228 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2020/2–3 začela sondiranja na vrhu Panorame, kjer so že znane arhitekturne ostaline, interpretirane kot obzidje s stolpom. Cilj izkopavanja bo preverjanje indicev o vojaški prisotnosti na Panorami v 1. stoletju. 13 Večina arheologov je doslej menila, da je bil osrednji vojaški tabor v Petovioni po vsej verjetnosti na desnem bregu Drave, na zemljišču, ki naj bi ga v 3. stoletju odplavila reka ob veliki po- vodnji. Obstaja pa tudi domneva, da je bil tabor lociran na območju Panorame in Vičave. Hkrati je že stekel mednaro- dni aplikativni projekt Transfer, kate- rega namen je vzpostaviti upravljavski načrt za Arheološki park Petovione, se pravi za prihodnjo ureditev Panorame. Monografija o antičnem najdišču na ptujski Panorami je dragoceno znan- stveno delo. Odlikuje jo pregledna sistematičnost pri urejanju znanih podatkov, hkrati pa nas razveseljuje, da arheologi tudi pri nas vse bolj iz- koriščajo možnosti neinvazivnih geo- fizikalnih raziskav. V arheološko tako bogatih okoljih, kot je prostor sodobne- ga Ptuja, so tovrstne metode najboljši garant, da se v imenu dozdevnega »na- predka« ne bodo več dogajali uniče- valni posegi v zgodovinsko pričevalna zemljišča. Nove ugotovitve o poselitvi Panorame in nastajanje arheološkega parka so tudi obliž na rano, ki je neiz- brisno zaznamovala mesto z ukinitvijo muzejskih arheoloških zbirk v nekda- njem dominikanskem samostanu v le- tu 2011. To nerazumno potezo, ki se je je domislil takratni župan ob soglasju mestnega sveta, bodo ptujski muzeal- ci lahko sanirali le z veliko napori in vztrajnosti, pri čemer bodo potrebovali podporo lokalnih in državnih oblasti, 13 Informacije mi je posredovala dr. Jana Horvat. kakor seveda tudi široke strokovne in laične javnosti. Aktualni projekt raziskovanja in urejanja Panorame v arheološki park, ki poteka pod stro- kovnim vodstvom osrednje slovenske raziskovalne ustanove za arheologijo in ob financiranju iz občinskih, držav- nih in evropskih virov, bo (tako upa- mo) pomagal v širši javnosti uveljaviti prepričanje, da je mesto Ptuj izjemno arheološko najdišče ne le v slovenskem, pač pa v evropskem merilu in da kaže v razumevanje njegove antične podobe vložiti vse razpoložljive moči. Marjeta Ciglenečki JOŽEK HORVAT MUC: PUŠČA, NAJVEČJE ROMSKO NASELJE V SLOVENIJI. Murska Sobota: Romani Union: Zveza Romov Slovenije, 2020, 260 str. Mag. Jožek Horvat Muc je prav gotovo eden najbolj prodornih in prepoznav- nih romskih raziskovalnih in literarnih ustvarjalcev v slovenskem prostoru, ki ima v bogatem opusu več kot trideset različnih del. Ta zajemajo strokovno- -literarna dela o romskem jeziku, zgo- dovini in kulturi, pa tudi dramska in pesniška dela. Je eden redkih romskih avtorjev na Slovenskem, ki se kot lite- rarni ustvarjalec izraža v maternem, torej v romskem jeziku. Pred časom je izdal novo knjigo in z njo postavil svo- jevrstni spomenik enemu najbolj zna- nih romskih naselij v Sloveniji – Pušči OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 229 na obrobju Murske Sobote. Knjiga je izšla v založništvu Romani Union iz Murske Sobote in Zveze Romov Slove- nije, tehnično-oblikovno sta jo uredila Taja Škerlak in Janja Rošer, v 100 iz- vodih pa jo je natisnila tiskarna Video Studio Signal iz Murske Sobote. Uvod v knjigo je kar troje besedil iz nabora spremnih besed. Pod besedila so podpisani ugledni pisci dr. Klaudi- ja Sedar, prof. dr. Rajko Djurić in dr. Dragoljub Acković. Klaudija Sedar, ki je zagotovo med najboljšimi poznavalci novodobne prekmurke knjižne bere, je v spremni besedi med drugim opozo- rila na hotenje avtorja, da bi bralcem predstavil Puščo kot naselje romskega prebivalstva od njenih začetkov pa vse do današnjih dni. Pred tem nam ponudi v branje kratko zgodovino navzočno- sti romskega prebivalstva na območju današnje Slovenije in predstavi romski poselitveni tok v Prekmurju. Sedarje- va ocenjuje, da »dobiva romsko naselje Pušča s to knjigo še v večji meri prepo- znavno podobo, poznavanje razvoja kraja pa vodi k razumevanju romskega naselja Pušča kot največjega v Sloveniji od začetkov do sedanje podobe in so- žitja z lokalno skupnostjo«. Horvat je priznan slovenski romolog in izredno dober poznavalec življenja in položaja Romov v Prekmurju. T o življenje pozna do obisti, tudi mnoge specifike romske populacije in njeno bogato kulturno dediščino, ki je pomembna sestavina kulturne dediščine pokrajine ob Mu- ri. Je del njene multietničnosti, ki je bila vse do druge svetovne vojne za ta del Slovenije še bolj izrazita, saj so se v pokrajini soočali in srečevali ne samo Romi in Slovenci, pač pa tudi Sloven- ci in Madžari, katoliki, evangeličani, judje in pravoslavci. Sledovi te multi- kulturnosti ostajajo, novodobni romski kulturni utrip pa je samo potrditev bo- gate preteklosti. Prof. dr. Rajko Djurić je Horvatovo pisanje ocenil kot »srčno« in kot študijo o največjem romskem na- selju v Prekmurju. Po njegovem je avtor ustvaril »mikrozgodovino« in »mikro- sociologijo«, kakršnih je v literaturi o Romih zelo malo. Avtorju je polaskal, da je s knjigo zagotovil obstoj Romov v Pušči in izpostavil, da so Romi, »nikoli priznani in vedno preganjani, svoj pro- stor pod soncem vedno plačevali z zno- jem, solzami in krvjo«. Dr. Dragoljub Acković je opozoril na zgodovinske vidike Horvatove knjige in izpostavil nekatere pomembnejše podatke. Na primer letnico 1852, ko dobijo Romi prve hišne številke v Prekmurju. Ali pa letnico 1757, ko se začnejo vpisi rom- skih otrok v cerkvene matične knjige. 230 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2020/2–3 Ne pozabi omeniti ni revolucionarnega vrenja v Prekmurju po koncu prve sve- tovno vojne 1918, predstavi medvojni čas v Prekmurju, madžarsko okupaci- jo 1941–1945 in romske žrtve genocida. Po končani drugi svetovni vojni so del Romov iz Pušče odpeljali v Vojvodino, kjer so se pridružili drugim koloni- stom. Škoda, da v knjigi niso objavili slovenskega prevoda spremne besede obeh omenjenih romskih strokovnja- kov, ki sta zapisala uporabne ocene in podatke. Osrednji del knjige je namenjen Pu- šči in osvetljuje različne vidike nastan- ka in razvoja tega romskega naselja. Prvi vpis Romov v matičnih knjigah v Murski Soboti se je zgodil leta 1741, ko so prišli prvi Romi v Prekmurje iz Madžarske in Avstrije (Gradiščansko). Eno prvih naselij v Prekmurju so bili Černelavci. Tam pa je kmalu posta- lo pretesno in zato so se prve romske družine začele naseljevati v Pušči. Pr- vi priseljenec je bil godbenik in kovač Ivan Horvat. Leta 1910 je od Juda Wil- liema Bergerja kupil zemljišče za svoj romski dom. Najprej se je naselje ime- novalo Gorica po zemljišču, ki je bilo prvo prodano romskemu naseljencu. Madžarska uprava je naselje poimeno- vala Kis Szombath (Mala Sobota), ime Pušča pa je dobila najprej ena hiša ob cesti Murska Sobota – Radenci, leta 1911 pa celotno naselje na obeh brego- vih potoka Mokoš (Črnec). Postopoma se je razvila v najpomembnejše romsko naselje v Prekmurju in v največje rom- sko naselje v Sloveniji. Od leta 2003 je Pušča samostojna Krajevna skupnost v Mestni občini Murska Sobota. Ta del knjige je zelo faktografski, poln tabel in podobnih statističnih pregledov, ki dragoceno osvetlijo avtorjeve ocene in ugotovitve. Še posebej zanimivi so podatki o šolanju romskih otrok in o prvem romskem vrtcu, ki so ga v Pu- šči zgradli leta 1962. Pod fotografijo zgradbe je vrtec opisan kot »stražni stolp ali most v drugi svet«. Za tisti čas je bilo to nekaj res izrednega in pred- vsem – neobičajnega. Izredno zanimive so objavljene fotografije starih romskih hiš in podobe iz romskega vsakdanjika v Pušči od njenega začetka leta 1911 pa do danes. Poleg Jožeka Horvata Muca so pri- spevke napisali in prispevali še Vera Flisar (vrtec Pušča in sto let naselja Pušča), Jože Stvarnik (uresničevanje šolske zakonodaje na področju izobra- ževanja romskih otrok v Mestni občini Murska Sobota) in strokovnjaki neka- terih regijskih ustanov, ki so predstavile šolske razmere in problematiko vzgoje ter izobraževanja Romov. Zelo nazorno in podrobno je predstavljeno tudi reše- vanje socialne problematike in z njo povezanega vkjučevanja Romov v vse pore dela in življenja v lokalni skupno- sti. Izredno dragocena je tudi krajša, a celovita strokovna študija o problema- tiki Romov v Občini Murska Sobota od leta 1985 dalje. Knjigo zaokrožujeta ob- širno poglavje z različnimi statističnimi podatki o Romih v nekdanji in zdajšnji Mestni občini Murska Sobota in krajše poglavje z zanimivim pregledom rom- skih družin v Pušči. Marjan Toš