31
i 2001 XXXII VZGOJA IN
IZOBRAŽEVANJ
počitnic predstaviti poročilo. Poročilo naj bi odločilno
vplivalo na prvo pravo izvedbo poklicne mature.
Medtem bo ministrica na predlog Državnega izpitnega
centra imenovala predmetne komisije, ki bodo -
predvidoma tudi z kooptiranjem članov projektne
skupine - nadaljevale naše delo.
literatura
Pravilnik o poklicni maturi, Uradni list RS, št. 96/2000.
Slane A. (2000). Interno gradivo za prvo sejo projektnega sveta.
Ljubljana: MŠZŠ.
Jože Pavličič
Zavod RS za šolstvo
POKLICNA MATURA IN OCENJEVALNA MERILA
yj
in
V članku je na primeru matematike opisano
ocenjevanje na dosedanjih zaključnih izpitih v srednjem
strokovnem šolstvu in primerjava z merilom, ki ga
zapoveduje novi Pravilnik o poklicni maturi v 25. členu.
Prav pozitivne izkušnje s prostovoljnim sodelovanjem
šol v eksternem pripravljanju izpitnih nalog iz
matematike za zaključne izpite v zadnjih osmih letih so
sestavljavcem pravilnika služile kot model za nekatere
rešitve v izvajanju prve in tretje izpitne enote (splošnih
predmetov).
Ocenjevanje naj bi bilo:
1. veljavno: ocenjujemo tisto, kar želimo oceniti;
2. zanesljivo: pri ponovitvi v enakih pogojih bi
dobili enako oceno;
3. občutljivo: ocena naj izraža razlike v znanju;
4. objektivno: odvisno le od ocenjevalnega
instrumenta, ne pa od ocenjevalcev ali
drugih pogojev.
V nadaljevanju bom obravnavamo le 3. točko:
občutljivost ocenjevanja. Merila morajo biti določena
tako, daje končna ocena izraz znanja, ne glede na to,
kako jo dobimo. Uveljavljeno je mnenje, daje pisna
ocena več »vredna« kot ustna. Tudi sam se strinjam s
tem. Pomembno je, kolikšen delež prisodimo eni in
drugi oceni. Pri ocenje-vanju enotnih nalog iz
matematike imamo na zaključnem izpitu (ZI) določeno
razmerje 70 : 30 v korist pisni oceni. Pri uporabi tega
merila do sedaj ni bilo težav. Obe oceni dobimo s
točkovanjem pisne naloge (vsota točk, doseženih pri
posamezni nalogi) od 0 do 100 točk in ustnih
odgovorov od 0 do 30 točk. Točke za določitev končne
ocene dobimo tako, da število točk pri pisnem delu
pomnožimo z 0,7 in prištejemo točke ustnega dela.
Za ocene uporabimo naslednjo lestvico:
Itasfea
flL
UJ
tmmm
Menim, daje to merilo dokaj občutljivo, saj temelji
na predpostavki, da je kandidatovo znanje sorazmerno s
^ Vir: Zaključni izpit 2000 MATEMATIKA. Osnovna statistična analiza. Naloge. ZRSŠ, Ljubljana 2001.
O

2001
GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
32
številom doseženih točk (pisno in ustno).
Prepričan sem, da se merilo za določitev končne
ocene pri poklicni maturi (25. člen Pravilnika o
poklicni maturi, Uradni list RS, št. 96/2000) nagiba v
korist pisnega dela in da je premalo občutljivo. V q
navedenem 25. členu je naslednje merilo: ->
>
1. kriterij [j
40 % -
2. kriterij |
Trditev bom ponazoril s primerjavo obeh meril pri
rezultatih zaključnega izpita 2000.
UJ
V)
<
C*
£L
N
1. merilo je merilo, uporabljeno pri zaključnem
izpitu 2000; 2. merilo: uporabljen je 25. člen Pravilnika
o poklicni maturi.
sc
O
t-
cn
o
O
30 %
20 %
10 %
0 %
1 2 3 4 5
OCENA
Ugotavljam, daje po prvem merilu 10,86 % neza¬
dostnih ocen, po drugem pa kar 25,86 % (predvsem na
račun zadostnih ocen). Pri drugih ocenah ni tako velikih
razlik, le še pri odlični oceni (7,80 % po prvem in 5,69 %
po drugem kriteriju), znatno nižja je tudi srednja ocena.
Morda je ta primerjava strokovno pomanjkljiva.
Natančna, podrobna merila za določitev pisne in ustne
ocene lahko merila 25. člena Pravilnika omilijo, a sem
prepričan, daje ta člen preveč v nasprotju s težnjami o
upoštevanju različnostih sposobnosti.
>
UJ
S
O
O