Uk!« ru>k eelrtfk in «afta » pnltohm wed «Ji
y Maribor» s po3ty«nte«H t» do« za cefc» Wo 25 din., ari Ida li-50 dthu,č«trtkte #50 (Al hren JogosU**« • dte. Naročnin« se noslj» M «pravnišivo -Siw**-Gospodarja * Wb-rfboea, Koioika čoki «c dopoSflJa do od NnroAiiw «9 pfe< emfe T noprgj, taterurtw* tLtti
Posamezna Številka stane 1 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo j> v Mar Koroška cesin št J. Rokopisi te ne vračajo. Llprar nišivo «prejema uaroča&no. lnspnrte in rektranoef..
Cen« ifmerttkMn po dogo »oro. Z* večkratne ogla«? primeren popa si. Nezaptfo
Čefcflvtti rnfim •rada Ljnbfeinfl *t Telefon intemrMn a. fft.
46 «»a»
mm tO novemom

na »MailMteMMiMMn -t.
Filipov J.: *
Ne moremo in nočemo I
V	beograjskem parlamentu PašiČ, Pribičevič in Pu- j -:elj, kot glavni stebri vlade skozi dobre štiri mesce niso meli in našli za poslance drugega dela, kakor počitni-:e. Da, celo tako daleč je to šlo, da so pri sejah raznih »dsekov pač vedno bili navzoči naši zastopniki, vladni pa ne. Sedaj pa je Pašič dobil naenkrat strašno nujno ; «delo« za vlado in vladine poslance.
'	Novo posojilo!
Kot brezpogojno nujno je predložila vlada Pašiča, ^ribičeviča in Puclja, da se najme in dovoli novo posojilo 800 milijonov dinarjev ali 3 tisoč, dvesto milijo-' tov kron za nabavb novega orožja. Seveda so poslanci edanje vlade, posebej naši samostojni in demokratje ielali in glasovali za posojilo, naši zastopniki v Jugo-iovanskem klubu pa so odločno govorili in glasovali proti temu novemu strašnemu in nepotrebnemu bre- i menu. Sestal se je pretekli leden pred glasovanjem tudi . šzvršilni odbor Slov. ljudske stranke v Mariboru ter so- j glasno sklenil na podlagi temeljitega posvetovanja, po j poročilu voditelja dr. Korošca, da pozovejo poslance, j naj glasujejo proti novim bremenom. Naši poslanci so j tudi to storili!
Zakaj smo proti novemu posojilu?
Proti novemu posojilu smo iz več važnih vzrokov, glavni med njimi pa so sledeči:
1.	Naša država ni v nobeni neposredni nevarnosti, ia bi bila upravičena nalagati takšna težka nova bremena.
2.	Za obrambo imamo več kot dovolj orožja, saj ima Jtuo orožje bivše" novooborožene srbske armade in do-brovoljcev, imamo vse orožje bivše balkanske zavezniške armade francosko-angleške in imamo ogromno množino orožja iz bivše avstro-ogrske armade. Tega »rožja in orodja je toliko,, da je cela leta ležalo na vetru, solncu, snegu in dežju ter rjavelo in razpadalo. To orožje menda še ni «zastarelo«, ako bi se dobro čuvalo,
smo vedeli, kako strašno deluje.
Ljudstvo ne zamore bremen.
Ponovno smo že opozorili, da je ljudstvo z direktnimi in indirektnimi davki že preobloženo. Govorijo, da •bodo povišani direktni davki in da se s tem pomaga uradnikom. Sedaj pa še to breme. Saj je videti, da obremenitvam, davkom in zadolžitvam pri sedanji vladi ne ! bo ne konca ne kraja.
Vinko Novak:
Romarska pot na Sv. Višarfc.
(Trbiž, 17. avgusta 1922).
Marsikateremu Slovencu, ki se je kedaj podal na bv. Višarje, na to znamenito romarsko pot, ostalo je to romanje gotovo v svetlem spominu. Zanimalo bo torej vsakogar, da podam sedanjo sliko s Sv. Višarij, kakršno sem imel pred očmi v avgustu tega leta, ko sem po opravkih prišel iz Gorice preko Tolmina, Kobarida, Bovca čez Predil in Rajbl v Trbiž in Žabnice pod Sv. Višarje.
V	Žabnicali sem zvedel, da bo prihodujega dne na Veliki Šmaren prvokrat po tem, ko je bila cerkev porušena (15. sept 1915) iz Žabnic procesija na Sv. Višarje. Tudi mene je gnala želja, videti ta znameniti kraj in podal sem se na večer pred Velikim Šmarnom na goro. — Iz Žabnic vodita na Sv. Višarje dve cesti. Ena skozi Volčjo vas, druga preko senožeti za šumečim hudournikom po strmem gozdu na planšavo in od tam zavija piimo kapelic na strmec, kjer stoji slovita romarska cerkev. Cesta je jako strma in kamenita, vendar jo zmagaš v poltretji uri, četudi hodiš polagoma. Ko premeriš blizu pol pota, najdeš ob cesti kapelico z raznimi slikami in napisi, ki pričajo o tem, kako so bili uslišani vsi tisti, ki so prosili in iskali na Sv. Višarjih, lek in tolažbo za svoje duševne bolesti, čimdalje hodiš v hrib, tembolj občutiš ostri gorski zrak in prša se ti širijo bolj in bolj. Krog tebe gozdna tišina, ki jo moti e šumenje vode, deroče čez visoke, zidane jezove hudournika. V dveh urah dospeš na planšavo. Tu štrli v trak temeljno tramovje dveh barak, katere so delavci i red kratkim razdejali, da porabijo še raben materijal >ri popravilu farovža na Višarjih. Na planšavi stoji udi krčma, last Slovenca Pucherja iz Žabnic. Južno od flanšave ti trči pogled v gole skale, podobne ostrim pi-amidam. Pod nijmi vidiš še sedaj dobro ohranjene tojšake postojanke in razne barake. Postavljene so na tekih mestih, da je bilo obstreljevanje z laške strani absolutno nemogoče. Ko prideš na sedlo gore, kjer voli zložna pol mimo kapelic do cerkve, odpre se očem liven razgled na južno stran. Kamorkoli pogledaš, sani sivi, goli, nebotični velikani, med njimi v ozadju W kralja visoki Mangart in takzvani «Steinerner Jii-
Mi vidimo poštene kmetske delavce, viničarje, male posestnike in tudi nekatere obrtnike ter njihove družine lačne, strgane in zanemarjene. Iz teh ljudi hočejo lažidemokratje in samostojneži izsesati in naguliti zopet za vojsko, puške in kanone, stotine in tisoče milijonov! Pa saj ne bi mogli delati tako, ako bi bili resnični, dobri in zavedni zastopniki. Delajo, glasujejo tako, kakor so brezvestni, neodgovorni vsiljivci in brezsrčni vlado- in častihlepneži. Tretji in glavni vzrok naš proti novemu oboroževanju je torej, da ljudstvo ne zmore bremen. Le pojdite ven in vprašajte, kako proda ja seda j uaš kmet svoje poljske pridelke, kako brez upa stoji tukaj vinogradnik, kako slabo gre lesna trgovina in ludi trgovina s hmeljem! Poglejte, s kakimi mukami spravlja letos v Slov. gor. in drugod kmetsko ljudstvo svoje jesenske sadeže, kako ne more sejati ozimine! Pridenite k vsemu temu še draginjo vseh predmetov, ki jih ljudstvo mora kupovati, pa naj bo to sol ali vžigalice, vse to precenimo in potem sodimo, ali je mogoče naše ljudstvo tako strašno obremeniti!? Kje vam je srce, kje pamet? Toda ljudstvo si bo zapomnilo, kako ste paševali in gospodarili z njegovim premoženjem vi samostojneži in demokratje in kako licemerstvo so uganjali narodni socijalisti, ki se hočejo nekaj štuliti našim de-iavcem in viničarjem!
V državi je treba urediti druge reči!
Važen četrti razlog, ki ga imamo proti novemu posojilu je tudi, da naše državno finančno gospodarstvo ni urejeno, in da niso oskrbljeni tisti, ki bi morali že davno biti. Zadnja vojska nam je prinesla stotisoče ubo gih invalidov, vdov in sirot. Ti kričijo in trpijo v svoji revščini ia onemoglosti. Sirote onih, ki brez lastne krivde gnijejo pozabljeni tam po srbskih, albanskih, gali-ških in kraških t ¿h, so v bedi in revščini. Zapuščene in zanemarjene ter pozabljene stradajo, propadajo in kličejo maščevanje in kazen božjo nad tiste, ki so jih pahnili v bedo, jim ubili roditelja in hranitelja. Dokler ni rešeno vsaj v skromni meri vprašanje invalidov, vdov in sirot, ne more biti govora o novih bremenih za — vojsko.
Uredite državne dolgove.
Peti razlog za naše stališče proti novim posojilom za oboroževanje je, da naša država ne zmore teh bremen, ker nimamo urejenih še prejšnjih dolgov. Mi nimamo urejenih nobenih predvojnih dr žavnih posojil. O vojnih posojilih in o ureditvi teh niti ne govorimo! — Ljudstvo ni dobilo svojih 20 odstot. odtegljaja pri žigosanju, čeravno imamo za to postavo že iz leta 1920-21.
Najela se je že cela vrsta manjših in veliko amerikau-sko posojilo. Kako, za božjo voljo pa se bo prihodnja leta gospodarilo, če bodo sedaj, kakor pijanci, jemali samo kredit na kredit, posojilo za posojilom? Ne vemo, koliko že imamo dolgov. Ne vemo, kako jih bo mogoče poravnati, pa se pumpa in puinpa vedno na novo! To ni gospodarstvo urejene države, temveč zapravljanje po vzgledu lahkomislenih in pijanih ljudi!
Slaba vojna uprava
tudi ne zasluži zaupanja! To je nadaljni razlog, da Si. ljudska stranka in njeni zastopniki ne smejo in ne morejo odobravati novih posojil takšni upravi.
Ne pripravlja in ne predloži se nov pameten in dober, potrebam ljudstva in izkušnjam novega časa odgovarjajoč vojni zakon; nimamo tudi nobenih točnih računov, kako gospodari naša vojna uprava z ogromnimi svotami, ki jih ima tako v rednem proračunu na razpolago. In takšni upravi, ki ima celo vrsto povrh nepojasnjenih, umazanih «afer«, naj zopet vržemo par tisočev milijonov? — Izkazalo se je ob zadnji mobilizacija proti Madžarom, da je v organizaciji naša vojna uprava tako strašno nesposobna, da dela kakor neki re-krut, ki je šel iz Celja v Slov. gorice v svojo faro po «biks«.
Ta parlament ni več parlament.
Še en političen razlog je, zakaj smo mi kot ljudska stranka proti. Sedanji parlament sploh ni. več pravi parlament. V njem ni nobenega pravega zastopnika Hrvatov, v njem ni 59 poslancev, ki so jim razveljavili mandate. Izmed slovenskih demokratov in samostoj-nežev nima prav nobeden več pravice govoriti v imenu ljudstva, ker jim ljudstvo več ne zaupa! Oni ne zastopajo več druzega, kakor sami sebe in nekaj kori-tarjev in zabitih političnih slepcev, katerim tudi z najtežjim kladivom ne vbijete pameti v glavo.
Zapomnimo si glasovanje!
Kljub vsem tem tehtnim okolnostim, ki jih mora uvideti vsak trezen in pameten človek, pa so izmed slovenskih poslancev glasovali za novo posojilo in nove oboroževanje pred vsem naši liberalci, ali demokratje, kakor se ti centralistični petolizniki sami imenujejo. 2 njimi so seveda glasovali tudi samostojneži, kajti, kaj so jim mar kmetske koristi in potrebe. Oni so zato tam doli, da podpirajo srbski centralizem,, da povišujejo direktne in indirektne davke ter podpirajo korupcijo. — Prav grdo vlogo sta igrala tudi oba zastopnika narodnih socijalistov. Šla sta iz dvorane, namesto, da bi glasovala proti.. Ali si bodo delavci in ubogi uslužbenci to zapomnili?
ger«. Sedel sem pod kapelico sv. Simeona iz Cirene, da se navžijem gorske lepote, ki so jo gledale oči tje vse-naokoli.
Čez nekaj minut mi je stopila noga na posvečena tla — na cerkveni prag. Vtisov, ki so se mi takrat za-grebli v dušo, ne bom pozabil nikdar. Kakor nekoč stoječ na razvalinah Sv. Gore pri Gorici, vprašal sem se, čemu so uničevali, rušili in zažigali zlasti božje hrame ter s tem jemali vernemu našemu ljudstvu najdragocenejše? Tihih korakov sem stopil pred glavni oltar, ki je obrnjen proti večerni strani. Ta oltar je dobro ohranjen, niti pičice na njem ni poškodovanega. Marijin kip s tega oltarja je bil obvešen in okinčan z bogatimi dragocenostmi, kakor sem zvedel od domačinov iz Trbiža, spravili so ga že poprej na varno, prej ko je bila cerkev porušena oziroma predno je pogorela. Te dragocenosti so bili sami darovi romarjev, ki so bili uslišani v svojih prošnjah k Višarski Mariji. — Tudi prižnica je v celoti ohranjena. Cerkvenega stropa ni več. Cerkveno ladjo (obok) je ravno v sprednem delu prearla granata in napravila odprtino, ki meri v premeru nad dva metra. Stranske stene še obstoj ijo; tudi glavna vrata in duri v zakristijo. Vendar se marmornate durnice vse majejo, ker je ob njih od granat skrhano zldovje. Kake klopi, klečalnika, spovednice ali sploh ka j lesenega ne najdeš več. Mislim, to vse je porabilo vojaštvo za kurjavo. V kupu kamenja, peska in opeke v cerkvi sem našel eno srebrno krono in svinčeni utež od stolpne ure. Zvonik je, nevštevši malih poškodb, do nadzidka nad uro še ohranjen. Stranski oltarji so razdejani, podobe ni najti nobene več. Predno sem krenil iz cerkve, so mi pred velikim oltarjem šepetale ustne pobožno molitev, ki je iz srca kipela k Višarski Mariji, da mi čuva in ohrani vse tiste, ki so mi dragi v življenju.
Plazeč se preko kupov kamenja, sem prišel pred farovž. Samo gole stene brez durnic, brez oknic in stropa štrlijo nemo v zrak. Enako sliko kakor farovž imajo tudi ostale hiše. Sama razvalina, sama ruševina. Le hiša, ki stoji na koncu hišne skupine v zahodni smeri, je ostala od granat nepoškodovana. Tam so sedaj nastanjeni tesarji in stavbni delavci. Stavbna tvrdka inž. Mayr i. dr. iz Gorice je prevzela delo, da popravi cerkev in farovž. Renoviranje pa gre seveda zelo počasi od rok, ker je dovažanje materijala na goro zelo teža-
vno. Cement in mavec donašajo z mulami iz Trbiža, enako živila za delavce. Tudi transport lesa s pobočja gore navzgor je silno mučno in težavno delo. Z ozirom na te omenjene težkoče bo trajalo delo nekaj let, oso-bito radi tega, ker zapade navadno že septembra debeli sneg in pritisne mraz, tako da je zidanje in sploh vsako drugo delo onemogočeno.
V	smeri proti Volčji vasi na severni strani pod gorskim grebenom je še nad 20 dobro ohranjenih vojaških krovov. V enega teh krovov sem si nanosil listja in suhe gozdne slame ter tam legel k počitku. Kakor fata morgana stopale so mi pred oči vse tiste slike bojnih dni, vsi prizori iz življenja vojakov, ki so se tam borili in umirali. Končno mi je skovir v gozdu pel uspavanko.
V	jutru na praznik Velikega Šmarna sem bil že zarana pokoncu. Na samovarčku sem si skuhal čaj, potem se pa podal na strmec zahodno od cerkve, d» iznova uživam lep razgled. Moj Bog, res, kako lepa je zasužnjena®koroška zemlja! Na jug in zahod slovenski kraji pod laško, na sever pod nemško oblastjo. Z gore se vidi celo košček lepe Ziljske doline s trgom Podklošter (Arnoldstein). V dolini, kjer pelje železnica iz Trbiža v Pontebo, vidiš panoramo Ukvic, Mal-borgeta in trga Leopoldskirchen. Na vzhodu gledaš na znani Mittagskogel in na trg Belapeč (Weissenfels) s prelepim gorskim jezerom.
Okoli 9. ure dopoldne se je na gori trla množica ljudstva, ki je prišlo s procesijo. Sv. maša se je brala na planem. Pelo se je slovenski, laški in nemški. Tudi okolica Trbiža je v poletju trpela vsled velike suše ia verniki so prosili dežja. In v resnici, ko sem se na večer nem in zamišljen vračal v dolino v Trbiž, je začel padati gost, pohleven dež, ki je trajal vso noč.
Častita bralka, dragi bralec! Danes, ko sem se poslovil od teh zasužnjenih slovenskih krajev, napisal sem cenjenim čitateljem našega «Gospodarja« te vrstice. želim, da od vas nikdo ne zamudi pohiteti na Sv. Višarje, kadar se mu bo nudila prilika. Za sebe čutim in vem, da me noge ne bodo nikdar več nosile po teh krajih, da bi spet zamogel najti pri višarski Mariji uteho za duševno bol, da bi zamogel izmuče-» nemu srcu zadobili vsaj za trenutek tisti pokoj, ki ga zamore katoliški vernik najti le y božjih hramovih . «
Napravimo k sklepu jasen račun! Za Pašič-Prihiče-vič-Pucljevo vlado je glasovalo 148 poslancev. Vseh mandatov je 419, torej vlada ima za seboj v parlamentu komaj dobro tretjino. Če bi bili navzoči vsi Radičevci in vsi poslanci, katerim so mandate razveljavili, pa bi ne trebalo niti demokratskih in samostojnih izdajalcev koristi slovenskega ljudstva in predlog in ž njim vlada bi padla. Ali vidite, kakšna nesreča je za slovensko in hrvatsko ljudstvo tudi neumna Radičeva zapečnjaška politika?!
Pametni in trezni na plan! Odpirajte od moža do inoža nepoučenim in nezavednim oči, da ne zadene pri prihodnjih volitvah ljudstva zopet nesreča! Pravočasno kličemo in pravočasno šc svarimo!
Putljeva verižniitvo.
Kako nesramno izkorišča minister Pucelj svoj položaj (da ne rečemo v svoj žep) v korist krogov, h katerim pripada Pucelj po svojem mesarskem in birtov-skem poklicu, dokazuje dejstvo, da sta vzela Puclja v obrambo beograjski «Trgovinski Glasnik« in ljubljanski «Trgovski list«. Oba ta dva lista zastopata koristi trgovskih in industrijskih krogov, katerim pač ni na tem. da se potegujejo za koristi kmetskega stanu, kar se je pokazalo lani na njihovem shodu v Ljubljani, ko so zahtevali povišanje vseh davkov, kar jih mora plačati kmet, češ, da jih še premalo plačuje.
Ko je začel dinar naraščati v svoji vrednosti, je začela padati cena samo kmetskim proizvodom, ne pa tudi industrijskim. Mi smo nedavno na tem mestu ugotovili to dejstvo in povdarili potrebo, da se kmet osamosvoji od nesolidnih trgovcev in prekupčevalcev s tem, da zmanjša potrebo kritja svojih potrebščin industrijskih proizvodov, v kolikor jih lahko sam doma napravi; z druge strani pa naj ne izdaja gotovine brez potrebe, pač pa da plačuje obrtnike, kakor kovače, tesarje, čevljarje itd. v poljskih pridelkih po dnevni ceni. S tem izključi prekupčevalce, plačano delo. mu pride ceneje, za preostanek svojih pridelkov, če mu ne bo treba trošiti gotovine za druge stvari, pa mu bodo potem morali plačevati trgovci in prekupčevalci višje cene. Kar pa kmet v drobni prodaji v mestu proda, pa itak pride neposredno v roke delavskih in uradniških slojev in je s tem izključeno vsako velekapitalistično odiranje kmeta in malega človeka. Le od tega in pa od zadružništva v zvezi s pametno kmetsko in zadružno zakonoda jo se more pričakovati uspeha v povzdigi kme Ujstva.
Sedaj pa poglejmo, kako rešuje poljedelski minister Pucelj kmetijsko vprašanje. Sam «Trgovski listje .di in pravi, da je «nenavadno, da mora poljedelski minister braniti interese trgovine« in dalje, da je ...... minister Pucelj napravil uslugo trgovskim in
industrijskim krogom, ko je začel forsirati (pospeševati) odpravo izvoznih carin za nekatere zivljen.ske potrebščine. Vsem je še v živem spominu, kako je Pucelj v družbi z zloglasnim Pašičevim sinom prodal v Švico pod ceno in pod roko živino, ki jo je naša država imela prejeti iz Nemčije kot vojno odškodnino, dočim je srbski kmet brez živine za obdelovanje polja. Najlepše pa je to, da se bo sedaj moralo srbskim kmetom za v vojski rekvirirano in nevrnjeno živino plačati odškodnino v gotovini. Pa tudi naši kmetje, ki so morali dajati vozove in živino za vojaške akcije na Koroškem, doseuaj še niso dobili niti vinarja odškodnine. Tako je torej delovanje mesarja Puclja v kmetsko korist.
Ko je bila vrednost našega denarja napram italijanski liri zelo nizka, so prihajali Lahi v naše kraje in razmeroma dobro plačevali naše živino, katero kmet ni mogel prehraniti čez zimo vsled pomanjkanja krme ob potelni suši. Kaj je napravil mesar Pucelj in ž njim prekupčevalci Mermolja in drugi samostojni repki? Za branil je, da Lahi niso smeli kupovati živine neposred-. no pri kmetih, marveč samo potom prekupčevalcev, ki so zaslužili pri kupčijah celo po 5 kron pri kg žive va-ge, dočun bi sicer ta dobiček moral dobiti kmet. Proti temu- izkoriščanju kmeta od strani samostojnih prekupčevalcev je takrat protestiral naš klub potom posl. Broaarja.
Mimogrede omenjamo zaenkrat samo še to, kako je samostojni «Ekonom« hotel oslepariti srbskega kmeta z galico iu pa znane Pucljeve zveze z beograjsko «Mesarsko banko« zlasti glede ribolova v Ohridu. ^
Zaradi nadaljnega moramo osvežiti spomin tudi glede Vošnjakovega imenovanja za poslanika v Pragi. Že tekom vojne je Vošnjak igral tako čudno vlogo v inozemstvu, da mu dr. i rumbič kot predsednik Jugoslovanskega odbora ni mogel ničesar zaupati. Po vojni se je pridružil Avramoviču in skušal z njegovo pomočjo doseči poslaniško mesto, po katerem je koprnela njegova soproga, ki je Srbkinja, pravoslavne vere.
Pašič, ki j poznal Vošnjakovo gospo morda bolj ko njenega soproga, se je temu upiral. Ko pa je dr. Vošnjak za 50.000 K, ki jih je plačal samostojnežem, postal poslanec, sta takoj s Pucljem nastavila svoje mrežp, in dohtar je vjel poslaništvo v Pragi, mesar pa ministrstvo v Beogradu. To so bile «koristi«, ki jih je dobilo slovensko kmetsko ljudstvo, a da ne govorimo o celi \tsti političnih, kulturnih in gospodarskih izdajstev na račun tega ljudstva.
Proti poslanikovanju dr. Vošnjaka v Pragi so se pritoževali celo Čehi in beograjske «Novosti« trdijo, da se. je Vošnjak v Sporazumu s Pucljem bavil v Pragi bolj s kupčijo in trgovino, kakor pa z diplomatskimi posli! Mu je pač bolj neslo!
Toda vsaka stvar ima svoj konec. Ko so bili nekateri poslanci in ministri v Pragi, so se na lastne oči in uSesa prepričali o Vošnjakovem in Pucljevem «de-leranju . Tako je končala Vošnjakova slava v Pragi in
na njegovo mesto je začasno prišel Branko Lazarevič. Pravilno bi bilo, da odleti z Vošnjakom tudi Pucelj. i Toda ta se je znal potom Pašičevega sina, s katerim sta j v kupčijskih zvezah, prikupiti ministrskemu predsed-< niku.	t
Kakor poroča «Kmetijski list«, se je Pucelj pismeno obrnil na Pašiča s prošnjo, da ministrski predsednik podpira njegov predlog za odpravo carine na pitane svinje. V tem predlogu pravi Pucelj, da se iz našo države izvaža «za polovico manj svinj, kakor pa jih je izvozila pred vojno majhna Srbija« in zato hoče, da se izvaža več. Ker si ne moremu misliti, da bi bil mesar v svoji stroki tako umsko omejen, moramo predpostaviti, da je gornji stavek napisal samo iz zlobe, ali pa iz koristoljubja, ali oboje. Splošno je znano, da je izvažala svinje pred vojno iz sedanjega državnega ozemlja samo Srbija in deloma Vojvodina. V Avstro-Ogrsko so se morale svinje uvažati tudi za naše kraje, ker prašičereja v Sloveniji ne zadostuje za kritje domačih potreb. Sicer pa mesarju Puclju ne gre za našo slovensko prašičerejo, pač pa za bogate delničarje beograjske in subotiške klavnice, Kmet v Srbiji in Vojvodini ter v hrastovine bogatih krajih Slavonije sploh ne redi prašičev, kakor pri nas, ampak jih pase na prostem v ve-liKem številu. Te potem svinjski trgovci in delniške klavniške družbe kupujejo po nizki ceni, jih pitajo in potem izvažajo v živem ali zaklanem stanju.
Te trgovce in klavničarje (velekapitaliste), med ka tere spada tudi zloglasni Rade Pašič, brani in se poteguje za njinov dobiček — mesar Ivan Pucelj, poljo-ničvredni minister.
Da pa niti sam ni na dobičku prikrajšan, skrbi tudi njegova žena, ki je baje dobila od poljedelskega ministrstva dovoljenje za prost izvoz 20.000 prašičev. — Sicer sta v tem oziru služila za vzor Puclju sokolski harambaša dr. Pestotnik in njegova soproga-trgovka.
Zato razumemo, zakaj ni odletel mesar Pucelj z Vošnjakom vred iz vlade in zakaj brani poljedelskega ministra «Trg. Glasnik«, glasilo beograjskih klavničar-jev in izvozničarjev, katerim na čelu stoji Pašičev sin.
Tem samostojnim barantijam bo moralo ljudstvo napraviti konec, predno bodo razni Puclji začeli kmetu trgati še kožo s telesa.
In «Kmetijski list« se celo hvali z lopovščinami njegovih gospodarjev!!!
Gbčni zbor Kmetijske družbe.
Prišli ste kmetje, delegati kmetijskih podružnic iz bivše Štajerske, vrli pristaši Slov. kmečke zveze, skoro do zadnjega moža na občni zbor v Ljubljano! Držali ste, kakor vsikdar, tudi sedaj vzorno strankino disciplino. Odličen pristaš SLS je izjavil, da bi se človek zjokal od samega veselja in ganljivosti, če vidi požrtvovalnost, samozavest in zveStobo nasproti stranki od strani štajerskih kmetov in posestnikov. To so kame-niti značaji, stebri krščanske stranke. Zato je tudi zastonj ves boj vseh drugih protiverskih strank, ki se za-dirajo neprenehoma v našo stranko z namenom, da bi jo uničile in lažje delale svojo znano pogubonosno politiko.
Kaj ste videli, možje, na zborovanju v Ljubljani? Vedeli ste, da greste v Ljubljano rešit vsaj še toliko, da obdržimo zastopstvo v Kmetijski družbi za kontrolo ne-plodonosnega delovanja sedanjega strankarskega vodstva. To ste tudi dosegli; obdržali smo število svojih od bornikov s tem, da ste izvolili kot zastopnike zopet Miha Brenčiča, Jakoba Jana in Alojzija Supaniča, saipo značajne, ugledne posestnike. Naša stranka je dobila 92 glasov, nasprotniki, liberalci, demokrati, samostoj-neži z raznimi birti, mesarji in veleposestniki so zbob-nali vse skupaj in šli proti nam, toda dobili so le 52 glasov. Na Kranjskem se pa zastopniki naše stranke sploh niso udeležili zborovanja. Če je to pravilno postopanje, ne vemo. To naj prevdarijo tovariši iz Kranjske sami. Toda ugodnega utiša na nas Štajerce ta brezbrižnost ni napravila.
Kaj smo še nadalje opazili na občnem zboru? Naj-prvo smo videli, da je družba sedaj v rokah kranjskih birtov, mesarjev in velikih posestnikov in trgovcev. Z lahkoto si izbral kmetske ljudi od nasičenih mogotcev v raznih usnjatih suknjah. Malo je bilo med njimi pravih kmetov, ki obdelujejo sami svoje polje. Velika večina je bila le gospodarjev, ki samo zapovedujejo, katerim je kmetija postranska stvar. Ti vsi so proti malemu kmetu. To šo tisti znani prekupci kmetskih poseš-tev, ki iščejo vedno ugodnih prilik in celo nesreč na kmetijah, da za ceni denar pokupujejo kmetska posestva in si arondirjo svojo zemljo, kmete pa pahnejo v bedo, jih ponižujejo v navadne bajtarje in njihove sužnje. V svoji strankarski strasti so se pridružili tem mogočnežem tudi nekateri kmetje, kateri še ne uvidijo škodljivega postopanja teh največjih nasprotnikov našega kmetskega stanu.
Tudi med štajerskimi delegati so bili nekateri za-' stopniki, ki so se pridružili samostojnim, toda brez u-' speha. Mnogo krivde nosijo naši ljudje sami, da izvolijo take delegate. Čudno je vendar, da pride zastopat v Ljubljano naše vrle kmete in pristaše mozirske okolice , trgovec Pevec. Glasoval je z nasprotniki; ali ste mu za-I upali to mesto s to nalogo, da nastopa proti Vam? Na-š dalje trgovec Korošec iz Gornje Radgone! Ta je tako vnet kmet, da mora biti povsod, kjer je le treba nastopati proti težnjam krščansko mislečih posestnikov. — Sladkornih bivši «klerikalni« nadzornik Vodušek iz | Trbovelj se je dal voliti po liberalcih, samo da je glasoval proti krščanskemu kmetu. Ne čudimo se veleposestnikom in veletrgovcem Robleku, Petovarju ali Pa-herniku, da dosledno s preziranjem gledajo na malega kmeta. Toda za malo se nam vendar zdi, da jih ni sram
se braliti s kranjskimi birti iu mesarji. Saj ste jih lah-lio opazovali, te politične pajdaše, kaki da «o! Samo iz strankarstva. iz politične zaslepljenosti niso glasovali za predlog dr. Verstovška, ki je bil edini na mestu in tudi tako podprt in utemeljen, da je moral vsakdo, ki ima še smisla za pravega kmetovalca, glasovati zanj. Šlo je za zvišanje članarine od 40 na 80 K letno.
Dr. Verstovšek je predlagal nasproti predlogu glavnega odbora, ki je zahteval 80 K, da ostanemo pri dosedanji članarini 40 K. Utemeljeval je ta svoj predlog tako: Ko je glavni odbor določil z večino glasov članarino 80 K, še nismo vedeli, da je poljedelsko ministrstvo V ta namen nakazalo 400.000 K podpore, v prvi vrsti za kritje primanjkljaja za «Kmetovalca.' Glasom poročila tajnikovega stane «Kmetovalec« za vsakega člana približno 48 K, če vzamemo za podlago število sedanjih udov 18.000. Pri udnini 40 K, od katere pripade podružnici 10 K, doplača družba za vsakega člana 18 K kar pa najde kritje v podpori ministrstva, ker še preostane 76.000 K. Če pa nastavite udnino na 80 K, od katerih dobi družba 60 K, tedaj ima družba dobička pri vsakem udu po 12 K, kar znaša lepo svoto 216.000 K ic še državno podporo 400.000 K, torej skupaj 616.000 K pribitka. Govornik vpraša, ali je družba za to tukaj, da bode delala dobičke na škodo majhnih kmetov, ali da bode iskalu takih dobičkov za preštevilno uradništ-vo. Družba mora v prvi vrsti delovati za umsko izobrazbo kmetovalcev, širiti prosveto med njimi, kar najlažje stori, če širi strokovni list «Kmetovalca med posestnike. Velika članarina pa odbija male posestnike od družbe, ki bode polagoma postala družba veleposestnikov, birtov in mesarjev. Vsi ti razlogi niso nič pomagali. Birti in veleposestniki so odklonili proti glasovom naših kmetov dr. Verstovškov predlog. Oni hočejo izriniti iz družbe prave kmete.
Še velike netaktnosti in surovosti ne smemo pozabiti. Storil jo je vedoma predsednik sam Odredil je, da smo morali štajerski kmetje v dvorano na zadnjem koncu. Tam smo morali stati ves čas, ki smo se vozili od daleč že prejšnji dan. Birti in mesarji so široko zasedli vse stole in klopi, ki so bili pripravljeni pri sprednjem vhodu. Hvala neolikanemu predsedniku Pircu za tako gostoljubni sprejem v Ljubljani, Štajerci smo ga siti čez glavo in si bodemo še premislili kedaj, mu delati «štafažo« v Ljubljani. Le naj si zbira okrog sebe same mesarje in birte! Nas štajerskih kmetov pa ne bo vodil za nos!
Nazadovanje Kmetijske družbe.
Število članov je nazadovalo od 29,000 na 18.000, torej za 11.000 udov. To je zasluga tistega Pirca, ki se samo hvali, kaj je storil za družbo pred pol stoletjem. Sedaj pa se vedno bolj kaže, da je Pire namenoma vrgel družbo samostojnežem v oblast. Ni čudno, da tako propada; razne potrebščine za kmetijstvo so pa tako drage, da si jih kmetovalci ne naročajo pri družbi, temveč jih kupujejo pri trgovcih po zmernejši ceni. Kmetje torej nimajo nobenih koristi od družbe, zato se je iz-ogibljejo. Sicer pa je g. Pire dejal, da žvižga na take kmete, zato se oklepa birtov in mesarjev. Kmalu bode zaslužil novo odlikovanje kot umni zaščitnik vseh birtov in mesarjev v deželi.
Poročila predsedstva Kmetijske družbe. Pri zdravih razmerah bi ne bilo mogoče, da bi se zborovalci zadovoljili s poročili, kakor jih je podal predsednik Pire. Na dolgo je otrobe vezal ter nekaj blebetal o razmerah na Kranjskem pred dvesto leti. Upali smo, da bodemo zvedeli kaj lepih naukov o umnem gospodarstvu, o lepih načrtih za zboljšanje kmetijstva. Toda nič o tem; razne zastarele dogodke iz avstrijskega režima je nam razkladal z zastaranimi nazori g. Pire; bilo je res dolgočasno poslušati te kvante. Toda naravnost škandal je, kako površno je poročal o proračunu za kto 1923. Nihče ne ve, kaj da je hotel podati zborovalcem. Toda ti so odobrili proračun, ne da bi ga preskušali vsaj v toliko, da bi videli, koliko stane družbo g. Pire, s svojo pokojnino in veliko število uslužbencev za svoje neplodonos-_no delo. Ko bi imeli vsi kmetovalci cele Slovenije vsaj toliko koristi od družbe, kolikor dobijo uslužbenci, bi bili lahko mi zadovoljni! Toda družba ni več tu za kmete, temveč za uradnike! Na kmete, ki iščejo koristi pri družbi, žvižga g. Pire, uslužbence pa' vedno visok» nagradi, samo da tudi na njega več odpade. Lepa družba!
Občni zbor imatske zveze
se je vršil v Ljubljani 9. t. m. Občnega zbora se je udeležilo 200 delegatov organizacij KZ. Zborovanje je ot-voril predsednik KZ poslanec Brodar, ki je podal poročilo načelstva o delovanju Kmetske zveze v minulem letu in o smernicah delovanja za bodočnost.
Nato je prevzel predsedstvo podpredsednik KZ Pogorele in podal besedo poslancu Brodarju, ki je govoril o nalogi Kmetske zveze, o zanikerni skrbi poljedelskega ministra Puclja za kmeta, o zadružništvu, kol najmočnejši opori kmetskega stanu, o politični osamosvojitvi slovenskega ljudstva, o kulturnem boju od strani vlade in demokratskega učiteljstva in na koncu svojega jedrnato podučnega govora je pozval g. poslanec delegate na delo za organizacijo KZ.
Za poslancem Brodarjem je povzel besedo g. dr. Korošec, ki je poročal o notranjepolitičnem in o zunanjepolitičnem položaju naše države in o naši domači politiki ne samo pregledno in jedrnato, ampak tudi z iskrenostjo, ki je takoj našla pot do src poslušalcev. Ni rožnata slika, ki jo je narisal, toda tudi obupna ni. — Globoko resnoba se je pokazala na vseh obrazih, ko je dr. Korošec končal svoje poročilo, srca pa je navdajal nov pogum in sveže navdušenje za vstrajanje v boju za naše pravice.-
Dr. K^rpščevemu govoru je sledilo poročilo g. poslanca Pusehjaka, ki je govoril o novih davkih. Z ozi-rom na temeljito poročilo g. Pušenjaka je sprejel zbor enoglasno sledečo resolucijo:
«Odklanjamo predloženi vladni načrt davčnega zakona in zahtevamo, da se čimprej izvede izenačenje davkov v celi državi potom davčnega zakona, ki bo obsegal kolikor mogoče malo vrst davkov, in se bo obdavčenje izvršilo po davčni moči in progresivno«.
Na to je sledilo poročilo tajništva Kmetske zveze. Po končanem poročilu tajništev je poročal urednik «Domoljuba« g, Zabret o potrebi časopisja za KZ. Glede agitacije za naše kmelsko časopisje je bila sprejeta sledeča resolucija:
Občni zbor poživlja vse Kmetske zveze, da začno takoj z agitacijo za lista «Domoljub« in «Slov. Gospodar«. Vsak član Kmetske zveze mora biti naročen na enega ali drugega. Naš cilj mora biti, da je v vsaki hiši ali «Domoljub« ali «Slov. Gospodar«.
Zborovalci so tudi predlagali kot zvezni znak: križ, klas in grozd. Centrali se je naročilo, da ukrene potrebno glede znaka i» legitimacij. Sprejel je bil tudi predlog, da se pripravi vse potrebno, za izdajanje posebnega lista za odbornike. Po končani razpravi so bile predlagane in sprejete sledeče resolucije:
1.	Z ozirom na protiverske odredbe centralne vlade, zadevajoč naše šolstvo, z ozirom na kulturni boj, ki ga vodi Višji šolski svet v Ljubljani proti našemu šolstvu, ki ga po pretežni večini vzdržuje krščansko misleče ljudstvo, z ozirom na sklep Višjega šolskega sveta, da se naj ukinejo zasebna učiteljišča in razpusti organizacija krščansko mislečega dijaštva «Razor«, z ozirom na denuncijantske in naravnost policijske blejske resolucije liberalnega učiteljstva — izjavlja občni zbor JKZ, da so vsa ta dejstva brezobzirno žaljenje in izzivanje krščanskega slovenskega ■ ljudstva. Občni zbor izjavlja, da bo JKZ vodila najostrejši in brezobzirni boj za krščansko šolo.
Občni zbor poziva načelstvo, da poskrbi, da se v najkrajšem času osnuje posebna organizacija v obrambo krščanske šole.
2.	Občni zbor izjavlja, da vodi centralistična vlada, v kateri sede tudi zastopniki SKS, naravnost proti-kmetsko carinsko politiko, ki mora ugonobiti malega kmeta. Občni zbor zahteva, da se takoj odpravi ali vsaj zniža carina na prešutarje in živino ter da istočasno poskrbi vlada za. prehrano meščanskega in delavskega prebivalstva.
3.	Občni zbor JKZ vzame politično poročilo dr. Korošca z odobravanjem na znanje. Odobrava zlasti opozicijsko taktiko Jugoslovanskega kluba v velikem boju za zakonodajno avtonomijo in mu naroča, da se njegova politika giblje tudi nadalje v tej smeri.
Temeljiti razpravi o resolucijah je sledila volitev načelstva. Izvoljeni so bili dosedanji člani.
Končno je še govoril o zavarovanju za živino gosp. živinozdravnik Černe. O zadružništvu je še govoril g. prof. Remec in pozival na živahno sodelovanje Zadružne in Kmetske zveze.
Lepo uspeli občni zbor Kmetske zveze je trajal od 10. ure predpoldne do treh popoldne, nakar ga je za-v ključil g. predsednik Pogorele.
Politični ogled.
Država SHS.
Danes teden se je mudil v Beogradu bolgarski ministrski predsednik g. Stambolijski. Beograjska vlada ga je končno le morala sprejeti, ko je videla,kako ga sprejema Češka in Rumunija. Namen njegovega prihoda je bil odkril razgovor z vladnimi prvaki v svrlio sporazuma obeh držav in pa obvestilo, kako hoče nastopati Bolgarija na orientski konferenci. Stamljolijski je izjavil novinarjem, da je nujno potrebno prenehali z mržnjo radi nekdanjih bojev med Bolgari in Srbi. Bolgarija je krivce teh bratomornih bojev kaznovala in Srbija, oziroma Jugoslavija, naj Bolgariji nekdanjih grehov vsaj ne očita, če že ne misli tudi sama tako kot Bolgarija postopati z onimi, ki so jih zagrešili. Glede upornikov ali četašev v Macedoniji je dal prav značilno izjavo in beograjska vlada bi dobro storila, če bi o njej malo več razmišljala. Rekel je: «Kadar obravnavate vprašanje četašev, je treba, da iščete krivce tudi pri Vas. Med bolgarskimi zemljoradniki in četaši ni nobene zveze. Macedonci delajo proti naši in Vaši miroljubni politiki. Vi ste dobili Macedonijo, pa lahko tudi takoj dobite Macedonce. Smatram, da je Macedonija — balkanska Irska. Macedonci so nemiren element, v katerem se pretaka slovanska, grška, turška in albanska kri. Jaz bi Macedonije niti ne hotel, ker smatram, da bi bila nesreča za Bolgarijo. Ponovno naglašam, da ne mislimo na Macedonijo in nočemo bojev radi nje. Napravite iz Macedoncev poštene državljane in v tem Vas bomo prav radi podpirali. —-^Generalni štab in vodstvo četašev se nahajata na srbskem ozemlju. Od tam prihajajo vse direktive, tam se vse niti predejo, a mi se kljub temu ne pritožujemo. Na srbskem ozemlju se pripravlja krvoprelitje od strani četašev, a za to ne krivimo Vaše vlade.«
Svojih podanikov zadovoljiti, to beograjska vlada res ne zna ali pa noče. Vsi napori Davidoviča, Protiča in še nekaterih drugih za sporazum s Hrvati in Sloven- j ci naletijo vedno na najhujše zapreke in tudi na prav umazane nakane od strani Pašič—Pribičeviča in nju- j nih pajdašev. Poslancev hrvatskega bloka, ki se pripravljajo, da pridejo v Beograd in da začnejo enkrat z aktivno politiko, se hoče otresti Pribičevič na ta na čin, da jih hoče s pomočjo predsednika skupščine iz-
ročiti sodišču. Proti muslimanski opoziciji je pa Pašič s svojimi ljudmi, ki so v visoki državni službi, pripravljal pravi pokolj, kakor se je sedaj razkrilo. Turkom po južni Srbiji se podtikajo zarotniški naklepi in pripravljeni so lju8je, ki bi turški živelj najprej izzivali, ob prvi priliki udarili po njem ter tako razvneli pravo državljansko vojno.
Ko so si oskrbeli 800milijonski kredit za vojno, so vladinovci takoj začeli misliti na razne kupčije in life-racije, ki bodo mnogo nesle. Turškega ministra za trgovino hočejo zamenjati s kakim radikalcem, ker turška vladna skupina danes nič ne pomeni in ker radi-kalci Turku ne privoščijo zaslužka. V Bosni nameravajo zgraditi tudi velikansko tovarno za orožje in mu-nicijo pod pretvezo, da je boljše, če se vse izdeluje doma in ne kupuje po tujini. V .resnici se bo pa pri tem še več «lifralo«, že pri nabavah materijala za zgradbo in opremo tovarne se bodo naenkrat lahko vsi ministri napasli.
Pravosodnemu ministru so englasno brez vsake razprave odklonili načrt zakona o sodnikih. Lahko si mislite, kako črno nazadnjaški je moral biti, da je celo našim vladnim gospodom presedal. Minister pravde dr. Markavič se sedaj kuja in grozi z ostavko. Na polju korupcije se je izkazal ta minister tudi v upravljanju vojnih odškodnin. Revežem so že davno ustavili vse podpore, ki so se poprej tudi v samo inalih zneskih delile, veliko so pa nagrabili Pašičevi, Markovičevi in Pribi-čevičevi prijatelji.
Italja in Ogrska.
Inozemski listi so poročali, da je sklenjen med o-grsko in italijansko vlado pravi fašistovski sporazum glede razdelitve Avstrije in pa glede vojne pripravljenosti proti Jugoslaviji. Ogrski državni obvestilni urad sedaj vse te vesti zanika kot neresnične.
Italija in Češka.
Med češkoslovaško in italijansko vlado so bile o priliki nastopa Mussolinijevega kabineta izmenjane brzojavke. Italijanski poslanik v Pragi Cardonaro je izročil zunanjemu ministru dr. Benešu brzojavko Mus-solinija, v kateri se naglaša, da se bo italijanska vlada držala dosedanje politike in skušala okrepiti dosedanje prijateljske zveze med Čehoslovaško in Italijo. — Če-hoslovaški poslanik v Rimu je obiskal Mussolinija, od i katerega je dobil zatrdilo, da se bodo v zunanji poli-i tiki vse dosedanje smernice vzdržale in da bo italijan-! ska vlada rešpektirala in izvedla vse v Benetkah sklenjene dogovore.
Orientska konferenca.
Orientska konferenca je odložena na 20. t. in., kar i je znamenje, da se zavezniške države še niso popolno-: ma sporazumele glede svojega nastopa. Francoski za-: stopnik je sicer izjavil, da je sporazum že dosežen in | da so tudi vse vlade za to, da Rusija prisostvuje celi konferenci. Kemalistični odposlanec, ki je že dospel v ; Losano, je odkrito povedal, da vsako zavlačevanje te ( konference škoduje, ker so turške mase nestrpne, ker hočejo biti že enkrat na čistem in ker se jim zdi vsako ! zavlačevanje sumljivo. Če se konferenca hitro in pravično ne izvrši, se ne bo dalo preprečiti, da turški narod samostojno ne nastopi.
Nekai protikmetske politike.
Iz delavskih, maloposestniških krogov smo pre-
jeir.
Opetovano ste že pisali v Vašem listu, da socialde-mokraška stranka ni nič drugega, kakor družba ljudi, ki bi radi živeli brez dela. To so ljudje, kakor je zapisal že pred dobrimi 20 leti rajni dr. Vošnjak: «Lenčka, j ki bi rada dobro pipala, dobro papala, nič delala, a v senci ajčkala.« Socialna demokracija vzgaja ljudi v i brezdelneže, postopače, nezadovoljneže in take, ki bi I radi samo delili, kar so drugi s pridnostjo pridelali, i Njih sredstva so hujskanje proti kmetu, proti krščansko j mislečim sodelavcem, brezdelje, štrajki, psovanje in pa j divjaštvo. V svoji strasti ne poznajo brezverski <rdeč-i karji niti svojega tovariša delavca. Evo Vam živega ; vzgleda:
V "VValtersdorfu "pri Judenburgu na Gornjem Šta-! jersKem so baje nek dan v začetku novembra 1. 1. soc. ! demokratje v veliki množini napadli vas. Več sto soc. ! demokratov jo je obkolilo. Oboroženi in nahujskani delavci so vdrli v vas pod pretvezo, da odvzamejo vašča-nom orožje. V resnici so soci ji odvzeli prebivalcem vse orožje: revolverje, puške itd. A ne samo orožje. Napadalci so ropali vaščanom tudi drugo imetje: živež, obleko, obuvalo, da, celo denar! Rdečkarji niso gledali, da je prizadeti kmet, obrtnik ali delavec, ampak so kar vprek jemali vse, kar jim je prišlo pod roko. Celo pri dveh družinah ubogih železničarjev so odnesli obleko in čevlje. Tako daleč se spozabijo nahujskani rdečkarji.
Kaj pomeni to? Najprvo so odvzeli ljudem orožje, da se vaščani ne bi mogli braniti. Enake pohode nameravajo rdečkarji vprizoriti v drugih krajih. Tako dale. privede socialna demokracija svoje zapeljane ljudi. Tudi pri nas na Slovenskem, n. pr. v Mariboru, socialna demokracija obremenjuje prebivalstvo z novimi občinskimi davki. Novi davek na nezazidano zemljo, po kaferem bi lastnik v desetih letih sploh ne bil več lastnik iste. Nov davek na stanovanja, ki bi podražil bivališče tudi ubogemu delavcu, železničarju ter državnemu nastavljencu za dva do trikrat. Novi davek na gostilniške račune. Če boš priinoran iti v gostilno na hrano ali na kozarec pijače, ti podražijo vse to za 5 odstotkov. A k temu še pride nov davek na vino in pivo ter kar bo silno podražilo vsa živila — še rov uvozni občinski davek na življenjske potrebščine. To se pravi, povzročati draginjo namenoma in ljudstvo razlaščati.
Bogataši tu niso prizadeti tako močno, pač pa ljudje iz nižjih in srednjih stanov, čudim se, da more še kde verjeti socialistom!
Nam pa se zdi, da mariborski sociji namenoma tako postopajo. Mislijo si: Ko bo po teh novih davkih | draginja še večja, bo ljudstvo še bolj nezadovoljno. In ! tedaj bo za rdeče voditelje dana prilika za pravi njih cilj. Waltersdorf in Maribor sla si v končnih učinkih enaka in jasno izpovedujeta oba slučaja to, kar sociji zamolčujejo.
Dobrote SKS. Odkar je samostojnež Pucelj minister, smo prejeli sledeče dobrote: 1. Zvišanje kolekov in sodnijskih taks skoro za 100 odstotkov, 2. od 1. julija zvišanje železniških tarifov za 50 odstotkov, 3. zvišanje poštnin za 100 odstotkov, 4. zaprtje meje za živino sedaj, ko smo prisiljeni radi pomanjkanja krme živino v velikih množinah odprodajati, 5. načrt novega davčnega zakona, kateri vsebuje poleg dosedanjih, povišanih davkov še dva nova davka: davek na delo v višini 5 odstotkov vsega zaslužka delavca in davek na premoženje premično in nepremično. — Te dobrote naj opiše «Kmetijski list«, poleg tega pa naj pove, da se po zaslugi sedanje vlade pobija draginja na račun kmeta, pove pa naj tudi, da je nekdo po zaslugi ministra Puc-lja zaslužil težke milijone pri nemških volih in pri 28 tisoč komadih prašičev, ki so po izredni milosti še smeli zapustiti našo državo, pove naj nadalje, da so vsi ži-vinozdravniki in «kmetijski strokovnjaki« napredovali v službi in končno, da je bil, radi zaslug za Vel. Lašče, odlikovan Pucljev zet Stibler. Ne pozabi naj omeniti nazadovanje Kmet. družbe in propad kmetijske šole v Št. Juriju.
Velik uspeh samostojnežev. Odkar so se takozvani «kmetijski strokovnjaki« udinjali SKS, se ne brigaj« več za kmetijstvo, ne prirejajo več predavanj, pač pa vlečejo za svoje brezdelje mastne plače iz državne blagajne. Ljudstvo se s studom in gnjevom obrača od teb ljudi in bojkotira vse ustanove, katereti ljudje «vodijo.« Dokaz temu je izjava «ravnatelja« Belle-ta v zadnjem «Kmetovalcu«, da nikdo več noče poslati svojih sinov v kmetijsko šolo v Št. Jurij in bo ista propadla, drugi dokaz nam nudi Kmetijska družba, pri kateri pada število članov in bo kmalu prišel čas, da bo ta samostojna trdnjava, katere «delo« in popolno nesposobnost urad-ništva obsoja najhujše sam predsednik Pire, štela kot ude le liberalne učitelje, gostilničarje, mesarje in druge podeželske oderuhe, kmeta pa nobenega.
Najboljšo sodbo o ministru Puclju imajo koritarji v naši državi, ki trdijo, da bo, kar se tiče koritarstva, kmalu prekosil špecijalista Pašiča. Le poglejmo uradne lisle! Skoraj ni številke, da ne bi pustil avanzirati kake «kravje babice«, ali kakega od države plačanega agitatorja Samostojne, pardon: kakega «kmetijskega strokovnjaka.« V zahvalo za to se ti možje, naj se pišejo Skalicki, Vedernjak, Belle, Puklavec, Zabavnik itd. brigajo le za politiko, sedijo več v tajništvu SKS, kot v svojih uradih in čakajo na nadaljnjo povišanje. Vse, kar še malo pošteno misli, se norčuje radi odlikovanja Pucljevega zeta Stiblerja, kojega edina zasluga je, de je vzel hčer Pucljevo za ženo. Gotovo Pucelj ne šteje kot povod za odlikovanje Stiblerja veliko «priljubljenost«, katero je Stibler užival pri celjski Zvezi in propad mnogih zadrug, katere je Stibler kot ravnatelj celjske Zveze ustanovil. Ali je mogoče predlagal Pucelj odlikovanje radi tega, ker je Stibler, ko je vse stranke ab-solviral, prispel v pristan SKS, v katerem čaka, da ob prvi priliki uskoči v kako drugo stranko? Ker se Puclju majejo tla in bo ž njim vred moral izginiti iz ministrstva njegov zet, pripravlja za njega in nekatere «zveste« mastna korita pod imenom «poljedelski atašeji« v inozemstvu. Ti možje bi stali državo težke milijone, haska bi pa od njih ne imela ne država, ne kmetijstvo, temveč le — srečna SKS.Milijone, ki bi stala ts uredba, se naj da za nakup umetnih gnojil, plemenja-kov, za zidanje žitnih skladišč, ustanovitev vnovčeval-nic za živino itd., pa bo doseženo zvišanje produkcije in boljše vnovčenje kmetijskih pridelkov.
«Kmetijski list« — «Kmetovalec.« Kdor bere «Kmetijski list«, bi mislil, da samostojni minister Pucelj naj boljše skrbi za kmetijstvo, da vse doseže, da je največjn sreča za slovenskega kmeta, da sedi na ministrskem. stolčku kot minister poljedelstva mesar Pucelj. Žalostno, naravnost obupno sliko o delovanju ministra Puc-Ija nam odkriva zadnji «Kmetovalec«, katerega urejujejo in pišejo sami samostojneži, ko poroča, da ni na še kmetijsko ministrstvo doseglo ne znižanih tarifov za prevoz drage krme, ne podpore za nakup krme, ne dobave živinske soli po znižani ceni, z eno besedo, da ni ničesar ukrenilo v varstvo naše živinoreje, ki je tako hudo prizadeta vsled letošnje suše. Izgovor, da vladn nima zadostnih sredstev, ne drži. Vlada in ž njo vred samostojnež Pucelj je v zadnjem času dovolila večmi lijonske podpore za Sokole, za nepotrebno zapravljanj ob priliki proslave Kumanovega, za pretirano slavlje v Pragi, sam g. Pucelj je na teh ponavljajočih se šum nih gosti jah bil prav «židane volje«, a za podporo kmetom, ki so težko prizadeti vsled suše, ima le prazne ob ljube. — Umestno je, da to ugotovi «Kmetijski list«, po trebno pa je tudi, da opiše resnične zasluge Puclja in to so: odlikovanje žlahte in samostojnih veljakov za neznane zasluge, mastna zarada pri volovski kupčiji v Nemčiji in pri izvozu 28.000 komadov prašičev, izvan redno naglo napredovanje samostojnežev živinozdrav-nikov in kmetijskih strokovnjakov.
V «Kmetijskem listu« zanima nekega koritarja, od kod dobivata «Domoljub« in «Slov. Gospodar« sredstva za svoj obstoj. Da ne bodo gg. samostojneži mislili, d.a so nas s tem vprašanjem spravili v kako zadrego, jim glasno povemo, da ne dobita ta dva lista ne od vladf.
ne od bank ali raznih industrijskih, veletrgovskili ali verižniških Ivrdk niti vinarja. Ako bo «Kmet. list« javil, koliko dobiva od vlade, dr. Žerjava, oziroma Pra-jrotnika, Puclja iz raznih fondov, mu bomo naznanili, na kak način se vzdržujejo naši listi.
Cenjeni naročniki!
Ko smo lansko leto določali našemu listu naročnino za leto 1922, so bili v primeru z letos še zlati časi. Pred enim letom je stal 1 kg papirja D 2.25, stavec je zaslužil lani na teden še D 227.—, poštnina je stala od komada 2 pari. Danes pa stane kilogram časopisnega papirja D 8.50, stavcu se plača zdaj na teden D 476, poštnina stane od komada 5 par. Letos nas stane samo prazen papir za enega noročnika D 14.15 in poštnina D 2.60, torej moramo plačati pri vsakem naročniku letos že samo za papir in poštnino D 16.75. To so gotovi izdatki. K temu še pridejo potem stroški za tisk, stavek, «pravništvo, in uredništvo, ld so ogromni. Drugi listi so naročnino že med letom zvišali in sicer nekateri celo štirikrat. Mi tega med letom nismo storili.
Cenjeni čitatelji pa iz navedenih podatkov že sami spoznajo, da smo prisiljeni za leto 1923 zvišati naročnino, četudi lo neradi storimo.
Za eelo lelo 1923 bo znašala naročnina za naš list:
za celo leto dinarjev 25.—,
za pol leta dinarjev 12.50,
za četrt leta dinarjev 6.50.
Cenjene naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti. Obenem pa naj agitirajo povsod za naš list. Lani §e število naših naročnikov poskočilo za 6000, tudi letos se mora pomnožiti za isto število. Agitacija za naš list se bo uredila kakor lani in upamo, da nas naši prijatelji ne bodo zapustili. Čim več naročnikov bo imel «Slov. Ciospodar« tem boljše bodo izpadle volitve za kmeta, ki se bodo gotovo vršile v letu 1923. Kdor agitira za razširjenje našega lista, ta obenem že agitira za volitve. Zatorej pa z veseljem na težko in požrtvovalno delo za naš list.
Tedenske novice.
Kmetske zveze celjskega okrbžja! Koledar Jugoslov. Kmetske zveze za leto 1923 že lahko dobite v tajništvu Slov. ljudske stranke "v Celju, hotel Beli vol«. Koledar je trdo vezan, ima zelo lično žepno obliko kakor lanski, a je mnogo obsežnejši, ima nad 200 strani. Vsebina je izredno mnogovrstna in za vsakega kmeta važna: Kako se zračuna kubična mera okroglih debel ali klad. Pre-računanje pesti v metrsko mero. Koledar brejosti. Razmerje med živo težo in težo zaklane živali. Koliko dobimo v odstotkih k živi teži. Prva pomoč ponesrečenim ljudem. Krmila in krmljenje s tabelo, kako so pri nas sestavljena najbolj običajna krmila za živino. Nauki za sadjarje. Mlečni posnemalniki. živalske kužne bolezni in cepljenje. Prva pomoč pri nezgodah in boleznih domačih živalih. Migljaji čebelarjem-začetnikom. Postavne določbe glede jamstva pri kupčijah z živino. Na koncu je za kmetski zapisnik in račune poseben blagajniški dnevnik in 56 strani praznega papirja. Cena 28 kron izvodu, po pošti ¡10 K. Naročajte ga skupno polom krajevnih Kmetski h zvez, če mogoče najmanj 10 izvodov, ker vam pride tako ceneje! — Tajništvo Slov. Ljudske stranke v Celju, hotel Beli vol.
Kmetskitti zvezam celjskega okrožja! Zadnji okro/ niči smo priložili za vsako krajevno Kmetsko zvezo eno nabiralno polo. Več jih nismo mogli poslati, ker so nam pošle. Zato naj odborniki Kmetske Zveze letos zapisujejo člane za leto 1923 na navadne pole. Za prihodnje leto bomo že imeli nove nabiralne pole. Položnice za članarino priložimo prihodnji okrožnici. — Tajništvo Slov. ljudske stranke v Celju, «Beli vol.«
Na socijalneni tečaju za fante in može v Celju, ki se vrši v dneh 27., 28. in 29. decembra t. 1. — v sredo, četrtek in petek po Božiču pod vodstvom dr. Korošca, bodo predavanja obsegala naslednjo tvarino: I. Kmet v zgodovini. 1. Zgodovina kmetskega gospodarstva v srednji Evropi. 2. Zgodovinske borbe kmetskega stanu. 3. Najnovejša zgodovina kmetskega gospodarstva. 4. Kmet kot delavec, obrtnik in trgovec v moderni dobi. II. Kmet in gospodarstvo. 1. Zadružništvo. 2. Zavarovanje. 3. Velikost kmetskega gospodarskega obrala. 4. Agrarne reforme. 5. Posel in delavec. 6. Kmetska proizvodnja. 7. Cene kmetijskih pridelkov. 8. Cene živini in mesu. 9. Izvozna in uvozna carina. III. Kmet kot član družbe. 1. Kmet in rodbina. 2. Kmet in občina. 3. Kmet in država. 4. Politika. IV. Kmet in prosveta. 1. Splošna, politična, gospodarska izobrazba kmeta. 2. Kmet in vera. 3. Orel. 4. Zmaga naših idej. —. Tajništvo SKSZ v Celju.
Darovi za Dijaško večerjo (8. do 13. nov.). Vrbnjak Marija je poslala v imenu orliškega krožka v Križevcih 250 din. V. Holcman, kaplan v Laškem je poslal 238 din. in sicer: 163 din. so zložili cerkveni ključarji mesto venca na grob umrle g. Marije Kruljc; 55 din. je daroval g. kaplan Holcman 20 pa g. Marija Zupan. — Dne 29. oktobra se je nabralo na rojstnem domu kozjanskega g. dekana M. Tomažiča ob priliki blagoslovljenja prenovljenega križa (Zg. Kamenščak pri Ljutomeru) 170 din. Ob prilika blagoslovljenja nove kapele pri g. Sobočanu v Bučkovcih dne 5. novembra 1922 se je nabralo (poslal g. Kuk, kaplan pri Mali Nedelji) 101 din. — 100 din. je daroval g. dekan završki Ant. Podvinski, toliko so tudi nabrali svatje pri gostiji cerkv. ključarja g. Franca Smoleta v Zibiki. — 55 din. so poslali: Orliški krožek Sv. Tomaž pri Ormožu ter župnijski urad Sv. Jurij ob Pesnici. — Rojs Ivan, posojilniški tajnik v Ormožu 50
dinarjev. Čebašek Jakob, župnik pri Sv. Miklavžu nad Laškim 30 din. — Neimenovan župnik 25 din. — Ivan Serajnik, župnik v Kotljah 20 din. Vsem darovalcem po vrni Bog tisočerokrat, obenem pa še naj navdahne drugod dobra srca, da se bodo pri raznih slavnostih in primernih priložnostih spomnili naših ubogih lačnih dijakov. Blagajnik Dijaške večerje v Mariboru, Cirilova tiskarna.
Zmaga zavednih mož. Na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani dne 8. novembra so se za Slov. Štajer volili trije novi odborniki za osrednji odbor. Naši delegati so držali sijajno disciplino. Dasiravnoso samostojneži in purgarski demokrati lovili naše« može na vse mogoče načine, vendar so ostali vsi trdni. Naši kandidatje Miha Brenčič iz Spulilje, Alojz Supanič iz Jarenine in Jakob Jan' iz Gorenjske so dobili 92 glasov, a samostojno-deinokratski kandidati krčmar Tumšek iz Prekope, lesotržec Lingelj iz Ruš in. milijonar Peto-var iz Ivanjkovcev samo 52 glasov. Slava zavednosti naših mož!
škandalozno postopanje komandanta 47. pešpolka v Kruševacu. Ljubljanska divizijska oblast je na opeto-vano prošnjo matere-vdove Marije Lah v Podovi dovolila njenemu sinu redovu Štefanu Lah okrajšan rok službovanja od 18 na 12 mesecev (Št. 20087-22). Poleg tega je divizijska oblast odločila, da se Lahu prejšnje tri mesečno aktivno službovanje v armadi odšteje od 12 mesečnega skrajšanega roka in da ima torej služiti sam» 4) mesecev. Okoli 20. oktobra t. 1. je dobil komandant 47. puka akt v Kruševac (št. 20442 od 16. oktobra 1922). A on Laha ni maral odpustiti. Pridržuje ga še danes protizakonito in brez vsakega vzroka. Dne 1. novembra je uboga mati telegrafično prosila komandanta, naj ji vendar sina Štefana pusti domov. Plačala je brzojavni odgovor. A komandant še do danes niti odgovoril ni. Štefan Lah je poleg tega še letnik 1898. Dasiravno je vojno ministrstvo dne 11. okt. 1922 št. 15241 izdalo na-redbo, da se mora ta letnik po vseh gamizijah odpustiti, ker se vojakom tega letnika všteje službovanje v avstro-ogrski armadi in pri teh je tudi Štefan Lah. Kljub temu komandant 47 puka dela samovoljno izjeme in se ne zmeni ne za naredbo ministrstva in ne za odloke divi-zijske oblasti in ne za obvestilo komande mariborskega voj. okruga z dne 21. oktobra 1922, v katerem je potrjeno, da je tako že odslužil vojno službo. To so res balkanske razmere. Omenjamo, da nima Štefan Lah na svojem kmetskem posestvu v Podovi poleg okoli 70 let stare in vedno bolane matere, nikogar. Posestvo propada, delo se ne opravlja, škoda je ogromna. A kaj je to mar oholemu komandantu v Kruševacu! Narodni posla nec Žebot je v tej zadevi vložil ostro interpelacijo na vojnega ministra in zahteval, da se take razmere, ki jemljejo ugled do vojaških oblasti, odpravijo, krivci pa kaznujejo. Ako je še več takih slučajev, prosimo prizadete, da jih nemudoma s podatki vred naznanijo Jugoslovanskemu klubu v Beograd. Proč s krivicami!
Občina Muretinci v ptujskem okraju je po poslancu Žebotu* poslala vladi v Beogradu spomenico radi nujno potrebne regulacije Drave. — Ista občina je vlo-žua tudi protest proti nameravanemu zlaganju občin v velike občine.
Opozarjamo na predavanje SKSZ, ki se vrši, kakor navadno, v petek zvečer ob pol 8. uri v dvorani v Lekarniški ulici. Agitirajte med prijatelji in znanci za čimvečjo udeležbo!
Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Dolgo že ni bilo nobenih novic iz našega kraja; nismo pa še umrli ali utonili v globokem slovenjegoriškem blatu. Gospod urednik, hudo in ničkaj prijetno ni, v tem groznem blatu gaziti, tu vam mine vsako veselje za pisanje. Še letos na dan žegnanja, na bolfensko nedeljo, smo gazili po vodi in blatu, zraven je padal še gost sneg; takšnega žegnanja še stari ljudje ne pomnijo. Zato je tudi bežalo vse od cerkve domu. Saifao bišečki fanti so si pri Ke-tišu malo kazali zobe, pa že drugi dan so se kesali svoje nagle jeze in prosili razžaljene odpuščanja. Radi slabega vremena tudi ni prišel noben sosednih čč. gospodov na žegnanje. Domači g. župnik so za to lahko šli na stražo na kor med fante in tako je prineslo slabo vreme sv. Bolfenku vsaj to veselje, da je imel v svojem hramu najlepši mir. Res, nobena nesreča brez sreče. — Moram poročati tudi o dveh nesrečah pri živini; pri dveh hišah so morali v sili zaklati lepi kravi, ki jima je obtičala repa v goltancu, ozir. v sapniku, da ju niso mogli več rešiti. Je treba res velike skrbnosti pri živini, ki kar pade na mlado svežo repo in jo slastno žre; mora pač človek biti previden. — Novica je tudi, da je prišlo posestvo znanih Arnušev na Pesjaku zdaj v druge roke. Kar je bilo živeža pri hiši, žita na polju, vina v gorici, še svinjo so si 4 ostali dediči med seboj razdelili, kočo in gorico pa so prodali za lep denar. No, zdaj bi lahko poravnali vso škodo, ki jo je sodišče pripoznalo raznim posestnikom za ukradene kokoši in drugo, pa se ni poravnalo, ker se je mislilo, da ne bo sredstev. — Dne 13. novembra se je poročila dolgoletna cerkvena pevka Antonija Gajser iz pridne Gajserjeve hiše v Bi-šečkem vrhu z Martinom Vračič, vrlim posestnikom in zvestim krščanskim pristašem v Bišu. Bog jima daj srečne dneve v njunem zakonu! — Naša kmetijska podružnica je letos nabavila velik čistilni stroj za žito, ki je v jeseni romal od hiše do hiše, da so si posestniki čistili seme za setev. Marsikateri je bil prej nasprotnik zadružnega gospodarstva, zdaj pa le izprevidi korist skupnega dela; da bi le še žrtvoval tistih par kron za udnino — pa bi bil celo reden ud z vsemi pravicami in dolžnostmi! Toda polagoma se bo zgodilo tudi to. — Za danes bodi dovolj. Zdravi smo vsi, umrl je samo stari Matija Celcar, ki ga zelo pogrešamo; bil je mizar in steklar, ki nam je popravljal okna za zimo in še marsikateremu v prejšnjih letih napravil hišico za več-
nost. Zdaj je sam legel v njo. Bog mu daj svoj mir. — Pozdravljeni.
Še enkrat blatne ceste. (Dopis iz Mozirja). Blatnih cest še ne bo v kratkem konec, ker se je v «Novi Dobi« št. 129 zglasil nov poročevalec, ki te cestne slabe razmere potrjuje a stvari pa ne služi, ker je zašel na osebna pota. Mar da medvojne razmere pregreva, naj bi raje odkrito povedal, da cela cestna uprava ne služi svojem i: namenu in bi že bilo na času, da ti gospodje pri okr. odboru poberejo svoja šila in kopita in prostovoljno odstopijo, da jih ne bo treba k temu prisiliti? Na njegove pametne nasvete pa mu naj povemo, da se okrajnc ceste med vojno nikdar niso toliko rabile, kakor precf in po vojni. Dopisnik je pozabil, da sploh nismo ime): konj in ne blaga za prevažati in se je trgovina in indu strija še le v zadnjem letu vzdignila, kar je vzrok blatnih cest. Ta dopisnik dosti brblja, pa jako malo misli ir se le smeši, če pregreva, da bi vojni ujetniki okrajne-ceste popravljali. Vprašamo ga le, kje bi se naj med vojno bila dobila potrebna hrana za take delavce, kc še za nas ni bilo živil? Da pa tudi dopisniku med vojno v zaledju ni šlo najslabše, nam je znano, ker si je ravno iz vojnega dobička kupil in prezidal lepo hišo. Politična ekspozitura in pa nemški-Gradec bi pa bor& < malo k cestam pripomogla. Dopisnik ni imel namena služiti stvari, marveč si je hotel ugasiti svojo jezo na nam znani osebi, s katero se on pač ne more primerjati ker on je za mozirski trg še preklicano malo storil. Da se železnica Rečica ob Paki—Kamnik in pa loški most še ne bodeta kmalu gradila, pač ve vsak razsoden človek Ne računamo pa s toliko nerazsodnostjo občinskih vo-lileev, da bi take smešne obljube pripomogle do izvolitve dotičnega, proti kateremu je naperjena ost.
Iz Laškega. Tukaj se še zmiraj poje pesem, ki se glasi: Kdor ni na Strnici lačen, v Radoml jah sit7 naLa- , homšeku pijan, v Rečici tepen in v Laškem od gostilničarjev in trgovcev goljufan, ta ni kristjan. Kdor se hoče naučiti goljufati, ta naj pride v Laško, in to se je videlo na Martinov sejm, ker so različni trgovci in tuji kramarji imeli blago za 50 do 80 odstotkov ceneje od laških. Posebno je ljudstvo oblegalo štante z zimskim perilom, katerega so nekateri kar de zadnje srajce razprodali. Ko pa je zazvonilo iz visoke line poldan, se ji videlo, da je polovico kramarjev odkrilo glave in molilo. Ko to ljudstvo vidi, se je prepričalo, da delajo glede dobička pred vestjo, se jih je še bolj poprijelo. Tukaj je veliko zanimanje za kmetijsko zadrugo, ki se bo tudi ustanovila. Takrat bo prišel v Laško drugi klerikalni zmaj, vsi ki ga pa pričakujemo, vam kličemo, trgovci: j boste še nosili svoje široke, velike, a v kratkem preobilne hlače h krojačem, kakor ste jih že nosili med vojno.
Pogreb odličnega obrtnika v Brežicah ob Savi. V soboto, dne 11. t. m., smo položili k zadnjemu počitku kovaškega mojstra in posestnika Antona Ferenčak, ki je po dolgi, z Jobovo potrpežljivostjo prenašani bolezni v najlepši moški dobi moral zapustiti svoje žalostne domače. Izguba skrbnega očeta je tem hujša, ker smo komaj tri tedne popre_, pokopali vzglednega sina Ton-čeka, kakor smo poročali v 43. številki «Slov. Gospodarja« z dne 26. oktobra. Rajni Anton Ferenčak je bil dale naokrog znan kot vesten in izboren kovaški mojster, j bil je dober katoličan in dolgoleten zvest naročnik naših listov. Počivaj v miru! Hudo prizadeto obitelj pa naj tolaži večno resnična beseda sv. Pisma, ki pravi, j da so božje sodbe nerazumljive in nezasledljiva božja pota in da božje misli niso naše misli.
Dostavek k dopisu iz Brežic «Dve izredno lepi slovesnosti.« Kakor se nam naknadno poroča iz Brežic sta med tem po dolgem «romanju« po železnici vendarle dospela od tvrdke odposlana zvonova. Slovesna blagoslovitev s službo božjo se vrši v nedeljo, dne 19. t. m., ob 11. uri pri podružnici sv. Lenarta.
Velik vlom v Mariboru. V nedeljo ponoči so dosedaj še neznani vlomilci vlomili v Gospodski ulici v Mariboru pri krojaču Kokalju. Popolnoma so izpraznili izložbeno okno in veliko omaro ter odnesli za okoli 100 tisoč kron blaga. Nato so obiskali v isti hiši stanujc-čega trgovca Zentnerja in mu odnesli vso gotovino, ki se je nahajala v predalih in večjo množino raznega blaga. Treba pribiti, da je imel cel Maribor pod rajno i Avstrijo samo 36 policajev v celem, a sedaj vrši noč-n oslužbo 80 redarjev. Vsled zgoraj, omenjenih vlomov je odredil gospod višji policijski svetnik in predstojnik mariborske preštevilne policije, da bodo odslej tajni policisti ponoči nadzirali navadne policaje ali res vršijo stražno službo ali ne. Pametna odredba, samo malo pozna — posebno za krojača Kokalja in trgovca Zentnerja.
Hotela je pobegniti orožniku in je skočila iz vlaka. Žena rudarja Zalokarja iz Hrastnika je bila aretirana od orožnika, ki jo je hotel prepeljati v ljubljanske zapore. Med postajama Laze—Zalog pa je aretirana Aloj- i zjja skočila iz drvečega vlaka, padla je s tako silo, da je dobila težke notranje poškodbe. Mesto v zapor so jo morali odpeljati v ljubljansko bolnico.
Tatvina zlatnine na debelo. V Zagrebu so doslej ne-S odkriti vlomilci vdrli v stanovanje dr. Gottlieba in od- ] ; nesli raznih biserov in zlatnine v vrednosti 300.000 K. i Zaprli so več osumljenih oseb, a so jih morali zopet izpustiti, radi pomanjkanja dokazov.
Smola s celim kotlom denarja. V Zagrebu so prošli petek opazili, da je v prometu — zlasti na trgu za živ- ! ljenske potrebščine — izredno veliko število bankovcev po 50 par. Policijska poizvedovanja so dognala, da so sumljive bankovce izdavali večinoma delavci iz zagrebške tovarne papirja. Policija je dognala sledeče: Vsled odredbe poverjeništva za izdelavo novčanic je bilo iz zagrebške litografije na Savski cesti prenešenih 4 milijone novčanic po 50 par v tovarno za papir z naročilom, da se te zaradi neke tiskovne napake, iz promet»
izločene novčanice uničijo in se masa porabi za izdelovanje papirja. Komisija je novčanice izročila tovarni in so se novčanice v prisotnosti komisije spravile v veliki kotel, v katerem naj bi se novčanice zmlele. Nato je komisija odšla. Delavci, ki so bili tamkaj zaposleni, pa so porabili priliko in si naložili polne žpe in celo košare teb novčanic in jih odnesli domov. Skušali so nov-eanice spraviti takoj v promet, deolma pa so jih zažgali, ko so slišali, da je v zadevi že uvedena preiskava. Policija je dobila v roke le še nekoliko lisočev novčanic. Uvedena je stroga preiskava.
Krvoločni oče. V Sremski Mitrovici živi bogat kmet, ki je pa pijanec na debelo in ne mine dan, da bi ne bil v poj>olnem objemu nesrečnega alkohola. V pijanem stanju je bil vedno velika surovina z ženo ili otroci. Dne 10. t. m. je zopet prišel pijan domov ter začel pretepa-vati svojega petnajstletnega sina, ki je ležal bolan v postelji. Tolkel ga je tako dolgo, da je sin izdahnil vsled udarcev. Surovega očeta, ki se piše I.ackovič, še niso prijeli, ampak je pobegnil po uboju lastnega otroka neznano kam.
Oropali poštni avtomobil. Dne 10. t. m. ob deveti uri zvečer so neznani razbojniki v bližini glavnega črnogorskega mesta Cetinja, napadli poštni avtomobil. Roparji so ustavili avtomobil, zapovedali šoferju, kon-dukterju in žandarju, ki je bil stražar avtomobila, naj izstopijo in nato so prebrskali tolovaji celo pošto ter prtljago potnikov. Od poštnih pošiljk so vzeli samo denar, ostalo so pa pustili. Dokler so eni razbojniki ropali pošto, so se lotili drugi potnikov. Da pa ne bi izgubili s preiskavo potnikov preveč časa, so zapovedali potnikom, da se morajo sleči, nato pobrali obleko in ostavili z oropano denarno pošto avtomobil. Oropani potniki so se vrnili okoli 10. ure zvečer na Cetinje in javili napad oblastim.
Dragocene tolovajske glave. Na predlog okrožnega načelnik v Raški (Srbija) je povišal notranji minister nagrado na glave razbojnikov Ferica Salkoviča in Be-ki Hajdukoviča. Pri Fericu je poskočil od dva na 20 tisoč dinarjev, pri Beki pa od enega na 15 tisoč dinarjev. To nagrado dobi tisti, ki bi razbojnika prijel, ali ga ubil na ta ali oni način.
Žalostna smrt našega letalca. Dne 9. t. m. se je ponesrečil v Boki Kotorski znani naš letalec, poručnik voj ne mornarice Glanko Prebanda, doma iz Splita. Pokojni Prebanda je dne 9. t. m. letel z letalom, v katerem je bil on in njegov pilot Matevž, preko Boke Kotorske. Iz doslej neznanega vzroka pa je odreklo letalo in padlo iz znatne višine v morje. Padec je bil tako silen, da sta ostala pri priči mrtva poručnik in njegov pilot. Telo ponesrečenega poručnika so prepeljali na ladji v Split, kjer so ga pokopali na svečan način.
Smrt na tramvajskih tračnicah. Jakob Vidakovič, star 50 let, se je vračal dne 10. t. m. popolnoma pijan iz neke kavarne v Subotici proti domu ter legel enostavno preko tramvajskih tračnic. Prvi jutranji tramvajski voz v mraku in megli ni opazil spečega Vidakoviča, ga povozil, mu odrezal obe nogi in nesrečni pijanec je izdahnil med strašnimi mukami.
Ena največjih nesreč se je zgodila te dni na obalah republike Chile v Južni Ameriki. Strašen potres je porušil nekaj mest, vse zveze z inozemstvom po suhem in na morju so pretrgane, število smrtnih človeških žrtev znaša sedaj 700. Ker pa še niso vseh porušenih mest natančno preiskali, računajo, da bo znašalo celotno število mrtvecev 1000. Škoda, katero' je napravil ta grozni potres je ogromna in jih cenijo na 50 milijonov zlatih peset (portugalski denar). Najhujše je razsajal potres ob morski obali.
Pri Sv. Križu pri Ljutomeru bodo vprizorili v nedeljo dne 19. t. m. zelo lepo igro. Vabijo se vsi ljubitelji mladine in lepih igrokazov k polnoštevilni udeležbi.
Pridna učenka se takoj sprejme v papirno trgovino v Mariboru. Pismene prijave s spričevali sprejema do 21. t. m. uredništvo «Straže.«
Desetletna šolarica Micika Zupanec je v Špitaliču zapustila službo pastirice in odšla neznano kam. Kdor zna za njo, blagovoli naznaniti županstvu v Zreče pri Konjicah.
V škofjivasi so občinski odborniki namesto venca na grob umrlemu občinskemu svetovalcu g. Francu Klincu darovali za nove zvonove v Vojniku 100 4 K.
Gospodarstvo.
Gospod Pucelj, povej, če imaš korajže kej! Vinogradnik nam piše: Strašno je hvalil «Kmetijski list« «velik uspeh« ministra Puclja glede sklenjene pogodbe med češko in Jugoslavijo v zadevi prodaje našega vina na Češko. Pri Sv. Marjeti sta Mermolja-in Dobnik se napenjala, kakor se napenja žaba ob mlaki in sta hva-lisala Puclja, češ: «Sedaj ste vinogradniki lahko brez skrbi s svojim vinom. Na stotine Čehov bo prišlo ga kupovat.« Iz vsega tega pa ni nič. Čehi kupujejo vino ha Madžarskem, v Italiji in v Franciji, a k nam ni ne enega. Celi Pucljev in Mermoljev vinski alarm je bil — prazen nič. Vinogradniki vprašamo tebe, Pucelj: Povej, [ftam, kedaj pridejo češki vinokupci? Zakaj jih ni? Čemu si nas naplahtal? Pa saj ti itak nismo nič verjeli. Ti se znaš samo širokoustit in slepit nerazsodne ljudi! Nas pa ne boš farbal več ti in ne tvoja vlačugarska «Samostojna.«
Cena vina v južnih krajih. Za hrvatska kmetska »ina se malodane ne zmeni nikdo. Cene tem hrvatskim vinom so po 7—8 K 1 1 od postaje. V Zagreb vozijo kmetje vina gostilničarjem na dom po 9 do 10 kron. V Vršcu in Bijeli Crkvi so vse zaloge polne, starih ter novih vin. Starino ponujajo po teh krajih po 8 do 10 K, nova vina pa po 3 do 4 K. Treba pa omeniti, da ta
hrvatsko-slavonska in banatska vina niso niti senca od naših spodnještajerskih vin.
Kam smo prišli? Leta 1914 sem bil v jeseni v Gradcu. Kupil sem si pol litra pečenih kostanjev. Plačal sem 5 krajcarjev. Te dni sem bil zopet v Gradcu, a sem moral plačati za pol litra kostanjev 5000 kron. Skoro neverjetno, a resnično. Tisočak je sedaj v Avstriji toliko kol pri nas tri krone! Prešerneže je zadela huda kazen.
Tedenski pregled žitnega trga. Ker se je naša valuta ustalila na borzi v Zurichu so se začeli konsu-menti zanimati za žilni trg in kupovali blago. Dovoz žila na žitni trg se je poslabšal radi slabih potov, povpraševanje po žitu je postalo zelo močno in žitne cene so zopet poskočile, še začetkom tedna so trgovali s pšenico po 1360—1380 K, a sedaj jo že plačujejo po 1450 do 1480 K, moka nularica je že bila po 2000—2050 K, a danes že po 2200—2250 K, stara koruza po 1130—1550 K a danes 1220—1240 K. Povpraševanje po naših žitih je podražilo žitno robo samo tekom enega tedna za 1 krono pri kg, a kako se še le bodo cene dvignile, ako bo povpraševanje potom domačega konzuma naraslo, kar je gotovo dejstvo. Resnica je, da je dovoljen v našo drža vo uvoz inozemskih žit čisto brez carine, a kaj pomaga, ker se pa ta kupčija z inozemskim žitom malodane ne da izrabiti. Inozemska žitna roba se mora plačati samo potom deviz iz Pariza ali Trsta, a dobava teh diviz je naravnost skoro onemogočena. Radi težkoč pri nabavi deviz je uvoz tujih žit v našo državo tako otežkočen, da ne more vplivati na padec žita v naši državi. Ame-rikanci, Francozi -in Rumuni nam ponujajo žitno robo, uvoz lega žita je otežkočen, cene našemu žitu znatno rastejo, po največ tudi radi še vedno škandalozno slabih železničnih razmer v naši državi. Samo en vagon žita iz Vojvodine pa do Zagreba rabi 4—5 tednov in v Zagrebu mora čakati tak žitni vagon po osem dni, predno pride na one tračnice za iztovorjenje. Pri ravnokar omenjenih železniških razmerah po naših najboljših žitorodnih krajih pač niti misliti ni na kak znaten padec žitnih cen v bolj zgodnji prihodnji dobi.
Gospodarske zanimivosti od Sv. Petra niže Maribora. — Stara je že prislovica, da na večer pred Martinovim: mošt teče — ter da ga je treba iti na tisti večer «čakat«. Ta rek se letos popolnoma uresničuje, ker še pri nas traja trgatev po Martinovem naprej, torej še «teče«. Pa kakor se vidi po vinogradih nekaterih vinogradnikov, bo še tekel mošt, pa ne iz kleti, pač pa od preše, mogoče, da bo trgatev še le ob sv. Elizabeti, to je 19. novembra gotova. Res čudno! Kajti najstarejši ljudje ne pomnijo tako pozne trgatve. Bog je torej res dober, da nam je tako blagoslovil naše vinske griče. Deževno vreme pa n^ ovira samo zakasnele trgatve, temveč tudi zimsko setev zavlačuje, posebno, ker pri nas je laporno-ilovnat svet. Vinogradnikom začetkom poletja se je splošno govorilo, da bo vinca malo — in sedaj! Ravno tako je Bogu mogoče kruh blagosloviti! Torej ne obupati! Stari ljudje so-govorili, pšenica pravi: «Vrzi me v blato — dala bom ti zlato«. Stare, prave krščanske vere v Boga je treba, pa delati, kakor so naši pradedje delali in kruha in vinca bo dovolj, ker Bog bo blagoslovil. Brezdelnost in kletev pa rodita propast.
Kramarski in živinski sejm se vrši pri Sv. Andražu v Slov. gor., dne 30. t. m. Na sejm so vabljeni živinorejci in kupci iz vseh krajev.
Mariborsko sejnisko poročilo. Prignalo se je 6 konj, 2 bika, 87 volov, 312 krav in 5 telet, skupaj: 112 komadov. Poprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 28—32 K, poldebeli voli 20—27 K, plemenski voli 20 27 K, biki za klanje 20 K, klavne krave debele 18—21 K, plemenske krave 13—18 K, krave za klo-hasarje 6—10 K, molzne krave 15—20 K, breje krave 15—20 krn, mlada živina 15—28 K, — Mesne cene v Mariboru. Vo-lovsko meso I. vrste 56 K. II. vrste 52 K, meso bikov, krav, telic 44 K. telečje meso I. vrsle 64 K. II. vrste 60 K, svinjsko meso sveže 80—90 K.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 10. novembra 1922 se je pripeljalo 188 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari komad 400 do 650 K; 7—9 tednov stari komad 1000—1100 K; 3-4 mesce stari komad 1200—1800 K; 5—7 mescev stari 2000—2800 K; 8—10 mescev stari 3500—4800 K; 1 leto stari 5000-5800 K: 1 kg mrtve teže 84 K; 1 koza 500 K.
Na sadni razstavi v Celju je razpoložilo svoj najlepši pridelek na gled 78 sadjarjev. Sadje je bilo z malimi izjemami prav lepo in ocenjevalna komisija je bila v prijetnem položaju, da je prisodila priznanje malone vsem razstavi jalcem. Manj premožni sadjarji prejmejo poleg priznanja še denarno nagrado. Mesto te nagrade tudi lahko dobe sadna drevesca, ako sporoče to željo odboru za sadno razstavo v Celju tekom osem dni. Častno priznanje I. vrste se je prisodilo tem le sadjarjem: Fr. Bizjak, km. sin Št. Andraž 300 K. Ivan J)o-linšek, drevesničar, Št. Ilj pri Velenju; Avg. Faleschini, Videm; R. Galle, graščak, Lemberg; A. Godec, velepos.. Kresnice, Združeni sadjarji Gomilsko—Grajska vas, 300 K; Anton Brinovšek, kmet in župan, Št. Andraž 300 K; F. K. Gradišnik, drevesničar, Št. Janž pri Velenju, Fr. Goričan, posestnik, Vojnik 300 K; Enist Hintze, sadna veletrgovina, Ptuj; Mar. Hitzelberger, pos. Mozirje; Jakob Jan, posestnik, Gorje pri Bledu; Al. Janko-vič, upravitelj kopališča Dobrna, dr. Fr. Kartin, velepos, Št. Jur; J, Kac, nadučitelj, šmarlno 300 K. M. Levstik, učitelj, Celje 300 K. Fr. Maurer, kmet, št. Andraž 300 K; F. Ofentavšek, km. sin, Vojnik 300 K; Fr. Pečular, velepos, Legen pri Slov. Gradcu; B. Pevec, veletrgovina s sadjem, Mozirje; Fr. Plešec, kmet Rečica 300 K; Fr. Praprotnik, nadučitelj, Mozirje 300 K; Fr. Rudi, posestnik, Kamnica pri Mariboru 300 K; Fr. Su-hadolnik, Borovnica; A. Tkalec, Središče 300 K; A. Ulm, graščak, Šmarjeta, Dolenjsko. — Častno priznanje druge vrste so prejeli: Fr. Antloga, kmet, Mala Pireši-
ca 200 K; J. Apotekar, kmet, Šmartno 200 K; Matija Benčan, uradnik, Celje; Anton Dobnik, kmet št. Andraž 200 K; Grajska uprava Grmače pri Litiji; Fr. Ha-senbuhel, velepos, Oplotnica; Fr. Janežič, kmet, Sp. Ložnica 200 K; Fr. Jezernik, velepos, Šmartno Rudolf Kranjc, kmet, Št. Andraž 200 K; Tomo Kurbos, nadučitelj, Slivnica 200 K; J. Medved, kmet, Velenje 200 K; Peter Močnik, nadučitelj, Guštanj, 200 K; M. Ograjen-šek, kmet Št. Andraž 200 K; Andrej Piki, kmet. Spod. Ložnica 200 K; Simon Potočnik, kmet, Žetale 200 K; Anton Rozman, kmet, Teharje 200 K; Juro Samec, Nova Cerkev 200 K; Fr. Starovašnik, trg Velenje; A. Svar-šnik, Majšperg; Barbara Šah, kmetica, Celje 200 K; J. Šerbinek, Veliče 200 K; šolski vrt Žalec 200 K; Franc Tajnšek, kmet, Št. Andraž 200 K; Fr. Turnšek, velepos. Vel. Pirešica; Jakob Uratnik, kmet, Št. Andraž 200 K; Andrej Vaši, Ferdinand Vaši in Franc Vaši vsi kmetje v Št. Andražu vsak po 200 K; Leopold Viher, nadučitelj v Št. Janžu 200 K; Mih. Vizovišek, kmet, Gotovlje 200 kron; F. Vuga, žel. revident, Celje; Petr Vudler, nadučitelj, Ljubno 200 K: Andrej Zabukovnik, vsi kmetje v Št. Andražu vsak po 200 K. Državni kmetijski šoli Maribor, Št. Jur in Novomesto so izven tekme razstavile naravnost krasne skupine v zaboje vloženega sadja in sadnih izdelkov. Priznanja se razpošljejo, ko bodo diplome izgotovljene. — Odbor za sadno razstavo.
Novnštifta. Naša Kmetska zveza je sklenila v svoji seji dne 29. oktobra 1922 proti naredbi okrajnega glavarstva v Celju, ki prepoveduje klešenje smrek s kram-pižarji, najostrejši protest. ^
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 240—244 naših kron, francoski frank stane 15.60—15.80 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.3360—0.3560, za 100 čeho-slovaških kron 782—794, za 100 nemških mark 3.68 in za" 100 laških lir 1141—1160 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 2.25 centimov (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone za 5 točk poskočila.
Dopisi.
Sv. Lovrenc na Drav. polju. Zopet sokolska cvetka. Janez Mlakar, po domače Bošlekov Anza, je eden izmed najbolj gorečih Sokolov. Včasih dela tak strah svojim staršem, da bežita pred Anzom, čeravno je oče veliko močnejše postave kot sin in še ne star. Bošlekov Anza je pridobil na nepošten način pri nekem Orlu 2800 K po otroku. In ker je Anza vedel, kje je bil hranjen denar, si ga je še več, ne vem ravno koliko, pridobil. Ljudje pravijo, da je ta denar ukradel. Temu je prišla na sled roka pravice. Orožniki so Anzu dali v roke molek in so mu svetili v tisto hišo, kjer dela zdaj pokoro. Le tako mi Sokoli naprej. Ajmo mi Sokoli! Zdravo! Tako je pri nas, odkar je tu Sokol gnezdi!. — To je sokolska odgoja!
Ljutomer. Bog daj večji kup! Denarja najbržl Ah, kaj še! Blata, ker še ga je vse premalo po okrajnih cestah ljutomerskega okraja, ki menda prvači poleti v cestah polnih prahu, pozimi pa blata. Pretekli teden sem obhodil precej sveta, v spodnjih krajih mariborske oblasti, pa se nisem mogel načuditi gladkim, (v primeri z ljutomerskimi cestami) naravnost vzornim cestam. Kaj šinenca delajo lam s cestami? Naj nam vendar razodenejo to coprnijo ali kaj že je, jim bomo — hvaležni.
Ljutomer. V Ljutomeru je nagloma umrl nadgeo-meter g. Al. Lušin, star šele 35 let. Zapušča ženo in 2 otroka. Mir mu bodi!
Ljutomer. Licitacija. Kdor hoče napraviti dober kšeft, se naj ja čisto gotovo udeleži javne licitacije, ki se vrši prihodnjo nedeljo ob državni cesti Ivanjci—Sv. Jurij—Ljutomer. Odvišna brozga se proda po najnižjih cenah. Cestarji in cestni nadzorniki imajo prednost. Ne zamuditi ugodne prilike. Gospod urednik, ne želim vam, da bi se morali voziti ali celo hoditi po omenjeni cesti. Gotovo se vam prelresejo možgani in se vgreznete prej ko dospele v Blatograd (Ljutomer). Bog jim grehe odpusti, tistim namreč, ki so krivi teh škandaloznih razmer! Bil sem v Makolah in Slivnici, pa nisem našel vaških cest tako zanemarjenih kot omenjeno. Ves promet mora seveda v lakih razmerah počivati. Kaj bomo z vinom, sadjevcem, s sadjem, ko ni dobiti voznika, ki bi upal v to rejo?!
Zg. Kamenščak pri Ljutomeru. V nedeljo, dne 29. oktobra se je vršila na našem lepem griču, na rojstnem domu prečastitega g. dekana Marka Tomažiča, lepa slovesnost, namreč prenovljenje križa. Blagoslovljenje je izvršil preč. g. dekan J. Ozmec, č. g. kaplan Lovr#e pa je imel pomemben govor. Pri večerji so se mili gostje spomnili tudi dijaške večerje ter so zlicitirali bider za 680 K. Prav, da dobe tudi nasi ubogi dijaki vedno kaj od preobloženih miz.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Največje bogastvo vsakega društva je knjižnica. Tega se odbor dobro zaveda, zato priredi 19. t. m. pri g. Pergerju po večernicah Slomškovo proslavo s tombolo in peljem, katere čisti dobiček-se porabi za nabavo novih in popravo starih knjig. — Častilci Slomšeka in prijatelji naše mladine, pridite!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Pred kratkem so našli samo-tarko Lucijo Murkovič mrtvo v svoji hišici, kjer je živela življenje starih puščavnikov. Dne 4. t. m. pa je poklical nenadoma Bog k sebi zvestega sina Sv. Cerkve Antona Vrbnjak v najlepši moški dobi. Naročal je še nekaj svoji ženi, potem pa je padel zadet od mrtvo-uda in izdahnil svojo blago dušo. Škoda ga je. Naj v miru počiva!
Na vprašanja brez priloženih znamk za odgovor s« ne odgovarja.	Upravništv*.
* Stran 6.
SLOVENSKI GOSPODAR
16. novembra 1922..
Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Feller-jev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje usti Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino tri dvoj-nate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev s 5 odstot. doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DON-JA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko.
Dobro uro imeti, je želja vsakega človeka, ker vsak ve, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA, št. 992, Sloven-nija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka njena ura ima natančen in trajni stroj. Kdor kupi pri Suttner-jju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasen cenik tvrdke Suttner vsebuje še veliko izbir o tudi razne druge zlatnine in sre-Jbrnine ter drugih sličnih potrebščin.
NOVE KNJIGE! V zalogi Cirilove tiskarne v Mariboru so ravnokar izšle sledeče nove knjige:
1.	Moj stric in moj župnik. Povest. Prevedena iz francoščine. Povest je zelo mična. Knjiga bo posameznikom in društvom dobrodošla. Res, pozdraviti je idejo Girilove tiskarne, da izdaja v prevodu dobre povesti iz tujih slovstev, ker so v zadnjem času leposlovne knjige na Slovenskem že zelo redke. Cena broširani knjigi je 4 din., kar je za sedanje razmere zelo malo. Po pošti poslana stane 4.70 din.
2.	Srečne hiše je naslov drugega zvezka knjižnice presv. Srca. Knjižica govori o sreči tistih družin, ki se posvetijo božjemu Srcu Jezusovemu. Nadalje opisuje delovanje sv. Mateja iz družbe Srca Jezusovega za posvetitev družin. Končno obsega krasne nagovore ob posvetitvi družin. Knjižica je lična, lepa, prikupljiva in bodo častilci božjega Srca gotovo radi segali po nji. — Stane pa s poštnino vred din. 1.30. Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Nov koledarček za leto 1923 in sicer v žepni obliki je izdala Cirilova tiskarna v Maribor-u. Cena v platno vezanih koledarčkov je brez poštnine 3 din., s poštnino vred pa din. 3.25. Koledarček je zelo ličen.
Družinska pratika za leto 1923 se dobi v Cirilovi tiskarni v drobni razprodaji po din. 3.—.
Koledarček Jugoslov. kmetske zveze je izšel. Z razpošiljanjem prične tajništvo SLS v Mariboru za mariborsko okrožje prihodnje dni. Opozarjamo na koledarček in njegovo vsebino somišljenike s prošnjo, da skrbi jo za razpečavanje. Dobi se v Cirilovi tiskarni in stane din. 7.—, s poštnino pa din. 7.50,
Dobro tbiivslo je SUTTim OBUVALO I
Ne nadkriljivi v trajnosti in primerni obliki so čevlji za gospode Iz močnega finega usnja! Elegantni in moderni čevlji za gospe ln dekleta! Dobri in komot nizki čevlji in sandale! Bogata izbira
srajc, poramnic (ho-sentrager) športnih kap nudi vam ilu-strovani Suttnerjev cenik, v katerem bodete našli različno
namizno orodje, škarje, žepne nože, doze za svalčice in tobak, brivski aparati, nažigači, verižice, krstne obeske in vse, kar želite za sebe ali za darila. Tudi pravi Elsa-preparati lekarnarja Eugen V. Feller v Stubici, kakor Elsa-fluid, Elsa-lilijno-mlečno milo se morajo priložiti radi udobnosti odjemalcev. Zahtevajte krasni katalog, za katerega je treba poslati samo 2 Din. za poštnino:
Sv etovni cdposiljalni tvrdki
SUTTNER, Ljubljana št. 982, Slovenija.
Trgovski pomočnik
mešane stroke, želi po novem leta službo spremeniti. Ponudbe pod šifro: »Zanesljiva moč« na upravo tega lista. 984
Stavbeni in žagani las
prvovrstne kakovosti se rabi v velikih množinah.
Ponudbe sprejema upravništvo. 98) 1—2
Imaš ti solnčne pege, zajedavce, nabore, ogerce?
UPORABLJAJ ELZA OBRAZNO POMADO! Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke? UPORABLJAJ ELZA OBRAZNO POMADO!
Ali so ti roke in obraz očilljivi v zimi in vetru?
UPORABLJAJ ELZA LILIJNO-MLEČNO MILO!
Ali želiš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo?
UPOBABLJAJ ELZA LILIJNO-MLEČNO MILO!
Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelost?
UPORABLJAJ ELZA POMADO ZA RAST LAS! Ali želiš bujne, mehke in lepe lase? UPORABLJAJ ELZA POMADO ZA RAST LAS!
Ali hočeš biti in>statijep? Ali hočeš biti povsod rad viden ? , Ali hoče«,T da te veseli tvoja slika v zrcalu!? Poskusi ,	___ prave Fellerjeve Elsa preparate in kmalu
bodeš rekel tndi ti kakor vsi:
In ie ona pravo!
Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjem in poštnino če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade. 25 din. 2 velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 din 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 35 dinarjev.
Različno: Lilijno mleko 6 dinarjev; brkomaz 5 dinarjev; najfinejši Hega-puder dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 15 dinarjev; najfinejši zobni prašek «Hegac v patent-dozah 10 dinarjev; puder za dame v vrečicah 2 din.; zobni prašek v škatljah 3 din..; v vrečicah po 2 din.; saehel (dišava) za perilo 3 din.; šampon za lase 2 din.; rumenilo za obraz 12 pismov 12 din.; najfinejše parfeme od 15 din. dalje; cvet za lase 20 din.; Elza-katranovo milo 5 din. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa še 5 odstotkov doplatka. Naročil-na pisma adresirati:
Lekapnar
Eugen V* Fel*er» Stubica Donja,
EI11 trg It. 341« Hry«tslg<s.
Več hlapcev ET.TP:
Štajerskem proti dobri plači. Ponudbe pod »Zanesljivost« na upravo lista.	a—3 960
7[,,£Ln iSče mladenič 23 let dlUZljU star s kmetijsko šolo in večletno prakso k lesni trgovini ali ta upravnika na posestvo. Dopisi na upravo lista.977
Kmetska zakonca
brez otrok sprejmeta za svoja enega dečka in eno deklico v staro ¿ti pet let. Ponudbe sprejema : Uprava Slov. Gosp. 979
ŽliPnlŠČe dlrslrom^če0"
dobro in veščo gospodinjo. Nastop takoj.	969
Iščem zdravega pekovskega
tiainnra	P°Netna
VdJCllUl. učna doba 2 vso
oskrbo tudi oblek > m obuvalo.
Miloš Zavodnik, pek. mojster v
Guštanju, Mežiška dolina. 970
1-3
Posodim
ZAKAJ?
Zato, ker je velikansko množin > sukna, platna, parhenta in hltc.evine prejela is inozemskih t ivaren ter prodaja po čudovito nizkih cenah veletrgovina
R Siermecii, Ce'je 300.
Cenik s 100« sli kami zastonj-
5irs«r-r 16 do 18 let star se liCetlCLf takoj sprejme pri
g Anton Marčiču, usnjarju v
Slov. Bistrici. Učna doba 3 leta.
Za obleko in hrano se bods
skrbelo.	967
flabln P"dao 'n pošteno, 1 z-UcKIc učeno v kuhanju in
Igoipoddistvu, iščo službo kot kuharica v dobri krščaniki hiši aH v župnišču, tudi na deželi. Nasiov v upravništvu. 986
Občina Okolica Celje
razpisuje s'už'->o pomožieja u-rad lika Rrffek ant e nai vložijo iastnoročno pihane prošnje opremljene z spričevali o dosedanjem službovanju in zahtevano plačo do 30. novembra I922 pri županstvu Okolica Celje. Nastop službe čimpreje.	968
Naslov v uredništvu.
Delniška pivovarna Laško
naznanja, da je otvoriia zfclogo piva
v K&tibertf» fitelsirclrcia cesfa 12,
.-.-««¿«ShiJ)'
Pisarna se nahaja začasno v GREGORČIČEVI ULICI 12/11. ndst, desno
r>vogov«r. Tonček, kje pa kupuješ štofe in hlače-»ino, ker imaš zmiraj tako lepe obleke? — Ja. mo., ljubi tovariš, mu odgovori Janko, v Celju pri Ivania '¿«stnak, Kraija Petra cesta 15; tam doMš vse bolj po-eni, prav dobro blago in dobro mero.	9056 (5-1)
Malo posestvo
za I30.000 K. VpraS» se v trgovini Žiče pri Konjicah 9. 991
Lepo domaČe platno
izredno trpežno iz lanene preje izdeluje najce- IfOnrUR* neje tkalnica ,IVKU}llH
Ljubljana, Zdnsksga c. 6,
nasproti cerkve sv. Jož fa. Sprejema tudi lan en o prejo v * tkanje. Na zahtevo pošilja vzorce. Zameaja platno za predivo. _1—j» 983
Cepljena trte
od vseh najbolj priporočljivih vrst na jamčeno čistih le ame-riksnskiti podlagah Ur dobro vkoreničene in zarašene je za doSiti p-i I. štaj. trtorej",ki zadrugi p. Juršinci pri Ptuju. Ne zan,ulita jih pravočasno naročiti, ker spomladi bodo gotovo zmanjkale kakor je bilo to že več let. Konkurenca pri blagu je nemogoča.	1-9 8
Hiš«! s 4 sobami in 3 orali ■ I«»IS zemlje ob državni cesti pri nemški meji, pripravna za gost lao ali obrt, Si takoj proda. Naslov v upravništm. 994
llronra za li7arB0 zvonov
(ILCilvO iz dobre družine, se ob enem nauči livanja kovin, sprejme Livarna zvonov v Mariboru.	1—3 99/;
Mo5ko in žensko sukno, lodne, platno, vsakovrstno perilo Ima p« znižani ceni v zalogi manufak-turna trgovina
Franio ftajer, Maribor
Glavni trg 9. 901 Mesarji, gostilničarji pozor f
E ©
Podpisano podjetje izdeluje 5 različiih načrtov za gradbe umetnih ledenic v katerih se letno stali 15'/« ledu. — Cene enemu načrtu loo Din., vsek 5 skupaj pa 400 D «. Naročila za načrte ledenic pošljite na
Dragotin Korošec
1-7 965
Rečica ob Mi.
Oklic.
N« IV 427/21
Prvi delavci
pripeljejo s seboj eveot. partijo delavcev, se iščejo za zgradbo velike gozdne železnice s takoj-njim nastopom. Gozdni urad Oplotaica pri Konjicah. 914
Pekovskega učenca
sprejme pod zelo ugodnimi pogoji n. pr. stanovanje in hrana v hiši itd Pekarna Josipine Flucher pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Prednost iw<ajo kmetski in
K 100.000. Sigurnost mora"biti viničareki fantje._
zajamčena ali vknjižba na prvo _ ,	,	.
mesto. Naslov pove uprava SI. Pr3$t0V0>ina J3Vna Gosp.	964	-
Po predlagu lastnikov Lize, Franca, Janeza in Jožefa Nachberger posestnikov na Ložnici pri Celju, štev. 6, so po javni dražbi na prodaj kmečka posestva, jijive, travniki in hosta s poslopj«, gospodarskimi! potrebščinami in sicer vi. št št. 75 in 277 d. o. Medli g, vi. št. 12 d. o. Lisce ter vi. št. 207 d, o. Ostrožno, ki merijo skupno 9ha 6 a 94 m' in 3 konji, 6 glav goveje živine, 6 svinj, 5 vozov in razn j gospodarsko orodje.
Vzklicna cena za poslopje in zemljišča je ■ 1,000.000 K, ono za premičnine bo določil n« dan j dražbe sodni cenilec.
Dražba se bo vršila dne
20, novembra 1922 Ob »/a 9 uro j na Ložnici pri Celju štev. 6 in sicer za posestvo od | tričetrt na 9. do 11. ure, za premičnine pa od 11. ure naprej.
Ponudbe pod vzklicno ceno se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno,
Vadij znaša 100.000 K.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanemu sodišču.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV.,
dne 26 novembra 1922. 1—2» 971
rSravha rasnega moškega pe-UldCUS rila in obieke ter lepega pohištva se vršt v poude-Ijei, dne 2o. novembra 1922 ob
8	uri zjutraj pri Sv. Lenartu v Skv. gor. bšt. 1.	971
M lan ar zna tu<*' konje MImPcC« upravljati, se takoj sprejme, Bolnišnica v Mariboru.
985
Csfar ki razume vsa kme-t jika ia vinograda* dela, želi službo. Naslov na u-p avo	9J-6
9	letna deklica ".^f4
963
Priporoča stavnemu občinstvu svoje izdelke.
Lepo malo posestvo
primeruo tudi za boliše ljud ki bi rad bili v mirnem kr ju in v dobrem zraku, bi su g zda, v ravnini, četrt ure od žel ¿niče ujodno tudi za industrijo, ker na stalno močni vodi — .e zamenja za drago posestvo blizu me ta in železniške postaje. Z* odgovor se priložijo 2namke. I. S. poštooležeče, PoljSane 20. 987
Volaeno blago. oerilo, robce in drugo manufikt rno blago priporoča po znižanih cenah
FrinjoMaier, Maribor
2 -2 Glavni trg 9. 90I
Pridnod-kTe, ,It6 ^
se «prejme v Mariboru, Ob bregu št. 24, čez zimske mesece, k)er se nauči kuhati in hišnega dela. Tam se prodajo tudi 3 lepe zimske ženske jope in jope za dekleta.	99O
1AHVALA»
Dne 9 novembra 1.1. so umrli v 85. letu «voje starosti po zelo težki bolezni moj dobri in pre-blagi oče
ANTON KUNER
tržan Vranskem.
Tem potom se podpisani iskreno z ah valjmjem za vte mnogoštevilne izraze sočutja in mnogo-brojno udeležbo pri pogrebu, posebno velečaatiti duhovš ;ini, tržanom in goipem trga Vransko, vsem sorodnikom, znancem in obilnim prijateljem preljubega očeta. Priporočam jih vsem, posebno du-huvnikom-znancem v blag spomin in pobožno molitev.
PRIHOVA, dae 12. novembra I922. 989	ANTON KUVER, župnik.
[ . ■		
		
		
	mmšmmmmšmmM	1
ZAH¥ALH
za obilne dokaze iskrenega sočutja in mnogoštevilno spremstvo ob pogrebu gospoda
Tomažu Jurža
posestnika in dosluženega orožaika-stražmojstra.
Za dolžnost si štejemo, da se imenoma za-hvalimo g.: arhidijakonu Hrastelj, za vodstvo sprevoda in nagrobni g >vor, kanoniku Ivanu Bohanec in obmejnim duhomikom, za zdravni ško skrb drju. Jesenk o, doktorju in doktorici HrušAk; uradnikom, m sploh vsem sožalnikom, ki so kako;žebodi rajniku izkazali poslednjo čast. Vsem skupaj in vsakemu posebej najtoplejša zahvala I Ljubi Bog poplačaj I
ZREČE, dne 4. novembra 191», Marija Jurša, soproga. Franc in Josipina, brat ia sestra.

[13. novembra .11*22.
SLOVENSKI GGbPUDAR
Stran f4 "
Lovrenc na Dravskem polju. Dne 6. t. m. smo upali Franca Folgar. Rajni je bil sicer zelo priprost tk, pa zelo važna oseba za celo župnijo in še za ¡dne, posebno še za Haložane. Bil je kovač in še sank, pa je svojo stroko razumel prav dobro. Kot kovač [ veliko pečal s ključavničarstvom. In to je bilo ko-jo vsem, ki smo bili blizu njega. Kajli, ko se je varila kaka ključavnica, se zlomil kak ključ ali se rl kak železni lonec, smo se zatekli k Frančeku, ki il od starosti že ves sključen pa potrpežljiv. — Naj iru počiva.
Sv. Jurij ob ščavnici. Nahajamo se že v mescu no-ibru in pred par dnevi je bil mraz 3—4 stopinje, ii hodijo po eno uro daleč in še več, po mokrih, nih potih v šolo v nezakurjene sobe. Okna se ko-tik pred poukom zapro. Otroci napol zmrzli z njenimi rokami ne morejo redno prihajali k po-in jih vsled tega tudi mnogo izostane. Tako je ireč v naši šoli, ker se za to nič ne preskrbi, ko je vendar celo leto mnogo drv na razpolago in smo laljeni samo tri ure od premogokopa Ključarovci Ormožu. Kuriva bi se. bilo dalo torej dovol j dobiti, naj sedaj, ko schnajslabše ceste, se začnejo drva do-ati. Nujno je torej, da se začne takoj s kurjavo, po-50, ker otroci nimajo dovolj tople obleke in obuva-n tako zelo zaostajajo.
Majšperk. Še le 8. t. m. sem zvedel, da so č. g. Ja-a Marinič, župnika v Majšpergu, dne 6. t. m. od-ali v Ptuj v bolnico. Slišim, da je šel od Sv. Flor-t, srečal neke ljudi, jih pozdravil, oni pa, ne vem ko jih je bilo, so gospoda napadli «iz polnega žla-(to je brez vzroka), ga pretepli tako, da so mu zlo-nogo, ga zavlekli v potok, od koder se ni mogel rešiti. Ponesrečeni pozna zlikovce, so Krejnčekovi domače.
Zabukovca. (Državni premogovnik v Grižah). Pri dokaj lepo napreduje Strokovna zveza rudarjev, zadnjem sestanku je zopet pristopilo k zvezi 12 čla-k Delavski zvezi pa 21. V organizacijah imamo se mesečne sestanke. Odposlali smo na zahtevo lov več prošenj in sicer: v roke narodnemu poslan-g. dr. Gosarju prošnjo na ministrsvu za šume in ruda bi nam naj dalo draginjske doklade za ubogo akonsko deco rudarjev. Nadalje smo uročili g. po-icu Gostinčarju prošnjo za zboljšek zaslužka. Pro-smo tudi poverjeništvo za socijalno politiko za anje penzije in doklad našim penzijonistom. Od raj omenjenih prošenj upamo v kratkem vsaj oder, če že ne ugodne rešitve. Hud boj imamo tukaj krščanski delavci s socijalnimi demokrati, ld nam Sejo pod noge polena zagrizenega nasprotstva, kjer-morejo. — Več rudarjev.
Rečica ob Savinji. Tukajšnji Dekliški zvezi je da-ala gdč. J.Tevž iz Otoka pri Bočni 200 K. Blagi do-tnici kličemo: prisrčni Bog plačaj! Rečica ob Savinji. Na praznik Vseli svetnikov je irta zelo priljubljena in daleč na okrog poznana g. ia Trčak, po domače «čuježeva stara mamica«. Bila Vzor krščanskih mater, usmiljena do revežev ter glo-io verna. Blag ji spomin!
Rečica ob Savinji. Preteklo nedeljo sta obhajala ze-slovesno svojo zlato poroko Janez in Marija Rakun, domače «Čremešnjika« iz Poljan. Vrla somišljenika ter dolgoletna naročinika «Slov. Gospodarja«. Čc-amo!	%
Polzela. Neverjetne razmere so na naši šoli. Neka-učitelji delajo marljivo kot čebele, drugi mlajši pa podobni trotom, katerim delo ne diši, pač pa plača, aj vemo, zakaj so davki tako visoki, da jih komaj igujemo, če država plačuje ljudi, ki so leto za letoin dopustu.. Že tri leta zaporedoma imata po dva ali i trije dolge dopuste. Eden že od januarja ni v šoli, še ima dopust do Velike noči, torej ga več kot eno plačujemo zastonj. Iver so zmiraj le iste osebe na iustu, se nam zdi jako čudno, da šolske oblasti to no trpijo, pa za liberalce zakoni ne veljajo. Mi ven-ne moremo verjeti, da bi mogel bili učitelj bolan za a, za druga dela in politiko pa dovolj zdrav. Nas šol-oblasti kaznujejo, če otrok radi silnega dela doma ane, liberalno učiteljstvo pa se še od vladnih mo-:ev z dobro plačo nagradi, če ga ni v šolo. Sedanja da pač želje ljudstva povsod prezira, ona pozna le je koritarje in nam tudi nezakonito take učitelje juje, katerim ni za delo ampak le za plačo in demo-tsko politiko.
Brežice. Dve izredno lepi slovesnosti smo obhajali v žicah ob S", dne 4. in 5. novembra. V sobolo, dne 4. embra se je vršila v mestno-župnijski cerkvi dvoj-zlata poroka dveh sester Ane (roj. Šerbec) in Fran-?erenčak iz Bukošeka. Taka izredna slovesnost se v ¡i župniji, kolikor je znano, še ni vršila nikdar, pa tida tudi drugod so take svečanosti, da bi dve se-isti dan obhajali zlato poroko, zelo redke. Oba para oporočencev, ki sta še prav krepka in čila, sta piedin oltarjem, pred katerim sta si dne 4. novembra obljubila zakonsko ljubezen in zvestobo, isto na |jiv način ponovila po preteku 50 let. Obenem pa je .tudi poroka hčerke Urške Ferenčak z Antonom jačič. Nevesta je bila večletna prednica Dekliške ljine družbe, zvesta in marljiva članica vseh naših oliških organizacij, večkratna predsednica raznih ekov in je pridno sodelovala pri vseh naših prire-vah. Zlatoporočencein želimo, da jih Vsemogočni Sni še pri zdravju do skrajnih mej človeške staro-novoporočencem. pa naj da obilno sreče in zado-jnosti, V nedeljo, d .. 5. n. v embra pa se je vršili ovesno blagoslovljenje popolnoma prenovljene po-ižnice Sv. Len;, rta Že v soboto zvečer in v nedeljo traf je naznanjalo mogočno pokanje topičev lepo
Žvečanost. Za čast božjo vneti prebivalci vasi Sv. Le-, arta, ki šteje komaj okrog 400 prebivalcev, so v krat-' kem času zbrali potrebno svoto, da so dostojno prenovili in olepšali cerkvico, ua katero so lahko ponosni. Slovesno blagoslovitev je izvršil ob asistenci g. kanonik m dekan Jos. Mešiček. Obenem bi se bila morala vršiti tudi blagoslovitev dveh novih jeklenih zvonov, ki jin je tvrdka baje že odposlala, a so obtičali nekje na železnici. Zato slovesnost ni bila popolna in se bo blagoslovitev zvonov izvršila pozneje, kakor hitro bodo dospeli. Po končanih cerkvenih obredih in svečanostih so mli možje, ki so se na jbolj trudili za to Bogu dopad-ljivo delo, povabljeni v gostoljubno hišo cerkvenega ključarja Martina Šetinc, ozir. njegovega sina Jožefa, kjer so se zbrani gostje spomnili ludi ubogih dijakov ter nabrali za Dijaško večerjo v Mariboru 400 kron. — Mogu-.ni priprošnjik Sv, Lenart naj izprosi vsem, ki so pooirau in darovali za popravilo cerkve in nabavo no-vib zvonov, obilo božjega blagoslova.
: i
Rigoiaj ;e i a sadite
balo fmarnico
v i letih bodete trgali. 2ocoo j dobro vkoreninjenir. šmamičnih sadik iu več tisoč dvoletnih jabolčnih divjakov se dobe pri Josip Sed j v rak, irsn.čar in dre-vesničar v Št Janžu pri Velenju. 3-2 ' •	9I9
Cepljene trte, \arS
podlagi »rip. Ponalls< in tudi vkoreninjene bele šmarnice prodaja Fr.ac Zelenko, posestnik in trtaar, Rucmanci, S '. Tomaž pri Ormožu. Cena po dogovoru. Za odgo/or priložite znamke. 4-9*5
Radi dviganja dinarja so cene padle in se zai-žale za
m-20%
pri vsem blagu.
L mpm950
Maribor, Glavni trg 17.
sadna
Visokodebelna
[abtaae, hruške, marelice in bre-stve (tndi pritlikavci) se dobe Kaiki cesta 15. '4-4 917
„11.. ....... „„i , ...............« »"!»' J ■» >-
Cepljene trie ^rS	p-^ii* «a
ling, gutedl, difieči traminec,	I USIvll«! I?U,
ranfol. tronta. Cene po doeo-	<5
wff•j*'"** •1 reuiu rizling, gutedi, dišeči traminec, ranfol, tronta. Cene po dogovoru. Oglasiti se pri Franc RaušL Kukova, p. Juršinci 913 ___V_3__
Posestvo BrKi^S
oralov vjiv, travnikov in gozda. Cena po dogovoru. Več se isve na občinskem uradu Dobraa.
2—2 950
Vinogradniki požar!
Na suho cepljene trte so na prodaj :n sicer najbolj priporočljive in čiste vrste. V zalogi je tudi več tisoč vkoreniajeae in necepljene bele šmarnice. — Kdor hoče pridelati mnogo dobrega vina za dom in za delavca, nsj aaroči necepljeno oelo šmar nico. Ta vrsta je odporna proti trtnim ušem, je ni neba škropiti n ne žvepilati. Tudi druge trtns bolezni je ne napadjjo. Trte so cepljene na podlagi Rip portalis in na Gotke No. g. Cepljene trte se le prodajajo popolnoma zaraščene, zdrave ia lepo ukoreoinjene, za kar se jamči. Naročila se sprejemajo le, ako se pošlje ena tretjina svote kot ara, oitalo pa po povzetju. Na naročila brez are se ne oziram Cena trtam po dogovoru. Vsak naročnik naj pošlje tudi «namke in ovitek za odgovor Trta prodaja FRANC SLODNJAK, trtnar, S / Lovrenc v S.ov. gor , p Juršinci. 9^0
Stitp«
ir?a* premog,
tit», kroaapir, sadje in druge leieiae pridelke kupuj« in prodaja
JSET AfŠDREJ jaSIBOR
U«ks*ndrOva cesta 57, tel.88.
200 krnrs na dan
lakko vsak zasluži doma
v svojem kraju. Kdor hoče ta zaslužek, naj pošlje v pismu svoj natančni naslov ter znamaco tx odgovor JOSIP BATIC, Litija 31. 10-6	869
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Maribaru, Stolna ulica štev. 6, r. z, z n z.
obrestuje od L novembra 1922 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti
Vloge na trimesečno odpoved po 5 l/i */», večje in stalnejše vloge po dogovoru od 6°/« do S1/»4/«.
2-3
939
Cepljene trte
različnih najbolj pripor učljivih vr3t cepljene na pollagi Rip. Portalis, vkoreni»jenih divjakov in belo vkoreninjene trte »šmar-aica« za prodati. Pri vprašanjih je treba pritožiti znamko za odgovor. Naročite že sedaj, da spomladi ne boste brez trt, ko bo čas sajenja. Cena nizka, po logovom Alojzij Grabar, p os. in trtnar, Zagorci, p. Juršinci pri Ptuju.	j—4 892
Hardungovo krmilno
je mMši sridahk kMe srnini Slfltlfi a!i malzni živini, prasiitcam ali te-OfJIlU	htm.	f
Glavni zastopnik: f?,® 2-2 A9S5
Eugen KAIllEfl« Celje.
kakor: modroce, vložke in zafe
se bom potrudil najtrpežnejše izdelovati
Ivan Jazbec, tapet ar
TaSlO ^e'avnica v Ga Perjih, VtJsjvr stranska ulica od kino 4-S 918
Bla^o za mošne in ženske obleke, sukao, hlačevintt, volneno blago, barhent, mo ire in pisane raznovrstne tiskovine, belo in raja vo platno, zioosko perilo, robci i. t. <f Usnje, po dol iti, kakor tudi raznovrstno Specerij. blago vsa po znižani ceni pri Gospodarski zadrugi ^
Kiaiijšek& Psnič, Mahfeor,Velrinjska alJ
3-4	954
Zimsko perilo klobuke
4 -10 898
dežne plašče
čevlje, dokolenice igimaše), copate, nogavice, rokavice, kravate, odeje, razlidno modno ia galanterijsko blago najboljše vrste, najceneje nudi
Jakob Lah, Maribor,Slavni trg 2
Laneno seme



k «m iip« orehe, fiicil» m®h trst lila
tar spSflli m define pridaik» Cupula n naivISji dnevni csn! Mka	io-to
l Osiko. Celje, Glavni trg 19.
«SMET?»-..'?"* 3WBMKIMJIIMMM I ki III ■ '5, -i'-^s««M«'»- ■
tik imm ca^kve, fprej Mm Hacewar).
W>HMt»Q—»O—
ZADRUZNfi GOSPODA
Podružnica v Mariboru.
Začasno: Koroška casta 1/1. Telefon 31!. Omajani: Sospabanka,
Centrala: Ljubljana. Pod-užnke: Diakaio, larajei/o, Son^or, Silit,
Sibenlk, Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico ▼ Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital inrezariMSdipinz afilijsclja n! ča i K 8 3,033 033* —, vlaja n id K 353 030 003.
Izvršuje vse bančne posle naj kulantneje. — Najvišje obrestovanje vlo<r na
knjižice in v tekočem računu.
PaoHtoif a*! g>r9dM«*<»c s e?9» dflavnnrotjnMoM«,
sss
Stran 8.
ILaVESSK! 710SP0DA1
16. novembra 1922.
ssv-
iMVARSA:
za zvonove in kovine, poprej P-'. ** r DENZELA SINOVI, MARIBOR
Kopališka ulica 9, je zcpet v obratu. — CFk i VENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litv*
v- vseh kovinah in zlitvinah (brcn, medenina afominij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalmce kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodo vod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz ar. t denine lastnega izdelka. Popravtjalnica za briz galne i. t d. — — inž. J. 6 H. B8M
»sjkspjshebp
Kupim hišo au^d^.
itju. Posredovalci dobe nagrado. Dolajš Ludvig, Sv. Jakob v SI. not.	3-3 928
Fotograf H KIESER
Maribor, Gregorčičeva ulica Slew. 20
ob gornji Gosposki ulici
se priporoča pri porokah, primicijah, družinah in društvenih prireditvah.
Stroškov se ne zaračuna, cene kakor v raesttL Največji in najstarejši atelje v mestu.
Amertkanski
SINGER
šivalni stroji dobivajo se edino le v naži lgstni novi prodajalni v
Mariboru, Šolska kI.2
kakor tudi
$mm? iple V548 iSnstr ulje Sli»8<r sukanec finsernadomestni
M i.t. d. Sinier Šivalni
stroji ze redbbske feskor f _ „ ftI V1 „ za vse obrtniške s*rtie. Mor, SIomŠkDV trj 6.
Poljedelci 1
Fižol
• freinJevec -
(Wachtibohaea Care)
kupi vsako množino in plača najvišje cijne
1.1 ■ J —_
Kje
se kupi
znižanih cen^h
pri tvrdki

Prodaja na mesečno odplačilo
(24 mesecev). Lastna mehanična delavnic« za popravilo vseh sistemov Šivalnih strojev. Zastopstvo x vseh večjih mestih,
Sisgec sivalsi stroji Bourne & Co., New-York Maribor, Šolska ulica 2.
Širite naše iiste!
van Nestusk Celje, Kralja Petra c. 15
Prepričajte se da kupite od 20. o ktobra 1922, po zelo ziiižanih cenah vsake vrste sukna za površnike in obleke, lepo volneno blago za dame, hlačevioo, tiska-nino (blaudruck), cefir, bar-4-5 9°5	bent, krojaške potrebščine, izde-
lane površmke, obleke i. t. d, za gospode in dečke. B ez konkurence!
Sffljerijci, íiíígrídrili, poljedelci in vilmji!
Zahtevajte brezplačni seznem in popis najzaneshivejših sredstev za po kcnčf.vanje irrčesa i. t. d. na sadnem drevju, škodljivcev na poljih in gg vrtovih, nadalje percccspora in snetljavost pri žitu. £4—5 8F4 ffli
#	~ UP
Ljubljanska komercijal. družba
Lji;bljai:o 3, Blriwei&ovn ccstn 18.
J U D S K A POSOJILNICA V CELJU
,,JBelejmL iroitA4*. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
4 Vlo oziroma do 5\%
od dneva vloge do dneva dviga. — Posojila daje ns vknjižba, poroStvo in zastavo. — Otvarja trgovake kredit« pod *elo usodnimi pogoji.

Prvovrst. umetna

GNOJIL
dobavlja najceneje veletrgovina
Vinko Vab if, Žalec, Slo ven.
IlUHtT« M rubine!
Jaautv* n rieblns!
Vh vrsta t zalogi:
18 odstot. Inomasovo žlindro, 40—43 odstot. kalijevo tol, 18—80 odstot. kostni superfosfat, 18 odstot. rudninski superfosfat, 15—17 odstot apoeni dušik.
S-8j9
JADRANSKA BANKA a. d.. BEOGRAD

javlja, da bo pričenši z dnem 1. novembrom 1922 obrestovala pri vseh svojih podružnicah v Jugoslaviji stare in nove
vloge na knjižice s čistimi 51. obresti.
Vloge na tekočem radonu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, posebno pa vezane vloge . proti eno-, tri- ali šesmesečni odpovedi.
;
ODRUŽM. JUGOSLOV. MATICE ¥ PTUJU
PRIPOROČA SLEDEČE NARODNE TVKDKE
S pečenja :
Kreft Hinko, Srbski trg; Petrovič Ljudevit, Cankarjeva ulica; Senčar Alojzij, Prešernova ulica; Tušek Ciril, Prešernova ulica; Vaupotič Anton, Slomškova ulica; Sorko Josip, Breg pri Ptuju.
Manufaktura:
Brenčič Alojzij, Panonska ulica; Faaland Josip, Panonska ulica; Havelka Rudolf, Slomškova ulica; Lenart Franc, Srbski trg; Mahorič Anton, Krempljeva ulica; Muršee & Kostanjevec, Slov. trg 13;
Deželni pridelki: Brnčič Vinko, Ljutomerska cesta; Mahorič Franc, Vseh svetih ulica;
2eleznina: BrenČiČ Anton, Krempljeva ulica;
Pletenina, drobnarija, konfekcija
in krojaške potrebščie: VrabI Martin, Panonska ulica;
Galanterija, drobnarija in šolske
potrebščine: Peteriič I. N. Slomškova ulica.
Galanterija in čevljaruh* potrebščine:
Snoj in Urbančič, Krekova aiisa.
Usnje in čevljarske potrebščin*:
Brata Vošnjak, Slomškova uifcat Zavernik Jakob, Cankarjeva alica h
Steklo, porcelan, šipe: Kraigher Avgust, Slovenski tr§ 3L
Veletrgovina vina in šampumlmt Cnček Franc.
Veletrgovina vina: «Vinarija«.
Trgovina z lesom:
Kravina Franc, Ormoška cirta
Pivovarna:
Delniško pivo, zastop. Fran?.
Stavbeni materijami Treo & Macun, Ormoška ceaia.
OKOLIČANI IN MEŠČANI, KUPUJTE PRI TEH TVJgmt» I
i'»»* Mi»»« sv. Cirila r Mariboru.
Odgovorni urednik; T lado Puienjak.
izdaja: K ona or olj «Sitos,