšnji teden proslavljali triletnico fašistovske vlade. Pri tej priliki so izzivali vse sosedne narode, posebno Francoze in Jugoslavijo. Polentarji so trdili, da treba Dalmacijo »odrešiti« iz jugoslo-| vanskega suženjstva, a sline se jim cede tudi po Sloveniji. Spor med Bolgarijo in Grčijo. Zveza narodov je zahtevala od Grčije, da takoj umakne svoje čete iz bolgar-; skega ozemlja in preneha s sovražnostmi. Grčija se je upirala, radi česar so velesile odredile proti njej strogo blokado, če se ne bi takoj pokorila Zvezi narodov. Razume se, da se Gr-i čija velesilam ne more upirati in je tako zopet za eno blamažo bogatejša. ——— Kupujte vse Vaše zimske potrebščine aa ženske in moške obleke pri stari domači trgovini. '' Tam boste ' m" dobro in pošteno postrežem. Shodi In razne priredit! oprema (bališč) za neveste in ženine, perje in puh (samo češki izdelek). KRANJSKO. Rakitna pri Borovnici. Dobro se še spominjamo lepega spomladanskega dne letošnjega leta — tik pred volitvami v državnozborno skupščino. Naše milo gorko spomladansko soln-ce je iz političnih nagibov iz nezdrave meglene ravnine zvabilo v našo vas g. načelnika vrhniškega okr. cestnega odbora Tršarja, bivšega posl. Stanovnika, sedanjega posl. Smodeja in še nekega eselesarskega inženerja. Vsi ti brez izjeme so bili židane volje. Naposled po dolgem obhodu in raznih razgovorih zbobnali so nas skupaj v gostilno k »Logarju«. Tukaj so nam kazali neke načrte o nameravani zgradbi nove ceste iz Rakitne v Borovnico in ob enem so pisali tudi nek zapisnik. Vedelo se nam je že povedati, da bode država prispevala k zgradbi te ceste najmanj 70 odstotkov, primanjkujoče stroške pa da bode pokril vrhniški cestni odbor. Mislili smo, da bode cesta v kratkem dograjena, kakor se je v kratkem dogradila cesta iz Horjula na Vrhniko. Ko smo pa Rakičani po teh sladkih obljubah oddali po veliki večini svoje kroglice v Smodejevo skrinjico, je bila s temi kroglicami tudi naša cesta dograjena. Od tega časa se za nas Rakičane ne briga nikak živ krst več, ampak imajo isti eselesarji, ki so nam pred volitvami obljubovali hribe in doline, sedaj za naše koristi gluha ušesa. Sedaj se izgovarjajo na Srbe, Radikale, Samostojneže in Ra-dičevce, dočim so pred volitvami znali povedati, da imajo že ves denar za našo cesto zagotovljen. Naposled se bodo mogoče še izgovarjali na »Luci-ferja«. Sedaj smo pa iz gotovega vira zvedeli, da je načrt za zgradbo naše ceste popolnoma pokopan, ker je pri ! svoji zadnji seji vrhniški okrajni ce-; stni odbor izjavil, da so njegove bla-; gajne prazne in da še toliko denarja nima, da bi mogel dati napraviti za to cesto načrte. Gospodje eselesraji! Pri-: pravljeni smo na vaš poset zopet pri ' prihodnjih volitvah, pa do takrat upa-; mo, da še bodo vremena že zjasnila ; in tudi naši kmečki možgani znali i bodo pametnejše misliti. Ne bomo se ' pustili več vleči za nos od eselesarjev, ampak poslušali in obračali se bomo vedno na našega poštenega kmetskega poslanca g. Puclja. Geslo Raki-tenskega kmeta se sedaj glasi: Kmet s kmetom! V Kamniku bo seja okraj, odbora ZSKL v nedeljo, 8. nov. ob 10. uri dop. pri tov. Cerarju. Fr. Kristan, predsednik. V Kranju bo seja okraj, odbora ZSKL v ponedeljek, 9. nov. ob 10. uri dop. pri Peterčku. J. Benedik, tajnik. Pri Sv. Vidu nad Cerknico v nedeljo 8. novembra obli. uri dop pri tov. Fr. Zalarju. Pri Sv. Trojici nad Cerknico v nedeljo 8. novembra ob 3. uri pop. pri Andreju Pirmanu. Na Vel. Slevici v nedeljo 8. novembra ob 2. uri pop. pri tov. Lundru. Akademski klub »Njiva« priredi 6. nov. t. j. v petek ob 8. uri zvečer v dvorani kmetijske družbe (Turjaški trg 3.) predavanje. Predava tov. Ka-radjole o »Ideologiji agrarizma«. Vabljeno vse občinstvo. Mala Nedelja. Za žrebanje efektne loterije Narodno kulturnega društva, ki se vrši ob 4. uri popoldne v društvenem domu, vlada veliko zanimanje. Vsak hoče biti deležen sreče, ki ga čaka ako si nakupi čim največ srečk. Bencinmotor, moške, ženske obleke, perilo, odeje, koče, dežnik, 50 kg soli, 25 kg sladkorja, kave in še mnogo dragocenih dobitkov lahko zadene.' Kdor se ne more udeležiti žrebanja, lahko nakupi srečke in ostane doma — izid bo tako razglašen po lepakih in po časopisih. Po žrebanju se vrši ljudska veselica z godbo in j plesom. Torej ne zamudite in preskr- s bite si kar največ srečk, ki stanejo j samo 5 Din. j Št. Vid pri Lukovici. Odkritje spo- j minske plošče v svetovni vojni pad- j lim in pogrešanim vojakom se vrši v j nedeljo, dne 8. novembra t. 1. ob 10. i uri dopoldne z mašo na pokopališču. j V slučaju slabega vremena bo maša v I cerkvi, po maši pa sprevod na poko- ] pališče. Vabimo vse, od blizu in da- I i leč, da počastite spomin padlih. \ n—ii ■■■■■ »i mm i m i"ii mm — ————-----————i------— V CELI DRŽAVI dobro poznato milo »Gazela« vsebuje in ima samo dobra svojstva. Gospodinje, vpošte-vajte to in zahtevajte v trgovinah izključno samo »Gazela«. preden si ne ogledate velike izbire zimskih oblek in ulstrov pri J01 mim - LJUBLJANA lnieresenie vabimo na ogled! BOHINJSKI KOT. Protestni shod proti naravnost oe-vzdržljivi odmeri dohodnine, proti današnjemu načinu zaračunavanja obresti in troškov pri izterjavanju davkov, sploh proti obdavčenju, Id j« istovetno s tiho oddajo premoženja, ki vodi že danes našega gorenjskega malega in večjega podeželskega posestnika in z njim vred vse ostale pm-dobitvene kroge z neverjetno brsža« v gospodarsko propast, se vrši v »e-deljo 8. novembra 1925 točno ob 3. uri popoldne pred »Občinskim atomom« na Bistrici. Kot glavni govornik nastopi posebni poročevalec-stro-kovnjak na tem polju iz Ljubljane. Sicer smo malo pozni, toda treba j« nastopiti z vso odločnostjo proti i©« neznosnim razmeram, ker drugo leto se nam lahko zgodi, da nam začno s» na živem telesu rezati jermena. Zat« pridite na ta shod vsi, ki ste pri te* prizadeti, opozorite nanj vse svoj« sosede, da bo shod res prava manil«-stacija celega Bohinja, ker je tudi or*j namenjen. Gospodinjski tečaj. V pondeljek 19. oktobra se je otvoril na slovese« način v prostorih bivšega hotela ?/i"rt-glav« na Bistrici 12-tedenski gospodinjski tečaj, katerega se udeležuj« 27 udeleženk iz celega Bohinja. Voditeljica tečaja je gdčna Černetova, kateri za enkrat pomaga kot stalna tsSaa moč ga. Dovžanova, dočim že stalfcu predavata v tečaju g. dr. Vacek • zdravstvu in g. A. Mencinger o p<>-slugi v podeželski hiši. Ker je za teiaj vedno večje'zanimanje, se obetajo š« tretja stalna učna moč in s tečajem združena velezanimiva predavanja • materinstvu pod vodstvom g. dni. Ambrožiča iz Ljubljane. To je prvi tečaj te vrste v Bohinju, ki se je ožfcvo-tvoril na inicijativo bistriškega D. K. F. d. s posredovanjem bistriške i*c-družnice Kmetijske dražbe in s podporo oddelka za kmetijstvo ljublja«-skega g. velikega župana. Kakor ys« znamenja kažejo, bo ta tečaj re« nekak mejnik glede gospodarskega razvoja Bohinja na moderni podlagi in je bila njega slovesna otvoritev sliozinskoz na mestu. Da oBTastva, gospodarske korporacije in pridobitve«'! krogi s tem tudi računajo, je pokarala udeležba pri otvoritvi. Vsega skupaj je bilo namreč navzočih nad 60 oeefe, dočim se je mnogo vabljencev radi dragih nujnih poslov upravičilo pismeno. Tečaj je imenom bistriške podružnice Kmetijske družbe otvoril poslevodeči član predsedstva, naš tovariš Alfonz Mencinger z lepo zasnovanim govorom, iz katerega nam je navesti, ker velja to tudi za širšo Javnost, sledeče misli: S ponosom ugotavljam, da je v tečaju zastopan ves Bohinj gori od visokih Gorjuš pa tja do poznane Stare Fužine, doli od No-menja in Nemškega Rovta pa tja do Ribčevega Laza olj slikovitem Bohinjskem jezeru. Gospodična voditeljica! Izročam Vam v varstvo to našo nado, to našo bodočnost s posebno prošnjo, da zastavite vse svoje možfi v to, da prilagodeč se krajevnim razmeram vzgojite iz teh deklet v kratko odmerjeni dobi vzorne gospodinje, dobre matere, ki bodo ponos in dika Bohinja, slovenskega naroda, jugoslovanske države in človeške družbe sploh. — Dal Bog, da se ta želja uresniči v polni meri. — O poteku tečaja bomo še poročali. —r. Naznanilo preselitve I i i ii*l* n »v je od 25. novembra dalje v poslopju novomeške pošle. oD tega dne se stranke ne sprejemaj«. Zveza Slovenije z morjem. Poslanski klub Hrvatske seljačke stranke je imel sejo, na kateri je razpravljal o zvezi Slovenije z morjem. Klub je soglasno sklenil, da odklanja vse druge načrte in se izreka za Klodič-Horvat-Kavčičevo progo. To se je sporočilo tudi železniškemu ministru. Švehlov dijaški dom v Pragi. Češkoslovaško kmetsko ljudstvo je postavilo svojim sinovom, ki študirajo na visokih šolah v Pragi, dijaški dom in ga nazvalo v znak spoštovanja in zahvale, ki jo dolguje svojemu prvobor-cu, voditelju češkoslovaške kmetske ; stranke in sedanjemu ministrskemu | predsedniku Antonu Švehli — Šveh-! lov dijaški dom. — S tem je češkoslovaški kmetski stan omogočil mnogim kmetskim sinovom nadaljnjo štu-diranje, ne da bi se morali ti, kakor se navadno vrši, prodati '/a borno podporo nasprotnikom kmečkega ljudstva. Tako si češki kmet ohrani svojo inteligenco za sebe, da mu ne bo treba tarnati, da se mu je le-ta odtujila. Slavnostna otvoritev doma se je vršila 28. oktobra ob navzočnosti najvišjih političnih, kulturnih m gospodarskih osebnosti. Dom sam je Ra:šlija]mo vedno in povsod misel zedlnjenja slovenskega, hrvaškega in srbskegai kmeta ! ..... ......... ..... J ogromna šestnadstropna stavba, ki je najmodernejše zgrajena in urejena. — Kdaj bo slovenski kmetski sin imel svoj kmetski dijaški dom, da se mu ne bo treba prodajati sovražnikom svojega stanu? Važno za vse posojilnice, ki so bile užlanjene v graškem Verbandu. Ker poljedelsko ministrstvo še do sedaj ni dvignilo pri finančnem ministrstvu vsote, ki je bila v zadnjih dvanajstima h določena za pokritje izgub pri Verbandu, je nujno potrebno, da vse prizadete posojilnice urgirajo rešitev svojih prošenj. Ako katera posojilnica še ni vložila prošnje za pokritje izgube, naj to takoj stori. Prošnje je vlagati na velikega župana. Urgence pa direktno na ministra za kmetijstvo v Beogradu. Opozarjamo še, da se na prošnje iz prejšnjih let ne ozira. Vsaka posojilnica mora, ako hoče dobiti podporo, vložiti prošnjo s pozivom na zadnje budžetske dvanajstine! »Kmetijski koledar« za 1. 1926 se dobi pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. — Stane 10 din., po pošti 11 din. Raz-prodajalci dobe popust! Javite se. Slovenec« se tega koledarja boji. Iz tega sledi, da je Kmetijski koledar« dober. V Št. Vidu nad Ljubljano se je naselil kot okrožni zdravnik dr. J. Arko. Ordinira v Vižmarjih v hiši gospe Štrukelj._ Mama — mama, gle) to je pravo .GAZELA"-milo. ki se tako krasno peni, da snažno in belo perilo ler prihrani trud in dela1 velika izbera sukna, velurja, pliša, aatra-hana, žameta za manteljnc. Izvršitev smrtne obsodbe v "Novem mestu. V torek, 3. t. m. ob 7. uri ■zjutraj se je izvršila smrtna obsodba na Milanu Esapoviču, ki je umoril v oktobru lanskega leta zakonska Ver-delj v Vrbinski vasi pri Krškem in ju oropal. Razen umora je bil obtožen tudi dvoženstva in tatvine. Usmrtitev na vešalih je izvedel krvnik Mausner. Navzočih je bilo okoli 150 oseb. Zadnja smrtaa obsodba v Novem mestu se je izvršila leta 1899, ko je bil obešen cigan Simon Held, ki je umoril kmeta Novljana na Krki. Dva roparja sta v soboto napadla g. Novotnija, ravnatelja premogo-kopne družbe, in sicer na cesti med Črnomljem in Karnizarico. Odvzela sta mu 40 tisoč din. Nevarnega vlomilca so vjeli v Ljubljani v osebi Štefana Bašelja iz Črnuč. Star je 23 let, toda Je Jfi, Q£e9ikrat kaznovan. V zadnjem času je izvršil celo vrsto tatvin v Ljubljani. Vložno knjižico za 6 in pol milijona dinarjev je minulo soboto našel neki gost v hotelu »Palače« v Beogradu. Knjižica se je glasila na prinašalca proti geslu. Najditelj je knjižico izročil policiji. Ponarejeni dolarski bankovci po 5 in 20 dolarjev krožijo po raznih državah. Pogojeni so dobro, da jih neizkušen človek ne more ločiti od pravih. Zato pozor! Vlomili so v trgovino g. Rosenfelda v Ptuju ter odnesli precej blaga in baje 10.000 din v denarju. Poslancu drju. Trumbiču so žeparji na vožnji iz Beograda v Zagreb ukradli denarnico, v kateri je imel 24 tisoč dinarjev. Zakaj neki ljudje nosijo pri sebi tako velike vsote denarja? Z avijatiko to je z zrakoplovstvbm so se začeli pečati pri »Slovencu«. Bržkone je to v zvezi z dvestomilijon-skimi izgubami pri nekih podjetjih. Gospodje se menda pripravljajo na »nujno odpotovanje«, predno bo zaropotalo. V soboto 7. novembra poteče rav- no sedem let, odkar so se na nemško-francoski fronti pojavile v nemških vrstah bele zastave, ki so naznanjale, da hočejo nemški odposlanci k francoskemu maršalu zaprosit za premirje. Ta dan pomeni ob enem konec svetovne vojne. Cenj. naročnikom. List se je zakasnil za en dan radi tega, ker se je pokvaril motor pri stavnem stroju, kar naj čitatelji vzamejo na znanje. velika zaloga sukna, štofa, kamgarna, dvojnega sukna za suknjiče. Gospodarstvo. Poskusno gnojenje travnikov z umetnimi gnojili. Na posestvu Ivana Iskre v Poljčah pri Begunjah so se vršili leta 1923-24 in 1925 poizkusi z umetnim gnojenjem na dveh različnih, zelo slabih travnikih. Travnik A leži v valoviti, deloma nekoliko strmi legi, blizu 600 metrov nad morsko površino. Zemlja je bolj lahka, peščeno-ilovnata, spodnja plast tvori prodnat grušč. Po vseh znamenjih je ta svet zelo izčrpan in manj ro- doviten (letno ena košnja!) Travnik B. je v ravni legi, leži ob hudourniku, ki ga mnogokrat poplavi s peskom in gruščem. Svet je zelo plitek, peščen in prodnat ter skrajno nerodoviten: daje letno le eno slabo košnjo in je še slabši od prvega. Spodnje razpredelnice nam predočijo, s kakim uspehom so se uporabila na teh zemljah različna umetna gnojila. Travnik A. Lipina ul. posteljne garniture, odeje lastnega izdelka, konjske koče, plahte, p prhata ste rjuhe. Strašna nesreča se je pripetila prejšnji teden na Dol. Ziljali, župnija Preloka ob Kolpi. Pogoreli sta dve hiši. V. eni hiši je mati, ko je šla na polje, zaprla pet otrok. Bržkone so ti otroci zakurili. Vseh pet otrok je zgorelo. Zgorelo je baje tudi mnogo amerikanskih dolarjev. Nesrečne sta-riše vse pomiluje! 900 dolarjev je baje zgorelo pri nesreči na Ziljah. To je blizu 50 tisoč dinarjev. Kakor so ponesrečenci vsega pomilovanja vredni, tako nas ob enem nesrečni dogodek uči, da ne smemo otrok puščati samih in da je skrajno neprevidno skrivati doma toliko denarja. Denar spada v posojilnico. Skoraj vsaka župnija ima že danes svojo kmetsko posojilnico, tja spada ves denar. Če zgori hiša, ostane vsaj denar, ako si ga spravil v posojilnici. Če pa tudi denar skrivaš doma, si pri požaru navadno ob vse. KaČaki v Mariboru. Kaj, v Mariboru kačaki? Seveda! Pri belem dnevu so šli v trgovino gospe Šajdbahove, jo zvezali, ji zamašili usta in jo položili na tla. Na to so iskali neke stare zelo dragocene knjige in slike. Našli niso ničesar, ker so stvari bile zelo dobro skrite. Policija je tičke kmalu našla in jih vtaknila pod ključ. Bili so to agentje in podobni ljudje. Ne iz Ma-cedonije, nego prav iz Maribora, a eden iz Nemčije. Pa da v Mariboru ni kačakov? Nekega dne bodo še velikega župana in škofa polovili in odpeljali v pohorske gozdove! Tilnik si je zlomil v Ptuju občinski uslužbenec Jazbec. Vozili so vino, pa je padel z voza in smrtno ponesrečil. ' Poizkusne parcele, enkrat gnojene z , Leta 1924 Leta 1925 Pridelek mrve na 1 ha v mq Prirastek pridelka vsled gnojenja v °/0 Pridelek mrve na 1 ha v mq Priraslek pridelka vsled gnojenja v % | 1. Negnojenc (kontrolna parcela) 1750 — 19- — 3. Kainit 18" — 280 20-- 5 2. Hlevski gnoj 20" — 14-2 21-50 13 4. Surova kostna moka in 42 °/o kalijeva sol 18'50 5-70 21-50' 13 3. Gašeno apno 19"- 8-50 24-- 26 6. Thomasova žlindra in apneni dušik 22'— 2570 27 — 42 7. Rudninski super- fosfat 18*50 5-70 28-— 47 8. 42 % kalijeva sol in apneni dušik 22"— 25-70 28-50 50 9. Thomasova žlindra 42 % kalijeva sol 24-50 40"- 29- 52- 10. Thomasova žlin- dra in 42 % kalije- va sol in apneni dušik 2550 45-70 34- 79 11. Ncgnojeno 27-50 — 19 — — Travnik B. 1. Negnojeno ii — — 12 — _ 2. Surova kostna moka 13-- 18 14-50 21 3. Rudn. superfosfat * kainit 15-50 41 19-50 62 50 4. Thomasova žlindra kainit in apneni dušik 16-— 45-40 21- 75 gnoj niti do srednjega učinka: mnogo večji pridelek bi dala parcela A. 3., ako bi bila pognojena poleg hlevskega gnoja še z malim dodatkom super-1'osfata ali žlindre. Umetna gnojila pri zgornjem poizkusu v prvem letu še niso pokazala pcvoljne uspehe — zaradi presuhega vremena ob času rašče. Uspehi so se pojavili zato izrazito šele v drugem letu (1925), ki je bilo dovolj mokro. Tedaj se iz poskusa vidi, da izkažejo umetna gnojila v takih primerih popoln učinek šele v drugem letu po gnojenju, ako so tedaj vremenske prilike (vlaga) količkaj ugodne. Ker so vrsta zemlje, ravnanje s travniki in splošne gospodarske razmere posestva, kjer so se zgornji poskusi vršili, za Gorenjsko značilni in sličijo večini tamkajšnjih slučajev — črpamo iz podrobnega promatranja opisanih poskusov sledeče temeljne nauke: 1. Kmetovalec mora predvsem urediti oziroma zboljšati svoje gnojišče, mora brezpogojno razpolagati z dobro gnojnično jamo. To je glavni predpogoj za bolj uspešno travništvo in oelotno gospodarstvo sploh. 2. Primešava naj hlevskemu gnoju, ki je namenjen za gnojenje travnika, že na gnojišču po par plasti zemlje; s tem poveča množino in dobroto gnoja, ker bo izguba gnojilne moči z raz-trošenjem mnogo manjša. 3. Kup gnoja na gnojišču naj bo vedno dobro steptan in zadostno vlažen. i 4. Izdeluje naj iz raznih odpadkov kompost, ki je za travnike še najboljše gnojilo. 5. Če gnoji travnik z gnojnico ali hlevskim gnojem, naj doda zraven še vsaj po 50 kg superfosfata na en oral (spomladi). 6. Kdor nima dovolj hlevskega | gnoja, komposta ali gnojnice za gno-i jenje travnikov, naj uporablja umet-' na gnojila, najbolje po izkušnji s predhodnim poizkusom, ki mu pove, ■ katera najbolj učinkujejo in se izpla-. čajo. Dosedanje mnogobrojne izkušnje so ; pa pokazale, da se v splošnem na Gorenjskem doseže na travnikih lepe uspehe že s samim kalijem in fosfor-5 no kislino, ker teh dveh snovij pri-; manjkuje travniškim zemljam še naj-: bolj, — medtem ko se je glede dušika s poskusom prepričati, da-li ga res primanjkuje zemlji. 7. Zelo potrebni so poskusi gnojenja z apnom, da se kmetovalec prepriča, ali primanjkuje zemlji tudi te snovi. Brez ali ob pomanjkanju apna zaležejo vsa druga gnojila nič oziroma mnogo manj. 8. Travnik, na katerem se ne opazi dobrih sladkih trav, treba poleg pra- i vilno izvedenega brananja in valjanja z valjarjem — tudi podsejati — i z dobrimi travnimi semeni, drugače najboljše gnojenje ne izda zadostno, | ako tvorijo rušo same malovredne f vrste trav, razna zelišča in travniški , pleveli. < Podsetev travnih semen je na pustih, izčrpanih travnikih poleg gnojenja in pravilnega obdelovanja — odločilno potrebna za dosego večjih pridelkov. Podsetev uspe najbolje po zgodnji prvi košnji. Najprej se tak travnik ostro prebrana (travniški kul-tivator zistema »Ara«, ki se dobi pri Kmetijski družbi), natrosi po možnosti še kompost, nato seje ter setev povalja z lahkim (lesenim) valjarjem. I. Sustič, drž. ekonom. najnovejše ogrinjalke, kočke, svilnate, volnene, žametaste, ženilaste rute in žerpe. Debelo tiskane številke nam povejo, kje je bil uspeh umetnih gnojil največji in katere vrste oziroma skupine gnojil se istim travnikom najbolj prilegajo. Številke pričajo, da primanjkuje obem travnikom vseh trei poglavitnih hranilnih snovij, t. j. dušika, kalija in fosforne kisline, — a zelo tudi apna. Največji pridelek so dale parcele, pognojene z žlindro, kalijem in apnenim dušikom, to vsekakor vsled tega, ker vsebuje Thoma-sova žlindra poleg fosforne kisline še okrog 45 odstotkov apna, katerega travniške rastline, osobito razne detelje, najtežje pogrešajo. Številke iz parcel A.9. in B.3. učijo, da že gnojenje s fosforno kislino in kalijevo soljo zelo mnogo izda; umestno pa je, ljati na travnik gnojnico. S souporabo dobre gnojnice si prihranimo nakup dragega dušika in lahko zmanjšamo količine kalija in fosforne kisline pri umetnem gnojenju. Uspeh na parceli, pognojeni s samim superfosfatom (pare. A.7.!) kaže da primanjkuje dotični zemlji v prvi vrsti in še najbolj fosforne kisline. Krivdo, da je bil uspeh gnojenja s hlevskim gnojem tako neznaten (parcela A.3.!), je iskati v slabem hlevskem gnoju, kateri je izgubil — vsled pomanjkanja dobrega gnojišča na posestvu in vobče slabe oskrbe gnoja, — večino svoje gnojilne moči že doma na gnojišču. Ker pa pomanjkuje v dotični zemlji osobito fosforja — a vsebuje celo boljše ohranjen gnoj te sno- dodati za dosego največjega pridelka vi z ozirom na potrebe travnikov raz še apnenega dušika, — ali pa nape- meroma premalo, — ni prišel slabi Razstava perutnine v Mariboru. — Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru je priredilo po preobratu ; prvo razstavo domačegrudne (štajer-i sko-zagorske) kure v prav skromnem ■ obsegu meseca oktobra 1. 1920. Vsi, J ki so si tedaj ogledali v Mariboru raz-f stavljene peteline in kokoši rujave, J grahaste in bele barve, so se pohvalno \ izrazili o lepoti živali in tudi raz-stavljalci sami — izključno kmetski ; posestniki — so bili z uspehom precej ; zadovoljni. Okrajni zastop maribor-1 ski je namreč nakazal tukajšnji Kme-! tijski podružnici, v katere področju j se je vršila razstava, znesek 1000 K ! v svrho obdarovanja marljivih perut-! ninarjev in perutninaric. Od onega j časa dalje se ni vršila nobena taka j razstava niti v Mariboru, niti kje j drugje v Sloveniji. Društvo bo priredilo torej po preteku petih let zopet razstavo letos v nekoliko širjem obsegu in z ličnejšo opremo v vrtnem paviljonu »Narodnega doma« mariborskega, in sicer dne 14. in 15. novembra. Namen te razstave je: i 1. Dobiti pregled o kakovosti perut- nine in o odslej doseženem uspeha v njeni reji; 2. primerno nagraditi marljive perutninarje in perutninarke ter jih na ta način navdušiti za nadaljnjo umno rejo; 3. pokazati onim gospodarjem in gospodinjam, ki ee ae ; poznajo omenjene kure, njene poseb-, ne vrline; 4. vzbuditi zanimanje za to panogo domače živinoreje tudi v srcih \ šolske mladine; 5. nabaviti po potrebi peteline in kokoške za vzrejevalne dvorce in 6. določiti smernice za šir-; jenje te pasme. Razstava bo združe-; na s sejmom za plemensko perutniK* omenjene pasme. Prvotni načrt, da ; se priredi razstava za območje cele mariborske oblasti, se je moral opustiti vsled pičlih denarnih sredstev, , zatorej je prireditev zamišljena le m i mesto Maribor z okolico kot dosedanje rejsko središče. Prijave sprejema društvo do 12. novembra t. 1. Pri-pomnjeno bodi še, da se iz navede-| nega razloga ne bodo mogli vpožte-j vati pri obdarovanju oni perutninarji, ki so bili deležni letos že priznanja na katerikoli drugi razstavi. Vinska kupčija. Po poročilu »Trg. . lista« je vinska letina v Dalmaciji do-I bra po količini in po kakovosti. Povpraševanje po vinu je zelo živahno. Bela vina so večinoma že razprodana. V Sloveniji se je mošt plačeval e 15 odstotki sladkorja po 4 Din, z 18 odstotki sladkorja po 4.50 — 5 D. Lani je bilo pri nas mnogo vtihotapljenega vina iz Italije. Letos je vlada dala straže v Primorju tako pomnožiti, da se iz Italije vino ne bo več moglo vtihotapiti v Jugoslavijo. Vinska razstava s sejmom se vrši 10. decembra t. 1. v Ivanjkovcih v restavracijski dvorani tik kolodvora. Otvoritev ob 9. uri. Pripuščena so vsa vina, pridelana v ormoškem in ljutomerskem okraju, izvzemši nacepljene vrste. Ob tem času bode se letošnji letnik dal že dobro presoditi in bodo imeli interesenti tako najlepšo priliko skleniti ugodne kupčije. Železniške zveze najugodnejše. Za popust na železnici zaprošeno. Prijave za legitimacije pošljejo naj se z 10 Din na Vinarsko zadrugo »Jeruzalemčan« Ivanjkovci. Zanimanje za rjavo štajersk« k«-koš. Svetovnoznana rujava štajerska kokoš, ki je izvrstna nosilka in daje prvovrstne in najokusnejše meso in je poleg tega produkt domače grude, pridobiva vedno več ljubiteljev ne le v svoji domovini, mariboski oblasti temveč tudi po drugih oblastih naše kraljevine in celo v inozemstvu. Razveseljiv dokaz tega je, da namerava primorsko-krajiška oblast v času 14. do 16. novembra nabaviti 90 petelinov in 240 kokoši te pasme v plemenske svrhe. Nakupovalo se bo od priznanih rejcev, ki redijo štajerske kokoši v čisti krvi. Iz tega naj povxa-mejo naši perutninarji važnost njihovega bodočega stvarnega rejskega dela. - Za vel. župana: Ing. Jos. Zi-danšek, s. r. Lesce. Tu se je vršila dne 21. oktobra t. 1. seja Planinskega odbora za radovljiški okraj, katere so se udeležili gg, okrajni komisar za agrarne operacije dr. Fr. Spiller-Muys, dra. ekonom Jos. Šustič, načelnik Iv. Aa-man, odborniki Jakob Jan, Ant. Cven-kel, Fr. Jakelj, Iv. Vester, Ivan Fina-gar, Lovro Poljanec, Iv. Soklič, Ivan Rozman in Podlipnik. Odbor je rešil vse točke dnevnega reda, med temi tudi vpraašnje nagrad dobrim planinskim pastirjem iz obeh sodnih okrajev. Soglasno se je sklenilo, da priredi planinski odbor v prvi polovici i marca 1926 na Jesenicah, kot promet-j nem središču obeh sodnih okrajev, iz ' lastnih sredstev enodneven pastirski ' tečaj. Vsakemu pastirju, ki se udeleži tečaia in se izkaže z izkaznico od županstva, izplača odbor dnevnico v znesku Din 40 in mu povrne železniške stroške. Organizacija tečaja se poveri srezkemu ekonomu, ki pritegne k sodelovanju še druge strokovnjake. Na tečaju se bode navzočim pastirjem podalo poleg vsestranskega planšarskega pouka tudi navodilo, kaka dela ima opravljati pastir na planini, ako naj pride v poštev za posebno nagrado, katere bode razdeljeval planinski odbor jeseni prihodnjega leta onim pastirjem, ki se bodo posebno odlikovali. Gdbor je nadalje sklenil, da podeli za letos nagrado zaslužnim pastirjem, kateri s pašo pravilno kolobarijo in ki vstrajajo pri svojem poklicu. Te nagrade so se priznale: za sodrti okraj Radovljica: Ignac Jan, Sv. Lucija (Begunje), pase 3 leta 40 glav živine, nagrada: 50 dinarjev; Simon Koselj, Ribno, pase 1 leto. 53 glav, nagr. 50 Din; Jak. Smo-lej, Zasip, 1 leto, 120 glav, 100 Din; Franc Lintar z ženo, Grad, 9 let, 60 glav, 100 Din; Janez Žvab, Boh. Bela, 20 let, 35 glav, 100 Din; Ant. Žvab, Boh. Bela 71, 50 let, 100 Din; Lovro Janežič, Breznica, 6 let, 50 glav, 75 Din; Janez Čebelnik, Hraše, 35 let, Pridobivajte naročnikov »Kretskemu listu«, ker le z njim se širi najuspešnejše naša ideia! ^r »i r ni' i lir 'imrini nnii urifi imi '—m - mm mm cm »ant ......i i i i ■ ■ »n mm Miiimiim hhihh ■> h> i hi iiiiih i ■ i n um n ■■ ■■■■ iiminrnmir ■■« hhm — ■ ■.■m mm ■. ■■■ ......... — —^ _________________________________________• a*ataKmmt**Am 70 glav, 150 Din; Gašper Sušnik, Savica 5, 6 let, 40 glav, 100 Din; Franc Ambrožič, Sp. Gorje, 2 leti, 40 glav, §0 Din; And. Kokalj, Begunje, 17 let, dO glav, 100 Din; Matevž Ulčar, Ro-dine, 50 let, 80 glav, podp. 175 Din; Luka Dackkobler, Breznica, 70 let, podpora 175 Din; Janez Razinger, Žirovnica, 30 let, 100 glav, 150 Din; Anton Potočnik, Podhom, 40 let, 84 fflav, 150 Din; Jožef Žagar, Podhom, 2 leti, 190 ovac, 50 Din; Jožef Vidic, Selo pri Bledu, 3 leta, 40 glav, 150 Din; akupaj 1825 Din. — Iz sodnega okraja Kranjska gora dobe nagrade: Fr. Ličof, Kor. Bela, 25 let, 250 Din; Matevž Novak, Potoki, 30 let, 250 Din; Fr. Šimnic, Jesenice, invalid, 82 glav, 250 Din; Anton Hribar, Podkoren, 1 leto, 100 glav, 200 Din; skupaj 950 Din. — Ti zneski se izplačajo na pastirskem tečaju. — Na predmeten dopis agrar. operacij sklene odbor, sodelovati pri spopolnitvi planinske statistike. Končno se sklene sestaviti spomenico za omiljenje prestopka ozir. kazni od strani političnih oblasti v slučaju prestopkov pri gozdni paši. Spomenico predloži odbor na mero-dajno mesto. Naš izvoz je znašal v septembru 868 milijonov dinarjev. Opazuje se, da se je posebno povzdignil izvoz lesa in živine, odkar se je sedanja vlada zavzela za blago. Stavbenega lesa se je izvozilo za 80 milijonov lir, goveje živine 13.968 glav v vrednosti 52 milijonov dinarjev. Hmelja se je izvozilo v septembru za 74, a jajc za 52 milijonov dinarjev. Pokrajinska zveza jugosl. vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru je na odborovi seji dne 22. VIII. t. 1. sklenila, da organizira iz vrst naših vinogradnikov stalne poročevalce o stanju naših vinogradov in o vinski trgovini. V ta namen je razposlala zveza lepemu številu vinogradnikov navodila o čem in kako naj vsako mesečno poročajo s prošnjo, da pozvani svojega sodelovanja ne odrečejo. Nekoliko se jih je odzvalo, večina pa ne. Ravno sedaj po končani trgatvi bi bili podatki iz raznih kra- jev vinorodne Slovenije o kakovosti, o množini ter o cenah mošta posebno' zanimivi ter za zvezo vinogradnikov potrebni, da more v pozitivnem slučaju dati interesentom zlasti inozemskim kupcem potrebna pojasnila. Zato zveza pričakuje, da bodo vsi napro-šeni poročevalci čimprej poslali zvezi svoja poročila. Mariborsko sejmsko poročilo. Na živinski sejem dne 27. oktobra se je prignalo 11 konj, 10 bikov, 162 volov, 490 krav in 11 telet; skupaj 684 glav. Cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli za 1 kg žive teže 9—10, poldebeli voli 7.50—8.25, plemenski voli 6.50—7, biki za klanje 6.50—8, klavne krave debele 8.50 do 9.50, plemenske krave 5.75—8, krave za klobasarje 3.75—5.50, molzne in breje krave 4.75—6.25, mlada živina 6—9 Din. Prodanih je bilo 317 glav, od teh 28 kom. za izvoz v Avstrijo. Mesne cene: govedina 10—19, ieleti-na 12.50—20, svinjsko meso sveže 12.50—27.50 Din. — Na svinjski sejem dne 30. oktobra se je pripeljalo 192 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: mladi prašički, 5—6 tednov stari 100—150, 7—9 tednov 180—225. 3—4 mesece stari 280—320, 5—7 mesecev 850—480, 8—10 mesecev 520 do 689, 1 leto stari 900—1100. Za kg žive teže 11.50—12.50, kg mrtve teže 15—17.50 Din. Prodanih je bilo 186 komadov. Vloge na Esnfažice In tekočI račun po reohhovana zad.uga z neomejfeno zave«o Posojila na vknjižbo, proti poroštvu, zastavi najugodnejšem obrestovanju. — Krediti v tekočem F.f llfllf^ni premičnin in vrednostnih papirjev. — Čekovni proračunu. - Eskont menic. - Inkaso. v *** M^JSip u* m.^ m&t _ Nakaz|la Račun poštne hranilnice št. 14257. - Brzojavke „KMETSKIDOM". Tavčarjeva (Sodna) ulica Št. 1, pritličje. Poslovne ure od 8.-12/, dopoldne in od 3.-4'/, popoldne. GOSPODINJE, ŠIVILJE, OBRTNIKU s Do sedaj neprekosljivi ši",ni KOHLER z10lf™ stroii —samsti/om se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdki IV. flUERHAMMER, Ljubljana, Kolodvorska 3. Zaloga za Gorenjsko: L0VR0 REBOLJ V KRANJU. IJ^P- Prodaja se tudi na obroke. -^C Jugoslovanski kreditni zavod v Llobilaril minuiHiiiiniiiiffl UIIIIHliimiHMIiU Marijin trgr štev. sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovora. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske In obrtne, posebno kratkoročne kredite. HAVRE-HEWYORK, samo 6 dni čez morje. FRANCOSKA LINIJA (FRENCH1 LINE.) Cle. Gie. Transat!entique in družba Chargeurs Rcunis za pomorske vožnje v sever, in južno Ameriko, Avstralijo in Kanado EKSPRESPARMiKl: Paij, France, de Grassa. Dabra hran: in pijača BREZPLAČNO. Vozne listke in tozadevna pojasnila daje IVAN KRAKER, zastopnik v Ljubljani Kolodvorska ulita 41. najboljše sredstvo za konzerviranje in zboljšavanje hlevskega gnoja izdeluje in priporoča ter vsakovrstna pojasnila daje Prva jugoslovanska tvor niča za mDUN6ITw v LJubljani .Tvrdka ANTON KOBI" v Ljubljani, Ižanska cesta št. 22. (Tovarna v Borovnici.) V zalogi pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Ili Najboljše in zato najcenejše kupite edino le pri pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikoi perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje, ši vilje v Ljubljani ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na veliko in malo! Na novo zidana pritlična s kuhinjo, 3 sobami, vežo in shrambo. — Poleg hiše sadni vrt z vodnjakom, se za ceno Din 65.000 proda. Hiša stoji v Dobravi pri Črnučah, 8 km oddaljena od glavne pošte Ljubljana. Več se izve na Rimski c. štev. 17, pritličje* Krojači, šivilje in neširiljet S 1. decembrom pričetek krojnih tečajev. Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk a pošto potom učnih rizb. Dipl. krojna šola, Židovska 5, Ljubljana. Kupim vsako množino sadjevca (mošta). Ponudbe z navedbo množine na Vrečko & Debovšek Šmiklavž. Slovenjgradec, TISKARMA MERKUR BS lllilltlllllllllHlllillllllllll!lll(lllllllllillllllllllll!lllllll||||li!lllilll!llllllll THO. - INDU8TK. DELNIŠKA DRUŽBA LJUBLJANA Simon Gregorčičeva ulica 13 Telefon Si. SS2 Telefon St. 552 Se priporoča za izdelavo vseh v tiskarsko stroko spadajočih del. LASTNA KNJIGOVEZNICA Panonija" 9f osrednja gospodarska zadruga Maribor Izvoz sadja, krompirja in drugih kmetskih pridelkov preskrba kmetijskih in gospodarskih potrebščin. Prostori v Meliski ulici 12 na dvorišču