12. Številka
V Ljubljani, dne 20. marca 1920.
VU. leto
DhUtot shaja vsak petek s datumom naslednjega dna — Naročnin« ca celo leto K 20'—, m pol leta K10*-, *a Setrt leta K 5-—. Posamezna Številka 40rln, naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Posiljatve na uredništvo la epramiStro Ljubljana, Šelanborgov* flter 6. n. oadstr. Telefon St 22i
Rokopisi se ne vračajo* — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objav-po 60 vinarja, pri trlkrati ni po 58 vinarja, pri Šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat. - Za razne izjaveitd. stanc mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proate. — Netrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Kaj je socijalizem?
Socijafizem Je gospodarski m tile, Id «55, da »o vsj ljudje po naravi enako ustvarjeni te da potrebujejo aa *vw obstanek hrane, obleke in stanovanja. To ni težko razumevati Toda na svetu Je danes vendar drugače, Vzlictemu, da UudJe potrebujejo hrane, stanovasaja in obleke, in da je vsega v teobflict se do-^■Ja v veliki med, da nlmafto ljudje kaj lesti, k*5 obleči in Čestokrat ne sredstev, da bi plačali svoje stanovanje. Da ljudje to tn>e. fe težje razumevati.
Star pregovor pravi, da kdor ne dela. naj tudi ne J6. Ta pregovor je bil na mestu, dokler so bili ljudje sami gospo* darji svojega dela. Danes ne velja več, ker le nekaj ljudi lastuje delo *— in tisti, ki ga lastuje, sam ne dela, ampak najme druge, da delajo zanj. Toda delo se oddate ljudem le tedaj, če je dobičkanosno. Ce ni profita, delodajalec odslovi delavce na cesto. Rezultat tega Je, da delavci stradajo, delodajalec pa vkljub temu živ! razkošno.
Tako je, ker živimo v kapitalistični družbi — v družbi, ki dovoljuje, da so proizvodnje, to je roba, ki jo potrebuje ljudstvo, v rokah privatnih podjetnikov, ki ne delalo, ampak spravljajo le sadove dela. Delavci dobe za svojo plačo le nekaj napitnine, komaj petino tega, kar producirajo. Drugo vzame delodajalec v obliki profita. Delavska moč, to je edino kar delavec poseduje, je postala roba. Kapitalist, ki kontrolira trg In robo, ki jo v tem smislu prodata delavec, kadar išče dela, odloča tudi tej robi ceno. Na ta način ie delavec mezdni suženj ki popolnoma odvisen od kapitalista, popolni suženj sistema, k? to dopikča. Posledica teS3 K da delavski nzrod, ki vsled niz-
LISTEK.
MAKSIM GORKI J:
človek.
W «rah’ duševne utrujenosti, ko odvija spomin sence preteklosti in vele nfi srce hlad — ko misel kakor brez-zamo jesensko solnce razsvetljuje grozni kaos sedanjosti in zlovešče kroži na istem mestu, ker se ne more povzeti više in poleteti naprej — ob težkih urah duševne utrujenosti kličem predse z močjo svoje domišljije veličastno sliko — Človeka.'
Človek!
Kakor da M » rodilo solnce v rnoiih prsih, in v njegovem Jarkem svitu hodi Počasi, neobsežen kakor svet — naprej in ~~ navzgor tragično prekrasni Človek.
Vidim njegovo nono^o’ čelo in smele, globoke oči, a V njih -- žarke, nfiu^tra-sCTie' iilT,e Misli, one Misli, ki Je spoznala čudovito Soglasje vesoljstva, ki v tre-
ke plače, izprtja, bolezni, smrti in družili nesreč, ki so v zvezi s človekom, ne more kupiti življenskih potrebščin, ki jih ie izdelal in ki so v rokah kapitalista, strada in tava v duševni temi, mizerifi in po-manjkanju.
Socijalizem uči, da je ta sistem krivičen in da ga ie vsled tega treba odpraviti
Kako? — Ljudstvo, v tem slučaja delavski razred, ki je najštevilnejši in najbolj prizadet, mora potom politične in gospodarske akcije vzeti v svoje roke vlado ter sprejeti take zakone, ki bodo v korist tistim, ki delajo, ustvarjajo. Podržaviti Je treba delo, tisto, ki je izvor vsemu bogastvu m ki omogočuje, da dobi ljudstvo sorazmerno za svoj obstanek: hrano, obleko in stanovanje. To pomeni, da morajo biti vsa produktivna ht distributivna ali razpeČevalna sredstva pod demokratično kontrolo ljudstva, da služi vsemu ljudstvu, Id ustvarja, ne pa privatnim interesom. Z drugimi besedami: Del'*, ki je izvor vsega kar obstoja, in od katerega je odvisna vsa civilizacija šn blagostanje človeka, tie sme biti spekulacija privatnih interesov, ampak lastnina vseh. Kajti le na ta način je mogoče, da bo ljudstvo, ki proizvaja, imelo reči, ki so po naravnih zakonih za njegov obstoj in civilizacijo, nujne.
Predno pa bo to mogoče doseči, se mora delavstvo zavedati svojega položaj«. to je, postati mora razredno zavedno.
Z razredno zavednostjo raste oB-enem razredna moč, ki se koncentrira v gospodarskih in političnih organizacijah, ki izvajajo, kakor it zahtevajo razmere potem politično in gospodarsko akcijo.
To ni težko razumeti
nutkih svoje utrujenosti ustvarja bogove, v času čilosti Jih pa meče s prestolov.
Izgubljen sredi pustinj vesoljstva, sam na neznatnem koščku zemlje, ki leti 2 neznansko hitrostjo nekam v globino neizmernega prostranstva, in ko ga muči mučno vprašanje, zakaj da ja ta — moško stopa — naprej — po Poti k zmagam nad vsemi skrivnostmi neba in zemlje.
Stopa in rosi S svojo krvjo težavno, samotno In ponosno pot in ustvarja iz te žgoče krvi — nesmrtne cvetice poezije; otožni krik svoje nemirne duše umetno pretvarja v glasbo, iz izkušnje ustvarja vede in z vsakim korakom se dviga — više in'naprej in krasi zemljo, kakor jo krasi solnce s svojimi neštevilnimi žarki
—	zemeljska zvezda vodnica...
Oborožen le z močjo svoje Misli, ki je zdaj podobna blisku, — zdaj hladno-mirna kakor meč — stopa svobodni, ponosni Človek daleč pred ljudmi, in nad življenjem, sam — med ugankami življenja, sruu - ■ med svojimi neštetimi zmotami... in vse legajo z veliko težo na njegovo ponosno srce in s tem, d*
Ali je socijalizem vsled tega. Bar «3 ta nauk, ljudstvu škodljiv? Nikakor no. Ljudstvu ni škodljiv, pač pa Je škodljivi tistim, ki hočejo ljudstvo Izkoriščati let nadalje, Sedanj družabni sistem bvafifc z namenom, da se jim bo tako godilo. 5« se delavstvo ne zdrami in postane ttt* vedno, na vse večne čase. To Je vzro«, da lazeja« blatijo fei napadajo soc&dhnl Sn socijaiists, kolikor nsorejai
'l Jk,znj	ta	misleci,	H	imajo
Poleg drugih ved vpogled tutfi v tfražaB* ! ne razmere in sef študirali socijalizem, Iz« vzemši tistih, ki so plačani da drugače! Korors, izrekajo o socijaJtaaA sriedeče«
* Rnskln, ameriški mislec !n filo^ i •• l ^ ta kooperacija so v vseli akcijah življenja večni zakon življenja? anarhija in tekma je v vseh rečeh re&jž zakon smrti...«
F. G. Pea6ddy, profesor krščanske morale na harvardskem vseučilišču: »Ce je soditi po tem, kar je Jeras učil, je bfl
oa socijalist.. *
Dr. Layman ASižoti filozof ta profesor teologije, ki pa sam ni socijalist, p ra* vi: »iendenca Sasa gre vzporedno s so-cijanzmom; nobena sila ga ni vstanu od-* vrniti ...k	>
Fathcr WnSsiu Ecrry prav!; »Nifco« niur se ni treba bati besede socijalizem^ gibanje delavskega razreda v boju za pravičnost bi bilo pod vsakim drugim imenom neizpremenjeno.. .*
Ameriški učenjak Orani ASeo te M socijalist; Alfred RaseS Wollace, eden prvih svetovnih učenjalcoiv, ie sprejel nauk socijallzma.
Websteriev besednjak: »DmžaBoa J«®, M&t ki »»topa popobeffd In bolj harmonično upravo dražafanee* sorodstva, kakor je danes«. mmmm—i wmam
j vzbujajo v njem silen studu ca dqsshriialfl same ~ naj jih uniči
Stopa!	k
V	njegovih prsih tulijo nagoni 4r pn£ tm se glas samoljubja kakor navihan berač, ki prosi daru. in tenke niti prfer£« post) se mu ovijajo oko« srca kakor kh jedavka, rede se z njego^vrSkr^ in glasno zalitevajo, naj jim odstopi svoje ‘ j ‘ * I, VPa čustva žele, da bi zavladala nad njim, vse je željno oblasti nad govo dušo.	"
A tema raznih Življenjskih maJenko-sti je podobna blatu na njegovi cesti in gnusnim žabam na njegovi poti.
Tn kakor obkrožajo planeti sotace, tako obkrožajo tesno tudi človeka ustvaritve njegovega ustvarjajočega duhaš njegova ~ vedno lačna - Ljubezen; daleč za njim pa šepa Prijateljstvo, pred njmi gre trudna Nada, glej, Zavist razsrjena rožlja z verigami na rokah, s vera zre s temnimi očmi v njegov ne-i mirni obraz In ga čaka x svoje mirne ob" jemo, ,
Dlct!onary ol politični economv:
»Socijalizem zahteva, da je proces proizvodnje in razpečavama blaga resruliran ne potom tekme, ki služi privatnim interesom, ampak potom družbe kot celote v njeno skupno korist«.
Ivan Cankar, naš sloveča dramatik In pisatelj. ?e bil socijalist.
Anton Aškerc, na? sloviti mislec in epični pesnik, k! ie slekel črno suknio. da posveti svoje moči naprednemu cribanju svojesra naroda, ie bil s socijalisti.
Profesor Graham Tavlor, sloviti ameriški inventor, je na predavanju pred delegati Y. M. C. A. v La Salle hotelu v Chicagu, dne t. marca L L rekel glede družabne revolucije med drugim sledeče: »V teku je novo vojskovanje, nov! boji za preobrat človeške družbe. Bol se vrši proti avtokraciji, družabni krivičnosti, razrednosti in vladanju manišine.
V	Rusiji in Nemčiji ie ta boj krvav. V Ameriki. Angliji in Franciji ie nekrvav !n se vrši mirnim potom. Ampak rezultati bodo eni in isti — reoreanizaclla človeške družbe na podlagi enakosti za vse, ki delajo z rokami in možeranl...«
(»Proletarec«*)
Ali more sorijaliz^ni pomagati?
Kaj bom s socijalizmom? Saj ne more nič pomagati I...
Kdo še ni slišal talcih modrih besed Iz ust delavca prekratkih misli? Socijalizem mu ne more pomagati v niegovl bedi: Ne more mu dati dela, ne more mu pribaviti hrane, ne more mu poskrbetf stanovanja.
Silna kriza pride veasJ: kamor se človek ozre, povsod ie brezposelnost. In brezposelnosti sledi silna mizerija, lakoti, prezebanje. potikanje od ulice do ull-ce po cele noči. Strajno ie.
In socijalisti? Ali morejo to izpre-meniti? Ali morejo pomagati?
»Ne. Nič ne morejo pomagati. Posamezen socijalist morda lahko pomaga v posameznem slučaju toliko, kolikor sploh more pomagati revež revežu 1 ahko da temu ali onemu par centov, ali pa vzame za silo koga pod streho. V splošnem ne pomeni to nič. Beda ostala Celo morje bede. v katerem se nič ne ooznajo posamezne kapljice, niti gost dež ne.
Cernu torej biti socijalist?
Kadar Je Jetika v zadnjem štadiju, ne more pomagati noben zdravnik na
Odete v cunje starih resnic, — prepojene s strupom predsodkov, sovražne gredo za Mislijo, ker je ne morejo dohiteti, kakor ne more dohiteti vran oria, prepirajo se ž njo za prvenstvo In le redkokdaj se zlivajo ž njo v en sam mogočem in ustvarjajoč plamen.
In istotam, glej,- gre Človekova večna spremljevalka — nema in skrivnostna Smrt, vselej pripravljena, da ga poljubi na srce, ki si tako željno želi življenja.
Vse te pozna v svojem nesmrtnem spremstvu — in razen teh pozna še eno -r Brezumje.
Krilato, mogočno kakor vihar mn sledi s sovražnim pogledom, obdaja Misel s svojo silo in stremi po tem, da bi jo potegnila v svoj divji ples.
Vse v svojem žalostnem spremstvo pozna — izrodki so/nedovršena, slabotna bitja njegovega ustvarjajočega duha.
In samo Misel je Človekova družica, samo od nje se ne loči nikoli, samo plamen Misli osvetljuje zapreke na njegovi poti, uganke Življenja, somrak prirodnih tajnosti in temni kaos v njegovem srcu.
J tem svetu. Cemu te torej treba zdrav-
, nika? Proč z njim!
To ie prav tako pametno kakor vprašanje. čemu ie treba socijalizma. ^
Ni ie sile na svetu, ki bi moela delavstvu toliko koristiti kolikor socijall-zem. Ali treba se Je potruditi, da ea človek razume. Kadar teče voda v grlo je prepozno. Sociializem pa ravno opozarja na no vodeni in na bližajoči se potop, pa uči Jelavstvo. kako si o pravem času zgradi ladlo, ki ga bo rešila.
V	času brezposelnosti ne more sod-jalizem prinašati pomoči. Ali te velikanske brezposelnosti ne bi bito. če bi bilo delavstvo že prej poslušalo nauk socijalizma in se ravnalo po niem.
Sociializem hoče delavstvo odvaditi od vere v čudeže. Sneti mu Inče mreno z oči in mn pokazati stvari take. kakršne 90. v pravi podobi in pravi luči.
Razumemo, da se marsikateri ravno tega brani Raiti že sama slutnJa pove človeku, da bo videl veliko več grdega kakor lepega, če bo lasno srledal. In tega se veliko ljudi boji. Mnoeo jfh ie. ki mislijo, da se živjfenle vendar lairlje prenaša. če fe vsaj z lažjo ozaljšano. Zato si skušata prikriti resnica beže od spo--znania in se zarivatfo v temo.
Oni veruieJo. da Bog človeku v paradižu prepovedal sad spoznanja, da te bilo to božansko modro, in da Je Adam smrtno grešil, ker Je hotel več vedet!, nego mu Je bilo dano od Boga.
Sami nočefo posnemati več Adama in ostaneio ra-iši nevedni.
AH nič na svetu ni boli potrebno, kakor boj proti nevednosti In tudi naiver-neiši ljudie bi se v tem oziru lahko potolažili ; kaitj če ie po njihovem prenriČanJu vse od Boga. tedaj Je od nfeea tudi človeški razum, ki hreoeni po znanju Tn tud? to hrepenenje samo mora biti tedaj od n jega.
Nevednemu ni mogoče pomagati. KaJti če bi se mu tud! dokazala pomoč, je ne bi znal norabiti. Za delavca Je na še prav posebno potrebno znanje In spoznanje, zakal niegova beda ie posebna reč. To namreč ni beda posameznega človeka, ampak beda vellkeua razreda, ki- nosi križ ves iz enakih rarloeov.
Delavcu se ne godi slabo. Ver je Pavel. Tonetov sin. ali pa zalo. ker Je doma iz Zabie mlake, temveč zato. ker te član delavskega razreda, kateremu je naložena težka butara brez obzira na to. če
Svobodna Človekova družica — Misel gleda povsod z bistrim iu ostrim pogledom in brez usmiljenja osvetljuje vse.
— Ljubezni kovarne in podle spletke, njeno željo, da bi dobila v oblast IJubinca, stremljenje, poniževati rn poniževati se in umazani obraz čutnosti za njo;
— strahopetno slabost Nade in za njo Laž. — njeno rodno sestro načipkano in nalepotičeno. pripravljeno potolažiti vselej in vse in jih prevar iti s svojimi lepimi besedami;
— Misel osvetljuje v brezčutnem srcu Prijateljstva njegovo preračunjeno previdnost. trdo — prajtno radovednost, gnile madeže zavisti in kali obrekovanja na njih;
— Misel vidi silo črne zavisti in ve, da bi razrušila vse na svetu — če bi ji sneli okove — In da ne bi prizanesla niti zarodu pravičnosti.
— Misel osvetljuje v nepremakljivi Veri željo po neomejeni vladi, stremečo po tem. da si zasužnji vsa čuvstva, skrite kremplje praznoverja, slabost njenih težkih kril in — siepoto njenih praznih oči.
Imajo njegovi člani svetle ali črne lase,
če so rojeni v Evropi ali v Ameriki, če verujeio v krščanskega, turškega ali pa v nobenega Boga.
To ie prvo in najvažnejše vprašanle, kar mora delavec vedeti in razumeti. Kajti iz tega dejstva izvira drugo, da se more delavec le s svojim razredom skupaj rešiti.
Socijalizem odpira delavstvu pot do tega spoznanja. S tem mu daje prve pogoje za osvoboditev in rešitev. Ce doseže delavstvo to spoznanje, mu ne bo težko nadalje spoznati, da ie treba skupnega razreda, kajti	da je	v	slogi moč.	je
že tako stara resnica, da	jo	menda vsak-
do razume, če se mu le pokliče v spomin.
Ako bi delavstvo res poslušalo glas socijalizrna. kadar še ni krize brezposelnosti in si priborilo moč. tam kjer se od« ločuje o pogojih življenja, zlasti na političnem polju, tedaj bi pač s svojo politično močjo lahko preprečilo beda ki jo prinaša kriza.
Nihče ne more	reči,	da	bi ne bilo	v
Zedmienih državah	dosti	dela za vse.	ki
ga iščejo, če bi se le pametno uredilo. Tam, kjer ljudje delajo po deset, dvanajst, štirinajst ur na dan kjer se dela čez čas kakor v blaznici, bi na tisoče truds lahko dobilo posla, ako bi se delalo le po osem ali mani ur na dan.
Zveza, države in občine bi lahko Izvršile nešteta koristna jiavna dela. ako bi jih vzele v svoje roke rn ako bi se obirale na interese splošnosti. To oa bi morale, če bi v njih odločevali zastopniki splošnosti. zastopniki liudstva. v prvi vrsti zastopniki delavskega razreda, ki bi bili tudi odgovorni svojim volilcem.
Tako more sociializem pomagati. Tn to ie edina resnična pomoč.
Kdor pričakuje čudežev, ra bo socl-JaRzem moral razočarati. Od ^djalizma Jih pameten človek že zaradi trga ne sme pričakovati, ker mu Uh sociializem ne ob-Ijubuje. Narobe. On zahteva od delavca, da vertiie v resničnost In da k) spoznava.
Kdor sledi socJJalizmu na tej poti oa ne bo mosrel biti nikdar razočaran. In to Je edina pot, ki drži do cilja.
(»Proletarec«.)
Iz strokovna orga*i£acl*o.
Tržič. Podružnica usnjarjev Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok je Imela dne l. marca 1920 svoj redni letni občni zbor. na katerem *> bili r
V	boj stopa tudi s Srartja 2 njo, ki je iz živali napravila Človeka, ž njo, ki je ustvarila množico bogov, filozofske sisteme. — vede — ključe do svetovnih ugank — svobodni hi nesmrtni Misli le nasprota ta sila. neplodna ta često neumno hudobna.
Smrt je za njo podobna amjarid. H hodi po hišah in zbir* v svojo umazano vrečo, kar Je preživelega a gnilega, nepotrebne zavržke, včasih pa lokavo pograbi tudi kar je zdravo in krepko.
Prepojena Je z gnilim smradom, —' zavita v obleko »irrae, brez čuta in obličja, nema stoji Smrt neprestano pred Človekom kot črna n čemerna uganka, a Misel Jo strastno proučuje - ustvarja* joča ta svftta kakor solnce, polna brez* umne drznosti ta ponosne zavesti, da Ja nesmrtna...	^	,
Tako hodi nemirni Človek skozi mučni mrak življenjskih ugank — naprej in _ navzgor, vedno — naprej fa —
navzgor...,
(Konec prihodnjič).
novi odbor Izvoljeni naslednji društve-niki: Petkovšek Matija, predsednik. Gol-majer Jože, namestnik; Krištofek Vinko, blagajnik; Popler. Klemenc Fr., Meglič hi Je.še kot odborniki, ter Benedik Rozman, Kavčič in Oolob kot pregledniki.
Laške. Da mi bo omogočeno redno blagajniško poslovanje, poživljam vse društvenike podružnice kemičnih delavcev, ki še nimajo poravnane prispevke za januar in februar, da to brez odlašanja store. Treba, da se privadimo reda in točnosti — A. Mastnak.
Radeče. Na občnem zboru podružnice Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok so v novi odbor bili izvoljeni: Alič Ivan. predsednik, Novak Tomaž, podpredsednik, Kunibert Januš, blagajnik, Šmit Franc, namestnik. Opat Franc tajnik, Juvančič Karel, namestnik, Jaklič Alojzij in Knez Matija pa v kontrolo.
Celle. Sodrugi. sodružice. pnnravite se na občni zbor. kaiti nrevažno le to za nas vse, da se ne bi udeležili vsi, kateri ste pod varstvom strokovne organizacije. Pridite na dan vsi. Da tudi tisti, kateri kritizirate dosedanje Vaše zaupnike in voditelje organizacije. Prihranite si modrost do takrat, ko io bode treba resnično rabiti resne in stvarne namene Pridite tedaj t Vašimi listami, na katerth imate imena bodlih voditellev in zaupnikov, katerim že v nanrei želim, da bi se lepše 1n stvaT-neiše nostonalo 2 niimi kakor še le z nami.
Dragi moji sotrpini dandanes ne smemo misliti na drugo neeo na delo in mislbi na vse oretece. da nas ne nodlarmi kapitalizem in niega buržoazila Sodrugi 5e enkrat Vas nozivliam v imenu isteca odbora. strnite svole vrste v eno četo spo-znaite da Smo vsi eni in ist« trpini in spo znaite bridko resnico, kako zavratno nas hočelo nanasti kapitalisti In uničiti našo organizacijo ako bi zapazili v nli nesoglasje. Odločilni trenotek bo hitro tukaj, sndruvi na nlan za naše pravice in svobodo S tem zadnlim opominom se hočem posloviti od svole funkcije ki sem to * nnlvečlim veseliem pošteno opravlial. — Rudolf Čebular, tajnik.
Mezdna gtbanfa.
V	Mariboru so po brezuspešnem po-gaianhi storili dne 16. marca t. L v stavko vsi Čevljarski Pomočniki - Nihče izmed čevljarskih pomočnikov naj ne hodi v Maribor!
Istotako stavkajo o Mariboru delavci pekarne vojaškega oskrbovališča. V to stavko se ie na prav nekvalifikovan način vmešala vojaška oblast poslavšt v to pekarno vojake. Vojaki naj torej onemogočijo prizadetim delavcem pridobitev potrebnega zaslužka, katerega za preživljanje samega sebe In svojcev potrebujejo.
Vprašamo: ali zato dela delavstvo, da omogoči plačevanj davkov, s katerimi se vzdržuje militarizem? Menimo, da ne, zato zahtevamo, da če že hoče hneti buržoazila vojakov tedai nai ostanejo vojaki ker so. namreč vofcdd Ne »Ji? se naj Ih da tvnrito hlapce kapitalizma ht opravljajo stavkokazna dela
Zidan! most V tukajšnji tovarni ta cement le bil dne 3. februarja t. 1. sklenjen dogovor, fe katerega posnemamo: ^elavkam se plača na aro zviša od 1 K f5 vin. na 1 K .70 vin. Delavcem iznod 18. j*t od j K 40 vin. na 1 K 90 vin Oboji bo-^Jj^eJemalf 2 K dnevne draginlske do-
^*lsvcom nad 18. let In takim irnod 18. let. ki opravljalo težka dela. «e plača
na uro od 1 K 55 vin. poviša na 2 K 20 vin. ter prizna 3 K dnevno koi draginlske do klado.
Žgalcem pri etažnih pečeh se prizna povišanje, in sicer: Prvim ">d 2 K na 3 K. drugim od 1 K 90 vin. na 2 K 30 vin. m tretjim od 1 K 80 vin. na '2 K 40 vin. Pripadajo vsem trem kategorilam seveou tudi draginlske doklade v znesku 3 K dnevno.
Pri apnencah se zviša Majcen Antonu in Zupan Adolfu plača na uro od I K 65 vin. na 3 K. ostalim na 2 K 60 vin., poleg draginlske doklade 3 K dnevno.
Oskrbnikom strojev se plača poviša od 2 K 40 vin. na 3 K 40 vin.: kurlačein od 1 K 90 vin. na 2 K SO vin : rokodelcem prve kategorije od 2 K 60 vin na 3 K 60 vin.: druge kategorije, v katero spadajo Jokoš. Teršek in Oeršak od 2 K 50 vin. na 3 K 30 vin.
Delavcem v kamnolomu se akordna plača poviša od 12 K 50 vin. na 16 K 50 vin. Rudarjem, kojim se določi temeljna plača dnevno na 21 K. se akordna plača od voza poviša od 8 K na 9 K 60 vin.
Čevljarju se priina povišanje plače od 1 K 80 vin na 2 K 30 vin. Sodarjem in delavcem, uposlenim pri napolnjevanju posod za pdpravo se akordna plača zviša za 25%. Delavcu pri avtomobilu se zviša plača od 1 K 70 vin. na 2 K 50 vin Šoferju se določi Plača v znesku 3 K 10 vin. Vojnikom se plača zviša od 1 K 40 vin. na 1 K 90 vin., ter se iim zaračunava do 14 ur na dan: vrtnariu. kateremu se računa po zimi in po leti 12 ur na dan od 1 K 30 vin na 1 K 90 vin.
Vsem navedenim, tudi akordnim delavcem. pripada poleg določene plače na uro 3 K draginlske doklade na dan. Kon čno se delavkam pri vrtnariu. v kuhinii. oostrcžnici in deklam nlača na uro poviša od 90 vin na 1 K 30 vin. Prejemale bodo tudi dnevno 2 K draginjske doklade.
Vsem delavcem hi delavkam se izplača enkratni nabavni prispevek in sicer: Onim. ki so vposleni v nodletiu eno leto 400 K. pol leta 200 K, in onim s četrtletno delavno dobo 100 K. Za žene delavcev iz Plača podtette 150 K in za vsakega do 14 let starega otroka 50 K. Nabavni prispevek za žene in otroke vella neglede na dobo zaposlenosti za vse iednako
Vsem onim delavcem in delavkam, ki 90 že eno leto v tovarni zaposleni, se bo dravinjska doklada izplačevala tudi za ves čas morebitne bolezni.
Nedellsko in Čezumo delo se plačuje za 50% višje.
Oni delavci, ki ne uživalo naturalnega stanovanja in nimajo svoiega lastnega domovja prejmejo: družine do 3. oseb 15 f(. do 5 oseb 20 K, nad 5 oseb 25 K na mesec stanarine.
Premog bodo delavci od strani podjetja prejemali no 8 K za meterski stot onim pa. ki so nrelemali tozadevni pavšal se ta oavšal poviša na 20 K.
Vse ostale ugodnosti ki rih le delavstvo sicer bilo od strani podjetja deležno ostaneio v veljavi.
Novim plačilnim postavkam se prizna naknadna veljavnost od 28. decembra 1919.
Vsakemu delavcu je v slučaju, da se ga porabi za manj plačana dela, prvotna nfegova nlača zajamčena
Končno se zaupniki, določeni od str«, ni strokovne organizacije priznajo.
Slede podpisi.
Kot zaupnik je sodeloval tudi sodrug Pečnik.
Dopisi.
»Slovenec« z dne 13. m. m ie pisal, da so kmetske žene razburjene, ker se sliši, da ne dobe volilne oravice. No. to ni res. Razburjeni so le agitatorji, po župniščih in drugod, žene se pa ne menijo mnogo. To ie žalostni dokaz, da žena še danes ne ve. kako velike važnosti te volilna pravica in kako io bodo izrabile nazadnjaške stranke pri volitvah. Napredek in izobrazba je potrebna stvar tudi za žene na kmetih.
Mežica. V odgovor razkrinkanemu klerikalcu, ki iemlje slovo od sociialistov v št. 17. »Večernega Lista«. — Dragi so-drug! Krokodilove solze pretakamo za tebol in za tvojimi tako imenitnimi ide-iami. katere si ponesel ’s seboi v tabor naših klerikalcev. Vsi socijalisti smo ti nevoščljivi za ta veliki napredek, ki se ti ie tako siiaino obnesel, namreč nri porazit Mežiških socijalistov. kateri pa še nismo pri klerikalcih, ampak še zmerom pri so-ciialistih trdni in stanovitni, in ne tl in tudi ne tvoii novi bratci nas ne bodo omajali, tem mani pa še zvabili na vaše hinavce, če si še tako prizadevate, ker ie prevelik prepad med nami. ki se ne da premostiti ne z obljubami in ne s sleparijo, tem manj Pa še s hujskanjem brata proti bratu. Dragi sodrugi Stopil si sedal v novo družbo, ki si io hočemo malo ogledati, ker je zelo zanimivo. Skrbi vam delajo ti, seveda ne-ooredni sociialisti, ki se ne dalo nikakor spraviti v kozji rog. Prav z brzojavno naglico nosiid svoio vsakdanjo pošto ena na drugo in vsaka posebej pa v župnišče, kier fih gospod župnik z veseljem sprejemajo in iih malo potolažilo, da bodo že prišla v nebesa, ne na v pekel kier bodo sami sociialisti. Drugi del je pa kopa otrok, ki so se v naročju svojih starišev in ne veio kako se mora kruh pridelati in se zanj boriti. Tretii del so pa stare Avstrije agenti, ki so pomagali ljudstvo goniti v krvavi ples svetovne volne. Sedai si pač umivaio svoje s krvjo omadeževane roke in svoi črni obraz v studencu mlade države. ali ti krvavi madeži se ne daio izbrisati več iz svetovne zgodovine zadnjih' let Usoda teh Hudi ie zapečatena za zmeraj In njih dela oa kličejo no maščevanju. Četrti del so pa razbiti ostanki nemškega buržuaznega gospodarstva tukai v Mežiški dolini. Preveč so vsakomur znane tiste razmere, v katerih so gospodarili tisti presleplieni in podkupljeni takoimeno-vani buržuazni biriči Bili so to naiboli nevarni lludie. ki so delali vse. kar ie bik) nroti ubogemu nroletariintu. Tn sedai se vlačijo kakor črna megla okrog in preže zopet na trenutek, kdaj in kako bi nam škodovali Peti del so pa tisti zapeljan! siromaki, ki že imajo res tudi srce za narod in za svoje pravice, in glejte ravno ti ljudje so najbolj usmiljenja vredni, ker zastonj čakajo na pravice, ki iim iih klerikalna stranka samo obljublja. Ti siromaki bodo čakali zastonj in gorje iim, če se iim pravočasno oči ne odprejo in ne krenejo na pravo pot sociializma.
In ti novi sodrug klerikalne buržu-azfje si ne smeš misliti, da mi žalujemo za teboj, ker s takšnimi ljudmi kakor si tl se tako ne pride nikamor. Polomil si ga sam tako. da se bo? zdaf lahko izogibal delavca kot sobrata, ker mu ne boš mogel mirno v oči Pogledati. Mi se bomo borili kljub temu složno zn svoje pravice. Fna ali dve kukavici delavskemu boju ne moreta škodovati, ker je ta boi delavski in pravičen. Drngič pa ti priporočam, da raje molči, ker se smešiš.
Rudar.
.— ------------- —  _
JJCITELJSKA TISKARNA
^otiiBMaMnaa^uairmaimnit	»	■
uuu, si? on. i
^g-a nifitmaa atajt i rarjn* am
Ttakovtae u Sol«, ato« bi urade. Najs *«&» plakate bi rafrU* • m »bode bi veeeNe*. -
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba «a iSaksaJo Motov, knjig, toro* A • Dt» SWL ttd, • v
Ruše, Vredne le, Sragi State!! 3a izveš, kako imenitno se Imamo mi delavci tukaj v naših klerikalnih Rušah; posebno zanimivo je slišati kako naš tovarnar H. Pogačnik ravna s svojimi delavci. Da se pa ti bolje prepričaš, želel bi ti, da prideš v sredino teh zatiranih sirot in sužnjev, ':et ravno to so oni, katere ima g. Pogačnik napeljane na vrvici. Videl bi jok in 'stok žena in otrok, kateri trpijo pomanjkanje in glad, pa samo zato, da se lahko njihov gospod vozi ošabno z avtomobilom, katerega si je kupil iz žuljev svojih delavcev. — In ne še samo to. Ako se gre vprašat za poboljšanje plače, tedaj imaš le eden odgovor: ali delaj, ali te pa poženem iz stanovanja na cesto. Žalibog, da so večinoma njegovih delavcev primorani biti mu sužnji, ker navadno , so le družine, katere že stoje v tovarni od 10—20 let torej imajo velike družine s katerimi res nikamor ne morejo.. — Dobili so pred kratkim za 25 odstotkov povišane plače, ali zato fim je dobri gospod ob prvi priliki živež odtegni! katerega so dobivali doslej iz tovarne, seveda so tudi tega plačali zmeraj po nizkih cenah, Čudim se samo. da se ta gospod vojni dobičkar in novi miilonar ne sramuje bede svojih delavcev! Pač bi moglo vsakemu človeku to ravnanje srce omehčati, ali njega to ne gane. glavna stvar fe. da ie njegov trebuh poln. — Toliko v znanje za danes in drugič več, ako se ne poboljša ta naš tovarnar H. Pogačnik. ,
Holmec pri Gnšiajim na Koroškem. Kot bog na Francoskem bi se oač počutila nadkonač Šteharnik in nadnaznik Josip Sablatnik, če bi ne bilo višiih uradnikov ta g. državnega nadzornika, kateri ie nadoazniku nravi trn v neti. on pravi: ti trepi mi hočejo predpisovati ko o rudarstvu nič ne razumejo. Nadkonač Šteharnik. ki ie nrH. kot agitator posebnega verskega nrenričania. mora! tudi ierbase plesti, ima sedal kot se kaže nakrat vsega dovoli, on snreiema plačilo za stelio. do-čhn gre za isto in za drva rudarjem orecei trda. to pravico ima menda iz gotovega znanta. Nadnazniku ki sploh ne gleda na 'delovno zmožnost delavcev, posebno uga-fa duševna nezmožnost delavcev ki iih lahko obklada s psovkami in se mu prili-zujleK
Sftodl,
Celje. Kovinarji, pozor! V nedeljo, tbte 21. marca 1920. se bo vršil redni letni občni zbor krajevne skupine Osrednlega 'društva kovinarjev in sorodnih strok. Začetek ob pol 2: uri popoldne V sta-lem se ravnajte po tozadevnih lepakih. ‘Potrebno Je, da se članstvo udeleži v polnem,številu občnega zbora. — Odbor.
Obvestila.
teše pri Prevaljah. S. M. J. >n A. I. SVfcŠ dopis radi spornih doklad smo odstopili v rešitev Uniji slov. rudarjev, v loofc delokrog zadeva spada.
Leše. Rad! onih delavcev, ki sekajo jamski les, smo poslali spomenico na pristojni gozdni urad v Prevalje.
Cefie. Sodrug R. C. Va5 dopis v zadevi K. J. smo izročili obrtnemu nadzor-ništvn s pozivom, da ukrene pogrebno Glede odškodnine pišite ra Začasno delavsko zavarovalnico za slučaj nezgode v Ljubljani. Ta naslov 'zadostuje.
Fala. S. J. O. Žepni koledar dobite pri s. K. Poeslu, kateremu smo jih poslali v razprodajo.
Sodrug! I	Zadrulnlld	I
Vlagajte svoje prihrani v lastno hranilnico 11
Poštni čekovni račun št 10.632.
Telefon interurbau 8t 178.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico
sprejem« v svojem hranilnem oddelku
hranilne vloge
in jih obrestuj* po
čistih *•*.
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, d« dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4 h\ Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, id representirajo vrednoet and ... sj-r;. 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. =_■——
Vloge sprejemajo Jn IzpBataJeJo
vse podružnice Konsuumega društva ca Ljubljano in okolico, ld so:
V Spodnji Šifiki r Ljubljani; na GUncah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohorič«*« «L, Sodna ul., Krakovski naaip; Roina dolina (ob& Viti); v Tržiču na Gorenjake*; o* Savl Jeaenlee) «* Gorenjakom; na Jesenicah (pri Ferjanu); KoroSka Bela - Javornik; _®oro1, ^ > Radovljica Kranjska gora; Mojstrana; CeljeSoštauj; na KoroSkem GuStadi, Prevalje, Mežica, Craa 1 Črna II., Pliberk; Maribor; Litija St. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Trflču Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; Ru5e nad lfaitbaMOi; ----------......—RogaSka Slatina; Radeče-Zidaumost. J———aa . i. nuntm.
Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podbfužnicah *M pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano In okolico, ld j« V
Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilia pod naslovom: Ljubljana, poStnl predal 11.
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi tamorejo vložniki
denarne pošiljat ve poHiVinti tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Zahvale,
Za nabrani znesek K 286.—, Katerega sem prejel za časa moje bolezni, se tem potom vsem tovarišem najiskreneje zahvaljujem. Ivan Hren, žgalec, Zidani-
most.
Za časa moje bolezni naklonjeno podporo v znesku K 206.— se vsem darovalcem najtopleje zahvaljujem. — Cecilija Pfeifer. Zidanmost.
Delavstvo ter uradništvo topilnice v Litiji mi je ob priliki smrti mojega moža v pomoč podarilo K 199.—, za kar izrekam vsem darovalcem tem potom naj-topIefSo zahvalo, — Ana Mek! vdova, Litija.
Podpisana se presrčno zahvaljujem vsem darovalcem Polakove tovarne za pomoč, ki so mi jo naklonili ob času bolezni in smrti mojega soproga. — Marifct
Pogačnik, Kranj.
Preklic.
Podpisan! preklicujem žaljive Besede. ki sem flh govoril o g. M čohata kot neresnične. Ne vem iti tudi ne morem povedati o g. Čobata prav nič slabega. Izgovorjene besede so bile samo od mene izmišljene. Zahvaljujem se g. Cobaln. da odstopa od tožbe zopet mene.
Zagorje ob Savi, dne 15. marca 1920.
Jože Sluga.
(Za gori objavljeni preklic uredništvo ne odgovarja.)	_________________
| = KAJO BELIC =
JJ	draguljar in zlatar
Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 4.
zlatarsko in draguljarsko delavnico
u nova dela in popravila vsak« Trste, kakor tudi ta pozlatovanje tn posrebrovanje itd. V aaiogri ima ilatnlne in srebrnino, poročno 2	prstan« po vs*ta vzorcih in	tneroh,	nbane	I I. d	j*
Kupuj« tudi zlato	in	»rebro	ter	plačuje
g	po najviSjih cenah ali	pa	izmenjava	za	nove	fl
'	blago.	fi
Majate^ hi odgovorni urednik IVAM TOMAN H*fes ,Uat«|)ska tiskarna* v Ljubljani
Miši-po d gane stenice-ščurki
is vsa golazen nora poginiti ako porabljate moja najbolj« prdzkuScna In spToino hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSlra 7*—; ta podgane la mifl K 7'—; ta Murke K8-—; posebno močna tinktura za stenice K 7'—; uničevalec moljev K 0'—; praSek proti mrčesom K 4— In 8—; mazilo proti aSem pri ljudeh K 6 — ; mazilo za uSi pri ti viol K 4-in 81—; praSek za nSI v obleki In perila K 6*—• tinktura proti mrčesu na sadju In M zelen Jadl (uničevalec rastlin) K 6*—; praSek proti mravlja* K 6’-%
PoSlij* po povzetja zavod n efcsport M. Jtoker, Zagreb (L, Petrinjafca -n! S.
san m
STEREOTIP!JA UTOGRAFIJA.