Ufcnainj* fttavllk* ektoga 8 «ruai. Iiist stane za celo lelo zaKmanf premožne Nemčijo posamezne števuke uhaja vsak petek • ob 12, uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v gosposki ulici St 6, drugo dvorišče. Oglasi po dogovoru Štev. 13. V Gorici, 29. marca 1912. Leto III. Ob meji Italije. Važna dvestoletnica. One 9. t. m. je minilo ravno dvesto let. kar so zastopniki hrvatskega naroda v Zagrebu slovesno izjavili, da hočejo ostari podvrženi habsburški dinastiji, tudi čc bi tedanji vladar Karl VI. ne imel moških potomcev na prestolu. Oni so bili prvi, ki so iz lastnega nagiba, popolnoma neodvisno od Mažarov priznali za svoje zakonite vladarje ženske potomke Karla VI.*) in sicer ono nadvojvodinjo, ki bi imela svoj vladarski sedež v Avstriji ter poleg Avstrije šc dežele Štajersko, Koroško in Kranjsko. Ta veleznameniti zgodovinski čin je tudi za nas Slovence silno važen. Kajti on ugotavlja na eni strani, da hočejo biti Hr-vafic* ndodvisni otl Ogrske, na drugi p;t, di hočejo ostati državnopravno zvezani s Slovenci in sicer pod habsburškimi vladarji. Misel o jugoslovanski državi v habsburški monarhiji je tu jasno izražena. Vsi hrvatski listi so se te dvestoletnice slovesno spominjali s posebnim pov-darkom proti M a žarom, ki ne priznavajo veljave sklepom zastopnikov hrvatskega' naroda dne 9. marca 1712. Tudi mi se je spominjamo ob veselem dejstvu, da dobiva misel o stvarjenju jugoslovanske države v habsburški monarhiji posebno v sedaniih časih vedno več tal. Trializem je nri nas mogoč in sc bo uresničil tem preje, čem bolj se bodo združevali v vedno večjo celoto zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda, in k čim višji izobrazbi in samozavesti bo hrvatsko in slovensko ljudstvo prihajalo. Niti pedi slovenske zmnlje ne damo več proč. (VIi Slovenci na Goriškem živimo ob meji Italije, saj se raztezajo Slovenci še čez mejo v Italijo samo; ves kot od Kr-mina do Matajurja in še dalje ie slovenski. Zato se pa ravno radi tega, ker prebivamo ob meji Italije, zavedamo neizmernega pomena, ki bi v narodnem oziru imelo za nas Slovence uresničenje trializma v habsburški monarhiji. Slovenci v Avstriii hočemo Ivti nedeljivi; skupno samosvoje nc- *) Naslednica Karla VI. je bila 1. 1740 slavna cesarica Marija Terezija. odvisno življenje hočemo, ter je — če Bog da — prej ali slej prav gotovo živeti skupno s Hrvati. Kako bridko občutimo že sedaj vsako izgubo in vsak nazadek, ki se nam pripeti v obmejnih krajih; kako se veselimo vsi vsakega napredka istotam. In ni razločka v tem oziru med nami. Slovenci v sredini na Kranjskem, Slovenci ob mejah na Štajerskem in Koroškem čutijo-v tem oziru z nami na Goriškem kakor mi z vsemi drugimi. Poročali so listi, da strašijo Lahi, da preide ob urejevanju avstrij-sko-laške meje slovensko selo Jevšček v občini Livek na južnem pobočju Matajurja v posest Italije. Mi vemo, da so to le smešni strahovi; a ravno tako vemo, da bi zastopniki slovenskega ljudstva prav vse storili da bi se ta ped slovenske zemlje nikdar ne ločila od slovenskega telesa v Avstriji, Cc bi bila kaka i.cš ai nusi ločilne. Nikdar! t : Slovenci in Hrvatje z Avstrijo. In v tem našem razpoloženju ima naša Avstrija napram Italiji svojo največjo « korist. Ker se Slovenci čutimo kot nede-liiv narod v habsburški monarhiji, smo tudi nad vse patriotični. Da smo Avstriji in, habsburškim vladarjem udani, za to ima-;, mo mnogo razlogov, ki nam jih podaja’* božja postava sama; a da smo Avstriji iti' habsburškim vladarjem vdani še na poseben način, prihaja tudi od tod. ker se kot Slovenci čutimo nedeljive in ker hočemo v okviru Avstrije imeti svoj veliki razvoj. Mi Slovenci smo za avstrijsko monarhijo naraven zid proti Italiji. Mi Slovenci smo pripravljeni, mejo proti Italiji braniti do zadnjega, in prav tako avstrijsko morje, ob katerem prebiva slovenski in hrvatski narod, in s katerim v zvezi vidimo svojo bodočnost. Zato tudi pozdravljamo z največjim zadoščenjem rastočo moč Avstrije na morju in njeno vedno večjo mornarico! Kdo nas sovraži najbolj. Rnega sovražnika imamo mi Slovenci, ki našim težnjam po osamosvojitvi in po združenju s Hrvati najbolj nasprotuje. Ta sovražnik ni toliko Lah, tudi ne Nemec, ampak ta sovražnik je liberalizem v telesu slovenskega ljudstva. Slovenci smo združeni v eno telo potom velikih katoliških izobraževalnih, gospodarskih, mla- dinskih in političnih organizacij doma; a liberalec je tisti, ki to združenje neprestano napada in bi je najraje razbil. Slovenci so združeni s Hrvati na podlagi katoliških načel na Dunaju; liberalec je tisti, ki se te zveze ogiblje kakor hudič križa! Kako silno in močno bi bilo slovensko ljudstvo, dasi je po številu tako neznatno, če bi ne bilo iiberalizma v njegovi sredi! Zato pa bodi prva in največja naša skrb, prvo in največje naše delo, da zamorimo liberalizem v slovenskem ljudstvu; liberalizem, čegar nositelii in predstavitelji dobro slovensko ljudstvo sovražiio. kakor mrziio hkrati ves razvoj naše Avstrije tudi tu ob meji Italije ... Vojna med in J]určijo. Italijo Kakor poročajo, je laško bojno brodo-v.ie zapustilo laška pristanišča in odplulo naibrž proti Carigrudu. Milanski list »Se-colo« poroča, da ie del laškega brodovia prodrl v Dardanele, kjer .je potopil staro tjirško ladio. Ta vest ie neverjetna. . . Lahi poroča io iz Trinolisa o b i t.k i pri D e r n i. V noči od 21. do 22. trn, so Turki in'Arabci srdito napadli italijanske utrdbe pred Derno. Boj je besnel do 'iutraniih ur, Kliitb močnemu streljanju so prišli Arabci do 400 metrov bližine med italijansko obrambo črto. Šele ob dnevnem svitu je prisililo italijansko topništvo sovražnika, da se ie umaknil, na bojišču je Mistil okolo 90 mrtvih in ranjenih. O turški zrnati nri Bengaziju poroča-io angleški listi tako-le: Turki so nri Ben-caziiu izvoievali zrnato v bitki, v kateri je n!>(flo 27 laških čast"škov in 3500 voiakov. Turki so se polastili okopov in drugega materiiala. Kedaj je to bilo, ni povedano. Italijanski katoličani in vojna v Tripo-litaniji. Do sedaj so bili italijanski katoličani z vsem srcem za vojno, ki jo ima Italija že šest mesecev v Afriki! Toda v zadnjem času jc prinesla »Settimana Sociale« kot odmev v katoliškem ljudskem društvu Itu- s lije združenih 220.000 katosličanov novico, da ne bodo ne v politiki ne v državnem zboru podpirali vojne v Afriki. Radi tega odklanjajo vsako odgovornost za na-daljno bojevanje in ravno tako za posledico, ki bi bile združene ž njim. — Vojna se le prenerodno vodi in trpi le predolgo! Po svetu. Naš državni zbor je 28. t. m. začel prvo branje predloga za zgradbo vodnih kanalov v Galiciji, ki bodo stali državo nad 750 miljonov. Ker bi ti kanali v prvi vrsti prišli v dobro Poljakov, so začeli obstru-irati to predlogo Rusini. — Za rudarje važno postavo izdeluje socialni odsek državnega zbora, Gre se za plačevanje delavcev. Odsek predlaga, naj se delavci plačujejo vsakih 14 dni. Na otoku Samos, ki ga je vladal grški knez Kopassis pod turškim nadzorstvom, je kneza umoril neki politični nasprotnik, njegov rojak. -Na Angleškem se državni zbor peča s plačo premogarjem. Sklenili so, koliko sme znašati najvišja plača delavcem. Nemčija bo povečala svoje bojno brodovje ter bo tudi armado na suhem pomnožila za 30.000 mož. — Radi tega hočeio tudi Francozi nomnožiti svojo armado. Ker pa tam nimajo svojih sposobnih ljudi za vojsko, pokličejo na Francosko afriške voia-ke. — Nemški cesar se je v nedeljo v Benetkah sestal z laškim kraljem. Snrejcm je bil veličasten. V torek jc nemški cesar obiskal na Brionih našega prestolonaslednika. Listek. Divji lovec. (Lovski dogodek angleškega vojaka v Indiji.) Dan sc je že nagnil. Zadnjič je poljubilo solnce zemljo in se skrilo za nebesni obok, ki sc jc svetil v pisanih barvah. Celo zapadno nebo je bilo pokrito z ognjenimi plameni, ki so raztezali svoje vijolča-ste in svetiorumene vrhove vnebokipeče-ga gorovja Himalaje s čistim zlatom. V dolino, v kateri leži vas Dessa in se začenja naša povest, je legel mrak. V priprosti, a okusno opremljeni sobi, sedita pri večerji dve osebi: lep, mlad mož v vojaški obleki je Maks Valdov, poročnik angleške armade v Indiji, gospa ob njem, v črni obleki in z nekoliko poblede-limi, a svežimi lici, je njegova žena Anica. Pred dobrim letom jo jc bil odpeljal iz Evrope v ta divje romantični kraj, ki je ležal blizu njegove garnizije. »Pomiri se, Anica,« je dejal s smehom »Velika noč bo kmalu minula in tako boš imela spet svojega moža, kateri hoče oditi sedaj z bratom na divje koze.« »Ah, jaz ne vem, Maks! Neizrečen strah mi stiska srce. Zakaj morate ravno med temi svetimi prazniki iti na lov? — Ostani pri meni! Praznujva skupaj te velikonočne praznike! Prosim te, Maks, o-stani pri meni! Takšne dneve smo dolžni praznovati, kakor zahteva sveta Cerkev in ne samo se razveseljevati.« »O ti uboga, majhna stvarica,« je dejal nekoliko v smehu, nekoliko sramotilno, »že vem, kaj boš storila. Rada bi šla prvi praznik k svetemu obhajilu. Ali nisi bila tudi včeraj pri patru Balduinu, da bi te spovedal? O ti ponižni golobček! Razžalila si torej Boga in storila greh?« Ah da! ... a ti tudi,« je rekla in prijela žalostno njegovo roko, »in ravno zato se tako bojim za te.« »Za mojo dušo, hočeš reči, Anica, čeravno je še nisi nikoli videla. To so nepotrebne skrbi! Izbij si jih iz glave! Tako vendar ne moremo pustiti našega ljubega Andreja, ki ima le osem dni prosto in bi šel rad na divje koze. Veseli se že in ne bo opustil to, ta poredni bratec! Ne, ne, pri tem mora ostati!« Poljubil je ženo. ki mu jc hotela še prigovarjati, in je odšel v spodnjo sobo, da je pripravil potrebne reči za pot. Anica je hotela nadaljevati ročno delo, a se ji ni posrečilo. Pogovor z možem jo je razžalostil. Prvikrat po poroki ji jc odbil opetovano prošnjo. Velika solza se je prikradla iz njenih oči. — Spomnila sc ie domovine, očeta, matere, sestra, katere ic zapustila, da bi šla za njim. ki jo je ljubil. Kako je rekel takrat: »Moja ljubezen zahteva ljubezen in zaupanje«. Pripravljena je bila mu slediti in naj bi bilo na kraj sveta. Oče in mati sta se sicer protivila. a sta se vendarle vdala. Mislila sta: Maks je protestant in iz tega zakona ne bo sreče. O ko bi vedeli! Maks je bil še celo odpadnik od katoliške vere. Zvit brezbožni stric ie mladega kadeta, ki je rabil denarja, spravil v svoje mreže. Tudi brezbožni krogi, v katerih je pozneje živel, so mu trgali vero iz srca. In takšnega je Anica poznala, seveda najprej le njegove dobre in nazadnje tudi, in takrat je bilo že prepozno, ker ga je žc preveč ljubila, tudi njegovo brez-verstvo. V začetku je bila v strahu, pozneje pa. ko je stala kot katoliška žena na strani svojega moža, jc vedela, kaj jc njena naloga. Hotela je ostati stanovitna in mu dajala tako vzgled,kateri naj bi ga spet privedel na pot vere in resnice. Še včeraj ji je dejal pater Balduin: »Potrpite, potrpite in molite! Le kdor ostane stanoviten, bo kronan«. Ali bo podlegla tej nalogi? »Ne.« je vskliknila. ne! Tebi, o Bog, sem ga izročila, Ti ga boš prav gotovo privedel k Sebi: kajti s Tvojo milostjo mora biti moja ljubezen zmagovita!« In to zaupanje je bilo poplačano še v teh praznikih. Drugega dne je bilo vse pripravljeno za lov. Andrej je pribrodil v spremstvu e-nega služabnika v čolnu doli po reki. Maks mu je odveslal naproti. Anica pa je oba prisrčno sprejela. Andrej ni vedel zakaj je bila Anica otožna, Maks pa jc čutil to. Ko sta bila že napravljena na pot, se je še enkrat obrnil do nje in dejal tiho: »To ti pa obljubam: prvi praznik ne bodem streljal.« Hvaležno ga je pogledala: »Hvala ti. Maks! Sedaj bom mirneja in molila bom za te.« »Le stori to.« je zaključil s smehu, »za plačilo ti prinesem lepo divjo kozo.« Nasmehnila sc je. »Kako bom vesela,« ie pomislila, »ako mi ga privede ljubi Bog z zdravimi udi nazaj.« Zadnji pozdrav še in lovci so odšli: Maks Valdov. njegov brat Andrej, dva indijska služabnika, dva vešča afganska lovca in nekoliko afganskih mezgarjev. !/.-•rinili so žc za gorami, le pok biča in glasni klici mezgarjev so še odmevali na Anično uho. Potem na jc še to vtihnilo in nekam skrivnostno je postalo sredi osamljene gorske vasice.... * * * Kako so je izvršil lov na divje koze in kakšne posicdice ie imel. o tem je Maks Valdov tako-le pripovedoval: »Ko sva se poslovila z bratom Andrejem od moje žene Anice, smo vsi skupaj dospeli nopr;1dne na vrh Surfnra. kjer smo postavili tabor. Od tukaj nai bi se začel lov. ' (Dalje prih.) Listek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. J. (Dalje.) Kraljica mu je rekla, da sva Reding in jaz pomagala že pri nekem prejšnjem načrtu za beg in njena želja je, da bi pomogla tudi sedaj. Potem je začel praviti o načrtu. Treba je bilo spraviti kralja z družino v Chalons (r. Šakrn), ne da bi kdo kaj opazil. Od tam naprej bi bila pot skozi Argonski gozd do Varennes-a varna, ker bi jo za-stražili huzarji Laucunskega regimenta, na čigar oficirje se je bilo lahko zanesti. Blizn Varennesa pa stoji Bouillč (r. Bujč) sč zvestimi polki. Glavna težava je seveda ta, kako zapustiti Pariz, da nihče nič ne zapazi in prehiteti toliko naprej, da Lafayettova konjenica ne bo mogla več dohiteti voza. K temu morava pomoči. Govorili smo o stvari še to in ono. Reding je menil, da mora zasesti naš polk Tuilerije in Saint-Martinska vrata tisto noč, ko bi se imel izvršiti beg. Naš major pojde rad v nevarnost, da uide le kralj neopažen. Bilo je gotovo, da Lafayette, ki je ljubosumno stražil kralja, nikdar ne dopusti, da bi Švicarji sami stražili grad. Treba bi bilo spustiti se v boj in pri tem bi bilo tudi kralievo življenje v nevarnosti. Ko sva v Redingom videla, da ima Fersen že določen načrt, sva vprašala, v čem bi mogla po njegovem mnenju pomoči midva. Fersen je odgovoril, da bi morala midva zasesti z nekaterimi zanesljivimi možmi našega polka dve mesti: hišo blizu Saint-Mar-tinske mitnice, kjer bi pregledovali potni list, in neko hišo blizu Tuilerij. Naši možje ne smejo biti v uniformi, marveč morajo biti ob lečeni kakor parižki republikanci in oboroženi. Njih naloga je, da napravijo zmešnjavo, če bi pri Tuilerijah ali pri mitnici narodna bramba ne pustili voza skozi, ali naj obrnejo pozornost straž na kako drugo kočijo, ali pa naj tudi s silo odprejo pot kraljevi kočiji. Bila je precej sitna naloga. Toda obljubila sva in sklenila brž poiskati pripravnih prostorov. Pri Saint-Martinskih vratih sem poznal tik stanovanja velikega sodnika pivnico, ki se mi je zdela pripravna. Težje je bilo najti blizu Tuilerij kaj primernega. Končno sva se odločila za neko krčmo na voglu Karuseljskega trga. Seveda so zahajali vanjo tudi narodni brambovci, a njena lega je bila še najpripravnejša. Potem sva se poslovila od Fersena in sva obljubila, da bova kmalu pripravila, kar še manjka. Iz stotnije, ki je imela vojašnico v ulici Poissonniere (r. Poaso-njer), sva si izbrala vsak dvanajst krepkih in zanesljivih mož. Ne da bi jim natančneje povedala, za kaj se gre, ukazala sva jim kupiti si pri starinarjih civilnih oblek. Potem sva peljala zdaj tega, zdaj onega, zdaj več hkratu v eno omenjenih pivnic in sva jih tako seznanila s pozoriščem, ne da bi kdo drugi kaj opazil. Naznanila sva tedaj Fersenu, da sva pripravila, kar nama je bil naročil. A pretekli so tedni in čakala sva zastonj. „Zopet ne bo nič", rekel sem Redingu. „V določenem trenutku se kralj umakne!" „ Čakajmo," je rekel Reding. »Pregrdo delajo ž njim. Prisilijo ga k begu. Takšne ustave, kakor mu jo dajo, ne more sprejeti." Čakala sva torej in prišel je maj in junij. Spomladi se je zelo zboljšalo stanje markisa Valdouleurja. Zdravnik je rekel, da ni več nevarnosti in mirno bivanje na deželi ga bo popolnoma ozdravilo. Marta ga je tedaj pregovorila, da je ubogal ta nasvet. Imeli so kako uro proč od Etampesa (r. Etanp) lepo, od gozdov obkroženo posestvo, čigar najemnika Menarda še niso bile okužile revolucijske ideje. Tja je hotela Marta spraviti očeta in sestro in oče je končno privolil. „Dokler nisem bolj pri moči, vseeno ne morem služiti svojemu ' kralju", je dejal. „Če pa res zopet ozdravim, tudi zopet pohitim v Pariz in morda se mi drugič posreči, da dam življenje za sina svetega Ludovika." Zelo rad bi bil, če bi ga Reding in jaz spremljala ali vsaj eden izmed naju. Midva pa sva se opravičila, da ne moreva radi službene dolžnosti. „A kaj!" je rekel, „jaz le ne vidim, da bi bil vaš polk tako preobložen s službo! Saj rjavite v vaših vojašnicah! in iar bi menil, da bi vaju morala že ljubezen do mojih otrok pripraviti k temu, da bi si izprosila dopust za eden ali dva tedna." Nisva mu mogla povedati, kaj naju prav za prav zadržuje v Parizu in izgovorila sva se le s tem, da je kraljev položaj tak, da moramo biti vsak dan pripravljeni braniti ga. To ga je zadovoljilo in poslovila sva se. Pri tej. priliki sem prvič govoril bolj prisrčno s svojo nevesto. Sicer sem jo videl od dneva najine zaroke skoro vsak dan, a nikdar ne same. Zdaj, ko me je poljubila za slovo, sem le moral izprego-voriti ž njo nekaj ljubeznjivih besedi, kakor se spodobi zaročencem. A niso mi hotele prav z jezika ; zavedel sem se, kako je moje srce še vedno pri Vereni Keyser in zdaj se mi je to zdelo, kakor kak greh. Izabela je opazila mojo zadrego, a si jo je razlagala čisto drugače. „Damian", je rekla, »zaročencem je že dovoljeno poljubiti se.“ Spremljala sva voz pred mesto. Tu smo si še enkrat podali roke in se ločili. Bilo je sredi rožnega cveta (junija) in krasno letno vreme. Zdelo se je, da žari nebo in zemlja od veselja in vendar ni hotela priti radost v moje srce, ki je bilo razdvojeno od različnih čustev. Tudi Reding je imel svojo otožno uro in tako sva jahala molče nazaj v mesto, nad katero je legla navadna soparica. Sel (poslanec) Fersenov naju je pričakoval z listkom, na katerem so bile besede: „Jutri zvečer!" „Torej vendar!" je rekel Reding. „Sreča je, da nisva ubogala Valdouleurja, ko je prosil, naj ga spremljava na posestvo." Vadljala sva za mesto in mene je zadelo, da bom kril kraljev beg pri Tuilerijah. Poiskal sem Fersena in on mi je pokazal mesto,, kjer bo čakal voz. Tuilerijska palača, končuje proti Seni (reka, ki teče skozi Pariz) v lep paviljon, ki se ga dotikajo kraljeve sobe. Ravno pred tem paviljonom pelje Kraljevski most čez reko. Vzdolž Sene veže „Louvrska galerija" paviljon s palačo Louvre (r. Luvr.) Na zunanji strani leži široko Senino nabrežje in pristanišče sv. Nikolaja, na notranji pelje ulica Orties (r. Ortjč) od paviljona do trga pred palačo Louvre in ves prostor med obema palačama Louvre na vzhodu in Tuilerijami na zahodu ter med ulico Saint-Honorč na severu in ulico Orties na jugu zavzemajo dvori Tuilerij, Karuseljski trg in množina različnih poslopij z majhnimi voglatimi ulicami. Trije veliki prehodi vedno odprti oboki v Louvrski galeriji, vežejo Senino nabrežje z ulico Orties ter s Karuseljskim trgom in z omenjenimi malimi ulicami. Nasproti srednjemu oboku se nahaja neka kapela sv. Ludovika in mala ulica Doyen (r. Doajčn.) V tej tihi ulici je hotel Fersen imeti pripravljeni dve kočiji; eno za kraljevo rodbino, katero bi sam prepeljal pred mesto, druga pa naj bi speljala prvo zasledovanje na napačno sled, če bi bilo treba. Težava je bila spraviti kraljevo rodbino neopaženo iz palače v malo ulico. Naskrivoma so odstranili železno mrežo nekega okna med paviljonom in prvim obokom v galeriji tako, da je okno lahko služilo za vrata. Od tu bi mogli begunci neopaženi priti do voza, kakor je mislil Fersen. Zapomnil sem si vsako stopinjo med tem oknom in ulico Doyen. Da bi se ognili nekega svetilnika, se nam je zdelo bolje, da bi šli begunci skozi bližnji obok čez nabrežje do tretjega oboka. Prišli bi tako okoli kapele sv. Ludovika do voza. Seveda bi bila to daljša pot, toda bolj varna ; begunci bi prišli do voza od strani, ki je bila gradu nasproti, in bi se zdeli manje sumljivi, če bi jih slučajno zapazila kaka patrulja narodne brambe. Fersen je povedal, da bo čas bega drugi večer med enajsto in dvanajsto uro. Bila je nedelja 19. rožnega cveta. Od devetih zvečer .je bilo še precej cvetlo, ko sem dobil pri pristanišču sv. Nikolaja svojih dvanajst mož. Nabrežje, most in sama reka, vse je bilo še zelo oživljeno. Dobro je del večerni hlad po vročen letnem dnevu. Vozovi so drčali po tlaku, čolni so migali po Seni gor in dol. Iz palače na nasprotnem nabrežju se je glasila iz odprtih, razsvetljenih oken vesela plesna godba. Skozi oboke, ki so peljali v ulico Orties, so hodili ljudje v gručah ven in noter. „Prav tako," sem si mislil; »kolikor več življenja na nabrežju in v prehodih, toliko manje nevarnosti, da bi straže narodne brambe ustavile bežeče." Svojim ljudem sem seveda rekel, da hočemo pripraviti Lafa-yetteu in narodni brambi neko šalo a večina je slutila, za kaj se prav za prav gre. »Hočemo jim odvesti ptiča, ki ga imajo zaprtega v zlati kletki," mi je eden pošepetal na uho mežikujoč z očmi. »Pst ni treba se bati; mi ne izblebečemo ničesar." (Dalje pride.) iz naše organizacije. Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze". Socialni tečaj bo priredila kranjska Sl. kr. soc. zveza v Ljubljani od 9. do 13. aprila. Predavanj bo 24. Govorili bodo med drugim dr. Krek, dr. Korošec, župnik Kalan, dr. Capuder, Terseglav in več drugih priznanih predavateljev. Termin za zglaševanje do Velikega četrtka t. j. 4. aprila. Vsakdo naj poroči, ali želi, da se mu preskrbi tudi ceno stanovanje ter kosilo in večerja. One prijave, ki nam dojdejo pozneje, bomo vpoštevali samo po možnosti. Po vsakem predavanju se bo vršila prosta debata v obliki pogovora, kjer se bo pojasnilo vsako nejasno vprašanje. Vabimo vse člane naših organizacij, da se tečaja udeleže. Poživljamo pa k udeležbi zlasti one, ki so že ali pa žele postati voditelji naših organizacij ali vneti sotrud-niki, ki jim je procvit naših organizacij pri srcu. Odbor bo storil vse, da bo mogel nuditi udeležencem kar mogoče udobnosti glede stroškov, da bodo čim najmanjši, moralni uspeh pa čim največji. Dolžnost vsakega društva bi bila, da odpošlje vsaj po enega odposlanca k tečaju. Prav gotovo pa naj se domenijo društva posameznih dekanij in okrožij, da pošljejo skupno nekaj delegatov, ki naj jim ponesejo domov bogatih navodil. Priglase naj se pošlje takoj na tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani, Ljudski dom. Odbor S. K. S. Z. Pasijonska igra v Mirnu. V nedeljo je predstavljalo, Kat. del. društvo v Mirnu krasno »Pasijonsko igro«, igra je izpadla v vsakem oziru prav dobro. Posebno nekateri prizori so bili res krasni, da se lah- ko merijo, vpoštevajoč razmere, z nastopi v Oberramergau-u. Tako je bil, n. pr. krasen uliod v Jeruzalem, ko so otroci, žene in možje spremljali Kristusa v tempcl. Lepa je biia Kristusova ločitev od Marije. Posebno je ugajala zadnja večerja s krasno hvalno pesmijo. Prizor na vrtu Geze-mani, ko je med molitvijo Kristusovo krasno peval močni mešani zbor, je vse občinstvo kar pretresel tako, da ni bilo sko-ra suhega očesa. Nastopi pred Anom, Kaj-fom, visokim zborom, Pilatom so bili dovršeni. Do solz je bilo ginjeno občinstvo med križevim potom in ko je visel Kr. na križu. Akoravno je igra trajala pet ur vendar je ljudstvo kljub vsej gnječi vstrajalo do konca ter se potem razšlo z zavestjo, da ni videlo še kaj takega v svojem življenju. Miren postane, ako bo vstrajal ..a tej poti v resnici slovenski Oberamergau. Ljudstvo je prišlo iz vseh krajev; iz mesta in iz bližnjih in daljnih vasi. Prišli so celo iz Kostanjevice, Vojščice, iz dalnjc Nabrežine, Ajdovščine, da se celo iz daljnega Kobariškega kota. Ni ga bilo človeka, da bi mu bilo žal troškov in daljne poti. V nedeljo dne 31. marca 1912 se igra p o 11 0-v i in se takrat začne gotovo točno ob 3. uri popoldne v »Društvenem domu«. V nedeljo torej v slovenski Obera-mergau. V Ravnici je bil v pondeljek občni zbor ondotnega »Kat. slov. izobraž. društva«, ki se lepo razvija. Ob tej priliki so govorili gg. K r e m ž a r, dr. Cesnik in jurist Orel. Poslušalcev je bila polna dvorana. Le naprej z božjo pomočjo! Solkan. — »Kat. slov. izobr. dtu$tvo“ si je na svojem V. občnem zboru izvolilo sledeči odbor; Vič. g. Jakob Rejec, župnik, č. g. Andrej Rusija, kaplan, g. Franc Bitežnik zas. uradnik, g. Josip Srebernič in g. Ivan Zavrtanik mizarska mojstra ter gospici: Alojzija Golobova ter Gib Fornazari-čeva. Novi odbor se mora v polni meri zavedati težke mu naloge - katero mu stavijo žalostne razmere naše občine. Vseh članov društva sveta dolžnost pa je* da odbor po vseh močeh podpirajo. Častnim članom si je izvolilo društvo gg. Alojzija Novaka, profesorja osr. semenišča Cirila Zamar, kurata v Biljah in Ivana Makuc, profesorja v pok, Za „Slov. Stražo* se je nabralo med člani K 12.05. Kožbane. — „Kat. izobr. društvo” je izvolilo v prvi odbor sledeče osebe: Jos. Kržetič, učitelj v Kožbani, predsednik; Jos. Gabrijelčič z Brdca, njegov namestnik; A. Plesničar, župnik v Kožbani, tajnik; iVlat. Mavrič, z Vrhovlja njegov namestnik; Jos. Korečič, organist v Kožbani, blagajnik; Jos. Sturm iz Kožbane njegov namestnik ; Filip Krzetič iz Slapnika, knjižničar; Andrej Krzetič iz Podpoznika in Jos. Korečič, mizar v Kožbani, sta rač. pregledovalca. — Delovati začne društvo po Vel. noči; šteje že lepo število fantov, pa še več deklet. Pri Sv. Luciji bo na Veliki petek ob 7. uri zvečer pevski zbor izobr. društva »Soče« proizvajal pri Božjefn grobu sledeče skladbe: 1. Lodovico da Vittoria: Ljudstvo moje kaj sem ti storil... 11. (j. Tartini: Žalostna je Mati stala... 111. P. Angelik Hribar: Sedem besedi Jezusovih na križu. Verniki, pridite v obilnem številu! Naša mladina. Goriška Podzveza Orlov je v svojih dosedanjih dveh sejah sklenila: 1.) Glede javnih nastopov: dovoli se vsakemu okro- žju načeloma le en javen nastop v letu; dolžnost vdeležiti se ga imajo vsi odseki istega okrožja. 2.) Posameznim okrožjem se naroča, naj do konca marca 1.1. določijo kraj in čas svojih okrožnih javnih nastopov. 3.) Načelno se sprejme načrt, ustanoviti za Kras posebno okrožje. 4.) Odseki naj plačajo »Podzvezi« letnino 5 K. Doslej običajno pošiljanje članarine »Zvezi« v Ljubljano izostane. 5.) Naroči se okrožjem, da naj imajo vsaj vsaki mesec sejo, če mogoče v različnih krajih, kjer so sedeži odsekov. O storjenih sklepih naj se poroča »Podzvezi«. 0.) Odobri se razdelitev briškega okrožja v dva dela z lastnima pododboroma. 7.) Glede ustanovitve lastnega vaditeljskega zbora se bodo vršile telovadne vaje vsako nedeljo od 10—12h predp. v dvorani »Central«, kamor naj vsi odseki gotovo pošiljajo najmanj po enega telovadca. Začetek teh vaj bo pravočasno naznanjen v »Novem Casu«. S.) Podzveza bo priobčevala čas sej celotnega odbora in važnejše sklepe svojih sej v bodoče v »Mladosti« in »Novem Času«. Glasnik „KmecKin zvez“. Ajdovska »K. Z.« sklicuje sejo odbornikov in zaupnikov dne 31. t. m., to je na oljčno nedeljo v Vel. Zabijali ob 4h pop. Pridite! Delavski in socialni ve5triik. Slovanski delavec o štrajku na JMemškem. (Dopis z VVestialskega.) Stavka premogokopov ob reki Ruhr, kjer je nas več tisoč Slovencev,' je po brezvestnosti in kratkovidnosti soc. dem. voditeljev, nesrečno začeta, tudi nesrečno končana. Nezmožni voditelji stavke so zadali delavstvu hud vdarec, kojega bodo delavci več let občutili, lastniki rudnikov bodo delali z delavstvom, kar se jim bode zljubilo. Stavka je trajala samo devet dni, stavkujoči delavci so izgubili samo na plačah krog 10 miijonov mark; naprotno imajo pa velekapitalisti, lastniki rudnikov ogromne dobičke. Posrečilo se jim je spraviti v denar slabe že več let ležeče velike zaloge premoga. Slične stavke niso nikaki boj proti kapitalizmu, ampak steni sc kapitalizem le goji. Namen stavke pa ni bil izboljšanje gmotnega stanja in drugih vgodnosti za delavstvo, kakor so nas far-bali sociji; ampak da vničijo »Strokovno društvo« kršč. rudokopov; zategadelj niso na shodih toliko gromeli proti kapitalistom kakor proti lastnim tovarišem. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade: to bodo in deloma že skušajo socialisti, ki so že davno napovedovali pogin društvom kršč. rudarjev, ki pa še toliko živi, da lahko na en sam dan priredi šestdeset in še več shodov, na katerih je po več tisoč zborovalcev. Brezvestna igra, ki jo igra z nami soc. demokracija, je lahko zrcalo delavcem, posebno še nam slovenskim, da si moramo poskrbeti za boljše voditelje, kakor so soc. demokrati. Voditelji,, ki bodo nas tlačane peljali o boj in do zmage naših pravic; ne pa kakor soc. demokratje, ki so s celindrom na glavi napovedovali boj brez konca in kraja; za osem dnji pa z čepicami v roki prosili milosti pred kapitalisti. Kdor tako ponižuje naš delavski stan mu pokažimo vrata! Fr. Humar-. Socialistična ljuoezen. Iz Nabrežine: socialističnim voditeljem se cedi iz njilioviti ust sama ljubezen nupram delavcem, ko jiii hujsKajo proti drugim stanovom. Ali kuko ti voditelji »načelo ljubezni m clovečanstva tudi praKticno izvajajo, je krasno razvidno iz sledečega dogodka: Dri naši okr. bolniški Dlagajm sta sedaj dve mesti za kontrolorja, prej, ko je bilo mnogo vec delavstva, je vso sluzuo skozi 15 let opravljal le sodrug Malnar. 5>edaj pa so socialistični odporniki ustanovili za svoje benjammčke še drugo korito, iz katerega do jedci novinec Manzza z mast-nejso piačo kot starina Malnar. — lJa to m se dovolj, ud dokažejo dejanski svojo ljubezen do zasluznm veteranov socialistične ideje, je Pilo treoa soaruga Malnarja postaviti na cesto m njegovo mesto oddan sedanjemu predsedniku socialistov Lidiiiu •Lahu. Malnarja so odpustih iz službe brez vzroka. Da bi si komarji preveč ne prišli v lase, je prišel thkat staro prijateljstvo krpar dr. 'i uma. Le uo ratalo in koliko časa trajalo, ne ve povedati še »Novi čas«. Le to je gotovo, da je Marizza prišel zato h koritu, da bo lakse prihajal med ljudi in agitiral op različnih volitvah na Krasu. — Mislijo namreč kmetom vzeti vsa županstva m vse zastope. Isto poslanstvo in nalogo je sprejel tudi Lidin za Furlanijo. Kako skrbe socialisti za ljudstvo. Na Dunaju vzdržujejo socialisti pod vodstvom miljOiiurja judu dr. Karpelesa več pekarn, v katerin peko kruh za socialistiške delavce. i oda sedaj je prišlo na dan, da te pe-. kante kruh mnogo dražje prodajajo ko drugi peki. Med tem, ko so drugi peki v-kljuD sedanji draginji cene kruha celo znižali, so socialisti pod vodstvom judovskega miljonarja cene kruhu zvišali. Ubogi delavec, ki je vpisan v to organizacijo, pa sedaj je dražji kruh ko drugi ljudje, Seve-da kaj to briga rdečega judovskega miljonarja s polnim trebuhom. Grozen umor na KVIodrejcah. Zono in dva otroKa umoru. Danes smo dobili od Sv. Lucije naslednjo grozno 'in pretresljivo novico: Na Modrejcah je v noči od srede na četrtek Franc Kragelj (po domače Mo-liorcj s sekiro umoril dva otroka in ženo, ki je bila noseča, in se zjutraj sam javil sodniji. Ljudje so to izvedeli še le popoldne, ko so prišli orožniki in komisija v vas ter so prestrašeni iu zbegani pustili delo doma in na polju. Nesrečnež je bil vedno nekoliko slaboumen in sodijo, da je izvršil cin v hipni blaznosti. O groznem umoru nam poročajo še: Zločinca so videli v četrtek zjutraj iti mimo Sv. Lucije v Tolmin. Bil je videti miren. O .družinskih razmerah poročajo, da so bile žalostne, ker je bil v hiši večkrat prepir. Mož je bil bolehen, a zelo nagle jeze. Kadar je bil jezen, je bil kakor nor. — s Najbrže je v takem pojožaju storil grozni zločin. Zločin sc je baje izvršil včeraj o-krog 411 zjutraj. JNovice. . Evharističen shod dunoviiikov častiv- cev o v. i\. ieiesa gonške nadškonje uo letos četrten 16. apnia, li kateremu so sc-veua vaoijein vsi eiani teka urusiva. z.ad-nji uuv snou se je vršil 1/. oktobra t. I9ur s prav lepim vspeliom. uaeiežencev je 01-io takrat okoli rou. /, dobrimi 111 utrjenimi sMepi, pospeševati cesceiije i>v. i<. ieiesa, so se tarnat gospodje razsn. /.družimo se torej tuui ictos 111 okrepimo se na novo! oiiou se uo vrsn v prostorih osrednjega bogoslovnega sememsea ter bo ueioval v uveu ouseKin (.slovenskem 111 laškem/. V vsakem ouseku bodo po tri poročila na uneviiem reuu, katerim bo veuno sledu razgovor, kajti poročila bodo vec an manj praktična ter se bodo tikala češcenja pres. evharistije, oni gospodje, ki bi zeieli stavni kake predloge, so naprošem, da jm najprej naznanijo yie. g. dekanu ivami Kren v 1 rzicu (.Monialconej in sicer najpozneje do tu. aprila t. 1. Vspored celega shoda se uo objavil pravočasno. Dunajski nadškoi 111 kardinal dr. Nagi je dospel v uorico v soboto zvečer iz 1 r-sta, kjer je bil gost tržaškega skota ur. K a r 1111 a. Oba cerkvena dostojanstvenika sta se se v nedeljo 111 pondeljek mudila v uorici kot gosta našega knezonadskota. Kardinal je sei na sv. ooro, kjer je pomolu na groou pok. kardinala missie, ki je u-iiiri ravno preu ib leti. Dokler se je kardinal mudil v uorici, je v knezonadskouj-skein dvorcu stala častna vojaška straža. 1 oplo priporočamo vsem, da prebirajo z vciiko pazljivostjo uvodne ciaiike, ki so pnoucem v današnji, zadnji 111 predzadnji številki »Novega Lasa«. Njih vsebina je zeio važna 111 vredna, da si jo vsakdo libram v spominu, voditeljem lzobrazevat-11111 društev m predavateljem sploh pa se posebej priporočamo, da ljudem tolmačijo 111 razlagajo misli, .načrte 111 načela, ki jih »Novi Las« v njih prinaša 111 da na lak načni ljudstvo voaijo na pota, ki jih Slovenci hočemo hoditi v bodočnosti! Podlo vedenje liberalcev se po njih »Soci« spet kaze v vsi svoji umazani nagoti. svetohlinsko zavijajo oci, ko pišejo da grešimo proti ljubezni do bližnjega, ki jo je Kristus ueil, ko proglašamo na celi črti liberalcem urezobzirm boj. Mmavci, prav bogokletno se zatekajo tu k sv. ris-niu 111 Kristusu 0111, ki so vsi navdušeni za luterahstvo, ki po svojih brezvestnih liberalnih učiteljih Kristusa v nedolžnih otroških dušah ubijajo; ki po svojih listih mladino 111 ljudstvo poiiujšujejo 111 zavajajo v blato nenravnosti! Eej farizeji! Da, Kristus je učil: »ljubi svojega bližnjega,« toda tistega, ki je lačen, ki je ubog, ki je žalosten, ki trpi, ki je v zmoti, ki je Zapuščen, ki Tebe žali in sovraži; a nikdar in nikjer ni učil: ljubi krivo vero, pohujšanje, nenravnost, bogokletstvo, ki je tvoj bližnji razširja. Ravno O11 je bil, ki je v sveti jezi dvakrat vzel bič v svoje roke, da je poimjševatce in skrunitelje božje postave izpodil iz hiše božje. Svetohlinsko se sklicuje na Kristusa glasilo tistih ljudi, ki svojega bližnjega odirajo, ki si na stroške njegove polnijo svoje žepe ki so brez srca za njegove dušne in telesne potrebe! Da, še enkrat neizprosen boj na vsi črti liberalcem! Dober nauk. Dobe se tudi pri nas ljudje, Ki nočejo biti pristasi nase stranke, ki hočejo biti dobri Katoličani, pa veridane mislijo, da je treba citati tudi liberalne ii-ste. n ljudje so velmi cudaKi in vsega u-simljenja vredni! Njim je Ur. Krek na shodu v Celju dne iv. 1. 111. povedal sledeče: »um ljudje, ki nimajo zaupanja vase, ki berejo liberalne liste, pravijo, da se mora brati ouoje. 1 o je taivo. Kakor če bi šel dober posestnik K svojemu sosedu, ki je prišel na Kant, po nasvete. Ah se more varčen posestniK od zapravljivca kaj dobrega naučiti.'" Ravno taKo se ne morete od liberalcev me naučiti, ivu moramo priti tako daleč, da bo vsak naš človek delal z nasprotnikom kot z nasprotnikom. V vojski smo 111 delati moramo kakor v vojski. V nas mora um brezmejno zaničevanje naših nasprotnikov, hneralnih listov in govorov! — iako je! Le kdor hoče postati omejen in svetohlinski kakor so liberalci, se zateka na zelnike liberalnih časopisov 111 liberalnih govorov! Na delo za »Novi Cas«! Sedaj se bliža veseia Velika noč. Prijatelji si darujejo med seboj piruhe v obliki barvanih pisanic, potic, kolačev, tulj 111 drugih takih dobrih stvari. »Novi Cas« ima tudi obilo prijateljev. v mesecu marcu je število naših naročnikov poskočilo za I8U. Sedaj o Veliki noči pa naj bi vsak nas prijatelj pridobil našemu listu nekaj novih plačujočih naročnikov za piruhe. Prijatelji na delo! Potrebe »Novega Casa« ne bomo dokazovali z debelimi črkami 111 z izreki slavnih mož. Nam tega 111 treba, ker nam ljubezen, s katero se povsod oklepajo »Novega Casa«, 111 pa besno sovraštvo naprotni-kov naših načel — jasno dokazujejo kako potreben je bil »Novi Cas« na Goriškem, da tu sčisti duhove in zbere pod svojo zastavo vse poštene Slovence. Mi smo mnenja, da papirnati kanoni sami ne bodo’dosegli nič, če za temi kanoni ne bo močne ljubezni, požrtvovalnosti in pa velike odkritosrčnosti in odločnosti boriteljev. Naš list kot glasilo vseh katoliških organizacij služi z ljubeznijo pa tudi z odločnostjo našim organizacijam v vseh bojih. Zato na delo z nami za »Novi Cas« vsi, ki ste dobre volje. Kdor še ni plačal naročnine, naj to gotovo čimprej stori! Kakor Vam list redno in vestno pošiljamo, tako redno in vestno naj bi tudi vsi poravnali svojo naročnino! (i. Rijavec, znani goriški tenorist, gojenec konservatorija na Dunaju, priredi dne 11). aprila koncert. Pel bode izbrane pesmi iz slovenskega glasbenega slovstva. Koncert se vrši v dvorani Trgovskega doma. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti v ponedeljek dne 6. maja t. I., ob osmih zjutraj. Prošnje z;t pripustitev k izpitom morajo biti v rokah komisije vsaj do vštetega dne 25. aprila t. 1. Velikonočna procesija iz kapucinske cerkve se bo letos zopet vršila tako, kakor druga leta. Velikonočne praznike, kakor tudi druge ki niso odpravljeni se namerava — kakor čujemo — na zunaj praznovati odslej bolj slovesno kakor je bilo to v navadi. To namero odobrujerno in priporočamo, naj bi se prazniki praznovali tudi na znotraj t. j. duševno, še bolj slovesno kakor do sedaj. Vprašanje c. kr. okr. glavarstvu v Sežani. Kontrolorji pri okr. bolniški blagajni so zapriseženi možje. Kako more glavarstvo dovoliti prisego in dekretirati za službo pri okr. bolniški blagajni v Nabrežini človeka, ki j a v 11 o 111 z a s e b 11 o trdi, da ni li o g a, k i j e z 11 a 11 b o g 0-tajec! Zahtevamo od c. kr. okr. glavarstva, da 'postopa povsod in vselej po postavi! Liberalci in prazniki. Sedaj si liberalci iiočejo oci izjokati, ker je papež odpravil nekaj praznikov, da delavskemu ljudstvu omogoči kaj več zaslužka. Ko pa so prazniki udi še v veljavi, je liberalno časopisje, pred vsem naša »Soca«, rohnelo proti praznikom, češ da jih je preveč. I11 eden voditeljev kranjskih liberalcev dr. Triller je 19. oktobra 1. i9ll) dejal v kranjskem dež. zboru: »Dri nas je vse preveč praznikov 111 sopraznikov in vsak kmetovalec godrnja, ces keaaj doiiio po delali, ker je toliko praznikov.« — Dobro leto pozneje pa uganjajo vraga, ker ne bo več toliko praznikov. Človek res neve, kaj je na teh ljudeh še pristnega razun strašne hinavščine. isto seveda velja o socialistih. Vojaška slavnost. V soboto 24. t. 111. je tukajšnji pešpolk št. 47. praznoval lepo slovesnost obletnice bitke pri Novari, v kateri se jc ta polk posebno odlikoval. Sv. mašo na trgu pred cerkvijo sv. Ignacija je daroval vojni vikar liielik. Navzoč je bil tudi knezonadškof ter drugi dostojanstveniki. N a v z o č p a ni bil g o r i š k i ž u-p a 11 Jurij D o m big, ki je bil izrecno vabljen. Vsi drugi vabljenci so prišli k slavnosti, le Bombiga ni bilo. Zakaj neki ne? Zupan Bombig in njegova okolica menda vendar ne mislijo,'da smo že v Italiji, kjer res ne praznujejo bitke pri Novari, ampak jo objokujejo. Pa pri nas smo v rtvau 1 j 1. Cucel pet guspuil Juuj Ouuibig ni kriv, če ni smel zraven. Prav slovesno so praznovali spomin na bitko pri Novari tudi vojaki 47. pešpolka v Kojskem in v Biljani. V Biljani je bral sv. mašo fojanski vikar č. g. S p i t z e r, ki je vojaštvo tudi nagovoril. Vojaštvo je defiliralo pred dvema starima veteranoma iz 1. 1848, ki sta 87 letni Anton Markovič ter 92 letni Blaz Trampuž. Markovič je bil tudi v bitki pri Novari. Častniki so oba starčka obdarovali. Vojaštvo ob meji je nadzoroval pret. teden načelnik generalnega štaba fml. S c li e m u a, ki je bil tudi v Gorici. Vojaški zrakoplovni oddelek zapusti Gorico 1. aprila ter se vrne v Dunajsko Novo mesto in v rišamend pri Dunaju. — .leseni se zrakoplovci zopet vrnejo v Gorico. V Gorici je njihova zimska, v Fiša-mendu pa poletna postaja. V nedeljo m ponedeljek so gojenci zrakoplovne šole v Gorici vsi napravili skušnje. Oba dneva so cel dan krožili po zraku. Polet zrakoplovca iz Gorice v Trst. V ponedeljek od l0'/4 sc je z l. Telefon št. 205.______ Vid Rojic v Gorici, RašteU št. 23 priporoča svojo krojaško delavnico, posebno čast. duhovščini za talarje in v to stroko spadajoča dela. Priporočamo pri na k u p u pomladanskega blaga za ženske in možke obleke narodno tvrdko ■ vav n |1 • v»v Ivmic S Kurinčič Gorica Gosposka ulica štev. 11. Velika zaloga potrebščin za šivilje in krojače. Lepa izber dežnikov in solnč-nikov. Vzorci poštnine prosti! ZotaflravnSi ii zololetaiški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jo s. Verdi tekališče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. 19 Ordinira v svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. št. 20 PETER 60RJUP v čevljar v Cepovanu, naznanjam slav. občinstvu in sosednjim občinam, da sem odprl trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Izdelujem vsako vrste čevlje in imam v zalogi tudi čevlje za mrliče. Cene konkurenčne. Priporoča se Jakob Gril, pekovski mojster zaloga moke, koruze in raznega žita v ulici sv. Klare št. 4. v Gorici. Prane jj;e6an v gorici, T. Mooicipio 8 (nasproti naicipija) izdeluje monštrance in druge cerkvene posode. Priporoča se preč. duhovščini. Naznanilo. ' \? poveličanje velikonočnih praznikov streljajte s »papirnatimi topiti Makuc“ in razsvetlite z bengali nimi lučmi procesije »Vstajenja", katere se vršijo zgodaj v jutru ali pozno v mraku. Potrebno blago vdobite pri tvrdki: Prva primorska tovarna umetnih ognjev v Gorici ulica Adelaide Ri-stori št. 6. Telefon št. 205. Lastnik : Ferd. Makuc, poobl. in pri a. pirotehnik. PETER LUKMAN, krojač v Gorici Križna ulica štev. 8 (Via della Croce) priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in dežele svojo krojaško delavnico Točna postrežba. Cene zmerne. Mirotlilnica, Papirnica in Tovarna — ■ šolskih zvezkov ===== K 0 Ž N 9 H l C. Odlikovana delavnica z električnim obratom brusač in nožar 5JVJ0JV JEJVtIIi Gorica - Verdijevo tekališče 1 - Gorica (Marzinijeva hiša.) Zaloga britev in brivskih varnostnih priprav od 2 K naprej. Škarje in noži vseh vrst. Izdelki slavn. znano tvrdke S o 1 i n g e n. Z M li R N I* CEN E. — ------------------------------- svoji k svojim! Svoji k svojim MIHALJ TURK GOF^IGU — Tla Kornu štev. 6. — GORICA Gorica, Tekališče Dos. Verdija št. 7. priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. — Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah! Št. 4 Čevljarska zadruga v Mirnu priporoča sl. občinstvu, da se pri nakupu obuvala za bližnje velikonočne praznike poslužl naših izdelkov, ki se prodajajo v naslednjih naših prodajalnah: _ = v Gorici na Starem trgu št. 1. (ua vogalu Rabatišča). V TRSTU, Rarriera vecchia 38. V SPLITU, ulica staroga suda 314. V TRSTU, Via dei Rettori 1. Prodajalnice so preskrbljene z vsakovrstnim črnim in barvanim obuvalom za vsaki stan. Čevlji »Čevljarske zadruge" v Mirnu se glede ličnosti kosajo z vsakim tujim izdelkom, a so poleg tega trpežni, ker se za izdelovanje istih rabi le usnje prve vrste. Ročno delo. Sprejemajo se naročila po meri. Nizke cene. Izvršuje se poprave, -r« r—zm tr ©T Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri natnpn kmetpli potrebščin in pri prod® ^ ^ ^ imetjjsiili pridelkov. ^ ^ ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32- LSX7~ ****** Lastnik ,KU tUfcovai društvo" v Gorici. — Tiska »Narodna Tiskarna" v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.