MATI IN gospodima LETO 1933 5. JULIJA ŠTEV. 11 Dekleta, v gospodinjsko šolo! S 1. novembrom 1933 se prične dva-intrideseti tečaj kmetijsko-gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev. Sprejete gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je ped vodstvom šolskih sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Teoretični del pouka obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in iivinozdravstvo, zdravoslovje, poljedelstvo in kmetijsko kemijo. Gojenke s.e praktično vežbajo v kuhanju, ročnem in strojnem šivanju, krojnem risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu in si-rarstvu, v vrtnarstvu itd. Vadijo se tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Popolna oskrbnina znaša mesečno 500 Din. Del oskrbnine lahko poravnajo starši tudi v živilih. — Manj imovitim gojenkam bo zavod mesečnino po možnosti znižal. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj obleko, perilo, obutev, potrebno za delovnik in praznik. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete, ki so lahko tudi iz domačega platna. Dekleta, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško izpričevalo; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem, naj se vpošljejo na vodstvo gospodinjske šole Marijanišča v Ljubljani vsaj do 30. avgusta 1933. V Ljubljani, dne 24. junija 1933. Vodstvo Marijanišča v Ljubljani. Mačehe ali sirotice Tale mesec bo čas za setev maželi. Zato bo morebiti tej ali oni gospodinji, ki bi rada imela zgodaj spomladi lepo cvetje na vrtu, ustreženo, ako spregovorimo o vzgoji in negi te sicer splošno znane, vendar pa še vse premalo razširjene cvetlice. Mačehe spadajo med najbolj čislane spomladanske cvetlice, ki jih goje v neštetih sortah, v vseh mogočih barvah in oblikah menda po vsem svetu. Zbok svoje skromnosti in lahke vzgoje so posebno primerne za kmečke vrtove. Že koncem marca, ko odleze sneg in začne solnce topleje prigrevati, najkasneje pa aprila meseca se začno mačehe razvijati in cveteti. Potem se pa neumorno obraščajo in pocvitajo tje do vročega poletja. Šele junija meseca, ko pritisne -hujša vročina, se grmiči mačeh nekako preveč razrastejo, da niso več lepi; cvetje je vedno manjše in neznatneje — doba mačeh je minula. Treba je misliti na r.ovo setev za drugo leto. Pri vsej lepoti je pa ta cvetlica zelo skromna, neobčutljiva in lahka za vzgojo. Raste v vsaki dobri vrtni zemlji in v vsaki legi. Seveda ji ugaja gnojna zemlja bolj nego pusta in solnčne lege bolj nego senčne. Za zimo in za presajanje je tako neobčutljiva kakor malokatera druga. Najhujša zima ji ne pride ao živega in ker mnogobrojne lasaste koreninice zelo dobro drže zemljo, presajanja skoro nič ne občuti. Mačehe so prav za prav trajne rastline. Gojimo jih pa vedno le dvoletno, ker so lepe le prvo pomlad. Sejeino jih julija meseca do začetka avgusta na senčen prostorček z dobro vrtno zemljo. Dokler seme ne vzkali, mora biti gredica v senci. Ako bi na setev pripekalo solnce, bi ne vzkalilo nobeno zrno. Zato zavarujemo setev s smrekovimi vejami, s papirjem ali s kako drugo primerno odejo, ki jo moramo pa takoj odstraniti, ko začno mlade rastlinice bosti iz zemlje. Med tem je pa treba seveda skrbeti, da je zemlja vedno vlažna. Ako so spol-njeni vsi pogoji, vzkali seme prilično v dveh tednih. Do tu je treba res nekoliko več pazljivosti nego pri kaki drugi rastlini. Ko pa setev ozeleni, je delo z njo prav lahko. V sejalnici pustimo mlade rastline, da nekoliko porastejo in narede par lističev. Potem jih pa pi-kiramo (presadimo)) po kakih 10 do 15 cm narazen na dobro pripravljeno gredico, kjer ostanejo do jeseni. Septembra meseca jih pa presadimo na stalno mesto, kjer jih hočemo imeti cvetoče spomladi. Lahko jih pa pustimo čez zimo na gredi, kamor smo jih presadili iz sejalnice in jih šele spomladi prenesemo na stalno mesto. Pod snegom se mačehe izvrstno ohranijo čez zimo. Najbolj jim škoduje, ako proti koncu zime sneg skopni in ostra burja vleče po golih rastlinah. V tem slučaju jih obvarujemo ,ako jih narahlo pokrijemo s smrekovimi vejami. Mačehe se razrastejo v nizke košate grmiče, ki so čez in čez pokrite s cvetjem. Sadimo jih največkrat za obrobek okrog cvetličnih gredic. Lepo se podajo pa tudi v večjih ali manjših skupinah, zlasti ako jih sadimo v enotnih barvah. Mačeh je mnogo sort, ki se ločijo posebno po barvi in velikosti svetov. Najbolj znane so orjaške mačehe z različno oblikovanimi, velikimi cveti v najrazličnejših barvah. Prevladujejo pa posebno modre, zlatorumene in bele. Sorte z imenom »trimarao«, »niematisc, »ka-sir« so posebno priporočene. Posebno lep učinek dosežemo, ako sadimo v obrobek ali v skupino samo eno sorto v eni sami barvi. Seme mačeh je razmeroma drago; 1 gram stane 2 do 6 Din. Za navadno potrebo pa zadostuje tudi odmerek (porcija) za l do 3 Din. Vi ima več sto zrnc. Seme je precej težko nabrati, ker glavice, ko dozorijo, razpočijo in se drobna zrnca, ki jih je v vsakem plodu okoli 50. raztresejo po tleh. Zato je treba semenske rastline vsak dan pregledati, da zrele plodove potrgamo, preden se razpočijo. Prijateljice lepih vrtnih cvetlic, sejte julija meseca mačehe! Ne bo Vam žal stroškov za seme in nekoliko pazljivosti. H. H. T.: Tujezemshe dišave Časi uporabi teh začimb sicer res niso prijazni, toda ker se kljub temu po vsem svetu prodajajo in kupujejo, naj jih tudi tukaj na kratko popišemo. Dobro poznan je cimet. Cimet je skupno ime za lubje različnih cimeto-vih dreves »cimetovcev« in sicer se olupijo veje ter obstrgajo popolnoma ali deloma zunanjih raskavih plasti. V trgovini na debelo razlikujejo Cejlon-, kasija-, kineški-, japonski-, javanski cimet in potem cimet v butarah, vrečah (balah) in v prah stolčeni cimet; v podrobnih trgovinah poznajo le »navadni« in pravi cimet, zadnji je dražji. — Med navadni cimet spada ci-metova k a s i j a in kitajski ali lesni cimet, ki prihaja iz Kine (Kantona) v enostavno cevkastih oblikah, 1 do 2 mm debelega lubja, rdeče-rjave barve, duh in okus je manj močan kot pravega cimeta; med navadno vrsto spada tudi rdeče-rjava k a s i j a , ki se imenuje tudi malobarski lesni cimet ter se prodaja v dolgih cevkah, prevlečenih s sivo-zetenkasto skorjo (pluto). — Pravi ali plemeniti cimet, tudi cej-lonski ali kaneel-cjmet, ter pridobiva na otokih Ccjlon in Java od mladih, skrbno oiupijenih m očiščenih vej cimet lavorjevega drevesa, katerega goje v obliki grmovja; prodajajo ga v od obeh strani zavitih cevkastih oblikah, kot papir tenkega lubja, zloženega skupaj v 7 do 10 skladih — Dober cimet mora biti nežnega, zelo blagodišečega duha, ostrodišavega in sladkega okusa, nekoliko žlemast, nioi ali komaj trpek. Vse vrste cimeta imajo 1% cimetovega olja, do 4% škroba in nekaj rastlinskega žle-manja. — Iz vseh vrst se napravlja prašek (štupa), katerega kaj rado goljufivo potvarjajo in pomešavajo s cimetovim lesom, z raznimi mokami, otrobami itd. Dobri znanci so tudi pri nas nageljnovi klinčki (žrebice, žrebinci). So to posušeni cvetni popki dišečega klin-čevca, drevesa, katerega goje na Molu-kih, pa tudi v Afriki in Ameriki. Klinčki obstoje iz rdeče- do temno-rjavega, do 16 mm dolgega peclja (cvetne čaše) in iz nekoliko svetlejše kapice (stisnjenih lističev cvetnega venca)? okusa so žgočega, duha svojstvenega (po nageljnih), ki izvira od begljivega (eteričnega) olja (12 do 18%). V trgovini poznajo več vrst te dišave, najdražje so Singapore, Amboina in Penang, cenejše Zanzibar; dobre žrebice morajo v vodi utoniti, ne-smejo biti črne, skrivljene ali naguban-čene, tudi pecljev ne sme manjkati; če se jih stiska ali oprasne, morajo izcediti kapljice eteričnega olja. — Goljufivo prodajajo tudi že razoljene ali iudi čisto umetno ponarejene nageljnove klinčke. Nadalje imamo tudi pri nas v trgovinah vanilijo, ki je sicer dorasli, toda še nedozoreli plod (glavica) tujezemske dišeče vanilije, ki je doma in raste ob drevesih Meksike, goji se pa tudi v Braziliji, Zapadni Indiji, na Javi, Cejlonu, sv. Mavriciju, Bourbonu itd. Kot dišava se pridobi vanilija s tem, da potrgajo še zelene plodove, jih na različen način posuše in jih denejo v neprodušne kosi-tarjeve škatlje; glavičasti plodovi (»luski«) so tenki, 10 do 25 cm dolgi, rjavo-črni, mastno-svetlikasti, prijetnega ana-čilnega duha in okusa, izhajajočega od posebne snovi, v a n i 1 i n imenovan« in ki se na dotorem Dlagu nabeie v belih kristalih na površju plodov; vsebina va-nilina znaša 2 do 4 5%, sedaj ga izdelujejo tudi umetno. — Najboljše vrste je vanilija iz Meksike in otoka Bourbon. Vanilija mora biti ali dobro zavita v štanijol papir ali shranjena v tesno zaprtih posodah. — V trgovini primešava-jo slabejše vrste boljšim, tudi prodajajo že kemijsko izrabljeno in s Peru-bazla-mom prevlečeno vanilijo. Tudi nam znane nadaljne dišave so muškatov cvet (macis) in m u -škatovi oreški, ki se pridobivajo na drevju muškatovca, čigar prvotna domovina so moluški otroki, sedaj se pa goji tudi na Antilih in Sunda otokih. — Muškatovo cvetje obstoji iz posušenega semenskega ovoja (plašča), ki obdaja sad »orešek«, svež je ta ovoj zelo mesnat in živo-rdeč, posušen je v trgovini razcepljen in razklan, oranža-sto rumen, roženast, močno dišaven in ognjeno žgočega okusa. — Muškatni oreški so semenska jederca muškatove-ga sadeža (ploda), ki je v celoti podoben naši breskvi; po odstranitvi plodove kože in mesa ter semenske lupine se jederca (»oreški«) posuše, polože nato v apneni belež in končno razberejo po velikosti. Oreški so jajčasti ali okrogli, kot mali orehi veliki, precej težki in solidni, od zunaj mrežasto nagubani, rjav-kasto-sivi, navadno od apna belkasto oprašeni, umiti so usnjeno ali orehovo rjavi, s popkom na enem koncu; na pro-rezu so pisani kot mramor, vsebujejo 8 do 15% eteričnega olja in povprečno 34% muškatovega masla, katere snovi podelujejo dišavni duh in okus in ostrino. K tujezemskim dišavam prištevamo tudi znani nam žeiran. Njegova prvotna domovina je daljni vzhod (orijent), sedaj ga pridelujejo tudi v Franciji, Španiji, Italiji in Turčiji. Rastlina, ki daje to začimbo, se imenuje pravi žefran, iz rastlinske družine perunik, toda nesme-mo ga zamenjati s sorodnim pomladanskim in rumenim žefranom, še manj pa z nesorodnim podleskom. Kot dišava se rabijo samo — le cvetne brazde, ki imajo obliko dolgih, tenkih na enem koncu lijastih, na drugem koncu šilastih nitk, 2 do 3 cm dolgih, rdeče-rumene barve. Za 1 kg žefrana se potrebuje približno 50.000 cvetov, zato je tako drag. Njegov duh je značilno vonjav, okus nekoliko pogreni; slino, vodo, špirit pobarva živo-rumeno. Brazde posuše pri pečeh na sitih. — Žefran se zaradi visoke cene silno potvarja, največkrat s pestiči rastline same, pa tudi s cvetjem mešička, tudi ga umetno napravijo težjega itd. Pri nas manj znane prekomorske dišave so še šngver, ki obstoji iz opranih in posušenih stranskih gomoljev od ko-renike ingverjeve rastline v Južni Aziji, Afriki in Zapadni Indiji. Prodajajo olu-pljen in neolupljen ingver, ki mora biti trd, težak in brez črvičkov, prijetno vonjav in ognjevito ostrega okusa, zelo dišaven. Na koncu naj omenim še piment (»glavičice«), ki je jagodov plod drev* sa pimentovca in raste v Srednji Ameriki in na otoku Jamajki; jagode so velike kot grah, rjave, brez peclja, na površju raskave. Duh in okus spominja na nageljnove klinčke. Kupuje naj se le cel, nezmlet. Sadite vrtne jagode! Lepe denarce bi pridobila lahko marsikatera gospodinja z vrtnimi jagodami. Pa je čudno, da se ta pridelek pri nas kar ne more udomačiti, dasi imajo -a to na vsakem posestvu dovolj primernih prostorov. Na stotine centov vrtnih jagod pridelajo po drugih državah, pri nas je pa dokaj gospodinj in gospodarjev, ki jih niti ne poznajo. Sedaj-le je čas, da si pripravimo močne sadike ,ki bi jih potem avgusta meseca sadili na stalno mesto na vrt ali na, dobro zagnojeno njivo. Vsaka jagodova rastlina, ki raste vsaj od spomladi na stalnem mestu, poganja sedaj na vse strani motvozaste pritlike, ki zarede na vsako ped daljave po eno mlado jagodovo rastlino, ki se takoj prime s koreninicami v zemljo. Če take jagodove mladike sedajle te- kom julija ločimo od svojih mater in jih presadimo po 10 cm vsaksebi na dobro pripravljeno gredico, ob vročem solnčnem vremenu večkrat popršimo z vodo in naredimo za dober teden dni čez nje senco, se v enem mesecu močno ukoreničijo in razvijejo. V drugi polovici avgusta jih potem presadimo s kepo na stalno mesto po 40 do 50 cm narazen. Tak nasad pravilno izvršen avgusta meseca bo že prihodnje leto obrodil obilo najkrasnejših plodov. Sadike jemljemo le od rodovitnih, debelo-plodnih sort. Kjer jih v bližini ne moremo dobiti, jih lahko za majhen denar kupimo v kaki drevesnici. Ako nasadimo le nekaj malega, bomo imeli za prihodnje dovolj zaroda za povečanje ua-sada. H. Kuhinja Grahova juha s pšeničnim zdrobom. V kožici segrejem žlico masti, najboljša je ona od pečenke. V razgreto stresem tri polne žjice zdroba. Ko se mi med mešanjem nekoliko zarumeni, ga zalijem s poldrugim litrom juhe ali kropa. Ta naj vre četrt ure. Posebej v lončku pa kuham četrt litra zbranega zelenega graha v pol litru osoljenega kropa Kc je kuhan, ga stresem v pripravljen zdrob. Ko dobro prevre, je juha gotova. Spinačni cmoki. V skledi mešam za jajce surovega masla, pridenem eno celo jajce in poldrugo v vodi namočeno in ožeto žemljico, dve žlici kuhane in prav na drobno sesekljane špinače, primerno soli in pest drobtin. To dobro premešam in naredim kakih esem cmokov ter jih skuham v slanem kropu. Lahko pa tudi naredim iz tega testa podolgasto klobaso, jo zavijem v snažen prtič ter skuham v slanem kropu. Kuham 20—25 minut, nato vzamem iz kropa, odvijem, razre-žem na ploščice ter zabelim s surovim maslom, v katerega sem vrgla žličico drobtin. Cmoke, ki sem jih posamezne kuhala, poberem iz kropa na krožnik ter prav tako zabelim kakor razrezane. Grah z makaroni ali vrvicami (špageti) kot samostojna jed. V slanem kropu kuham poljubne oblike makaron. Ku-hane operem v mrzli vodi. Glede maka- ron je treba vedeti, da se kuhani operejo v mrzli vodi zato, da jim ta odvzame tisti neprijeten duh in okus po stroju. Od-cedene pridenem kuhanemu zelenemu grahu. Tega kuham v poldrugem litru osoljčne vode. Dobro premešam in belim s prežganjem, napravljeno iz 5 dkg masti in iz prav toliko moke. Ko vse skupaj še par minut vre, je jed gotova. Črešnjev pečenjak (smoren) z žem-ijami. Dve žemlji zrežem na male kocke ter jih polijem s četrt litra mrzlega mleka, v katerem sem ošvrkljala eno celo jajce in žličico stolčenega sladkorja. Napojenim žemljicam pridenem dve pesti češenj, katerim sem odstranila pečke in jieclje. Za duh pridenem ščep cimeta in malo drobno zrezanih limoninih lupine. V plitvi ponvi razgrejem 3—4 dkg surovega masla ali masti. Vanj streseni testo, dam v pečico, da «e na obeh straneh lepo rumeno speče. Po4em zdrobim pečenjak z vilicami, denem še za par minut v pečico. Na mizo dam na podol-gastem krožniku. Po vrhu potresem sladkor. Rab&rbara kot kompot. Rabarbina stebelca olupim, razrežem na pol prsta dolge koščke in prevrem in odcedim. Za četrt kile stebelc rabim osminko litra vode, 5 dkg sladkorja, ,tri žlice vina, odre-zek limonine lupine in košček cimeta. Ko par minut vre, pridenem koščke ra-barbare ter pustim še 5 minut vreti. Cimet in limonine lupinice odstranim. Ohlajen rabarbarin kompot je zelo zdrava in okusna jed. Prijetna kislina spominja na jaholka. Poleg prijetnega okusa tudi zelo blagodejno vpliva na prebavo. O jajcu Za prehrano pridejo pri nas v po-štev ponajveč kokošja jajca, vendar so debra tudi račja in gosja, če so sveža. Jajca uživamo deloma sama, deloma v različnih jedeh. Novodobna, zdrava prehrana priporoča, naj uživamo jajca i e 1 o z me r n o , kar upoštevajmo strogo pri sestavljanju naših jedilnikov in nri pripravljanju hrane sploh. Ce namreč jemo obilo jajc ter pogosto še trdo kuhana, nam sčasoma lahko škodujejo. Posebno slabo je, če jemo poleg jajc še dosti kruha, testenin in mesa. Jajca pa nam po drugi strani koristno izpopolnjujejo našo hrano, če jih uživamo le semtertja in po malem in takrat z obilico solate ali druge zelenjadi ter s krompirjem. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na sadje. V splošnem je bolje, da uporabljamo malo jajc, a tista naj bodo popolnoma sveža in če le mogoče sirova. Posebno prikladen je sirov rumenjak v oljnati omaki ali majonezi, s katero navadno pripravljamo presno zelenjad. Glede števila jajc, ki jih jemljemo za hrano, se držimo nasveta priznanega zdravnika, ki pravi, da zadostuje 1 do 2 jajci na teden za eno osebo popolnoma. Posebno prednost ima svež, sirov rumenjak, ki je zelo redilna hrana, ki vsebuje tudi vitamine (A in D). Kuhan rumenjak na ima v primeri s sirovim veliko manHfcvrednost. Vse dobre lastnosti tega Imla pa veljajo seveda samo za čiSlo s v ež a jajca, kajti čim bolj sveSt šo, tem redilnejša in tem boljša. Be te