LETO XXI NOVEMBER, mi ŠTEVILKA 11 kllU MISLI (Thought.) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALIJI USTANOVLJEN LETA 1532 Izdajajo slovenski f ranči Ikani * Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, 0.F.M. 19 .VBeckett Street, KEW, Victoria, 3101. T*l.: 86 7787 * Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 ♦ Letna naročnina 93.00 (izven Avitralije $4.00) ao plačuj« vnaprej * Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpiaa uredništvo ne sprejema '* Tilka; Polyprhat Pty Ltd., 7a Railway Plače, Richtnood, Victoria, 3121 IZ NAŠEGA UREDNIŠTVA Kar zgrozil sem se, ko sem polnil strani z imeni naših pokojnili. Blizu 500 — in prepričan sem, da jib je Se mnogo, ki so nam neznana. Zaradi Matice naših pokojnih je moralo izostati nekaj člankov že pripravljenih za tisk. če sem koga zaradi tega spravil v slabo voljo, naj mi oprosti. A celotni imenik pokojnih ho mi je zdelo vatno delo in vredno prodora v MISLIH, zato sem tej številki dodal Štiri strani. K drugemu članku novembrske Številke pa St tele misli: Koliko strani bi moral dodati Matici pokojnih, če bi mogel zabeležiti tudi vse tiste Slovence, ki so med nami nasilno končali življenje pred svojini rojstvom? Kaj pravite? — Urednik. IZ NAŠE UPRAVE Ne bom vedno ponavljal eno in isto, ker me je že skoraj sram, Kazumem vsakega, ki uii sporoči: “žal mi je, rad prebiram MISLI, a nikakor ne morem plačati, ker sem v teh in teh težavah. Ustavite mi list, ali pa mi zaupajte, da bom plačal ob prvi dani priliki . . Enostavno molčati in prejemati list celo ua večletni dolg, je pa le malo preveč. Presodite .sami! Lepo prosim tudi, da pri pošiljanju naročnine napišete celotno Ime in naslov. Samo “Lojze” ni dovolj, pusfbno Če če je brez naslova. Ako iz poštnega pečata razvidlm kraj, morda Se ujamem pravega Lojza — če ni morda oddal pismo MISLIM kje na poti v službo, milje od domačega naslova. . . Upravnik ni vsevedet, naročnikov je pa tudi mak) več kot en Adromyftium ^ - Čhios^kr*^ S my rna P H R YGI A^Antioch A RMENIA C APPADOCIA Cenchreoe -roodicoeao J'er °po1 lS PI Sl Dl A~^ J^¥^grogyIlium °Colossoe y. ^°; O —Sfl^u.ui.^ CARIA pa upu vi ii / ‘cS?n;'iMiielusCARIA PAMfrHYLIA*(£tierbe A'’ rvtmos * .v*-* Attnl^gPgeroO Seiendap^ a Antioch* LYC1A CYPRUSy; apr zaimone r'- '■ N° Foir Havens Berytuspm° SY7?T/S Jerusalem Alexondrio^/ THE JOUHNEVS Or ST PAUL -----------First journey jK|—■ Socord |oomey ThircS )Ourn«y ------- Journey in coptivity E 6 Y P T APOSTOLSKA DELA PAVEL ŠE V EFEZU Poskusili so pa tudi nekateri izmed Judov, ki so okoli hodili in zarotovali, nad tiste, ki so imeli hudega duha, klicati ime Gospoda Jezusa. Govorili so: "Rotim vas pri Jezusu, ki ga Pavel oznanja”. Bilo je sedem sinov judovskega velikega duhovnika Skeva, ki so to delali. Toda hudi duh jim je odgovoril: Jezusa poznam in za Pavla vem, kdo ste pa vi? — In človek, v katerem je bil hudi duh. je skočil vanje, obvladal vse in jih tako silno zdelal, da so nagi in ranjeni zbežali iz tiste hiše. To se je razvedelo med vsemi Judi in Grki, ki so prebivali v Efezu; vse je prevzel strah in ime Gospoda Jezusa se je poveličevalo. In mnogo vernikov je prihajalo, da so se spovedovali in odkrivali svoja dejanja. Tudi mnogi izmed tistih, ki so uganjali vraže, so prinašali knjige in jih vpričo vseh sežigali. Preračunali so njih ceno in našli, da so veljale petdeset tisoč srebrnikov. Tako je Gospodova beseda krepko rasla in dobivala moč. Ko se je to izvršilo, se je Pavel odločil prehoditi Makedonijo in Ahajo ter iti v Jeruzalem. Rekel je: “Potem ko bom ondi, moram obiskati tudi Rim”. Poslal je v Makedonijo svoja dva pomočnika, Timoteja in Erasta, sam pa se je nekaj časa pomudil v Aziji. UPOR V EFEZU Nastala je pa v tistem času nemajhna razburjenost zaradi nauka. Neki srebrar namreč, po imenu Demetrij, ki je delal Dianine srebrne tempeljčke, je da- S ČAROVNIJO POMEŠANA VERA Da hudobni duh kdaj pa kdaj z božjim pri-puščenjem človeka “obsede" in se poslužuje njegovih zmožnosti, je iz sv. pisma dovolj razvidno. Iz evangelijev dobimo vtis, da so Judje mnogo navadnih bolezni zmotno pripisovali hudobnim duhovom, pa s tem še davno ni rečeno, da ni manjkalo tudi resnične obsedenosti. Tudi v poznejših časih se je to dogajalo in niti dandanes ni izključeno. Kakor Bog po svoji neskončni previdnosti včasih dovoli hudemu duhu, da človeka obsede, tako komu med ljudmi dd oblast, da hudiča izžene. Iz ust Jezusa samega vemo, da so nekateri med Judi imeli to oblast, dano jim naravnost od Boga. Apostolom in drugim učencem jo je dal Jezus sam. Toda vsakdo, ki se te oblasti poslužuje, si mora biti v svesti, da opravlja to službo v božjem imenu. O takem pravimo, da zarot uje. Žal je od resnega zarotovanja včasih zelo lahek skok v — magijo ali čarovnijo. Zarotova-lec si domišlja, da ima nekak dogovor s hudičem ali da je sam od sebe tako močan. Zlasti je pa jasno, da ni pravega zarotovanja, kadar kdo to dela iz dobičkarije. V Efezu so poleg vseh drugih nerodnosti dodali še to, da so vzeli Jezusovo ime kot nekakšen magični rek Napisal evangelist sv. Luka RAZLAGA P. BERNARD jsl obrtnikom nemalo zaslužka. Zbral je te (in druge) delavce te stroke in rekel: “Možje! Kakor veste, imamo od tega dela svojo blaginjo; vidite in slišite pa, da je ne samo v Efezu, temveč skoro po vsej Aziji, ta Pavel pregovoril in odvrnil veliko ljudstva, govoreč, da to, kar je narejeno z rokami, niso bogovi. Ni pa samo nevarnost, da nam ta stroka pride v nič, ampak se tudi tempelj velike boginje Diane ne bo več cenil in da bo propadla celo veličina nje same, ki jo vendar časti vsa Azija in ves svet”. Ko so to slišali, so se razsrdili in so vpili: Efeška Diana je velika! In razširila se je zmešnjava po vsem niestu; zagnali so se skupaj v gledališče in so s seboj potegnili Makedonca Gaja in Aristarha, ki sta bila Pavlova sopotnika. Pavel je hotel iti med ljudstvo, pa ga učenci niso pustili. Tudi nekateri izm:-d azijskih načelnikov, ki so mu bili prijatelji, so k njemu poslali prošnjo, naj ne hodi v gledališče. Eni so kričali to, drugi drugo; kajti zbor je bil zmeden in večina ni vedela, zakaj so sc sešli. Iz množice so potegnili Aleksandra, ki so ga Judje naprej potisnili. Aleksander je z roko zamahnil in hotel ljudstvu dati pojasnilo. Ko so pa spoznali, da je Jud, je zadonel iz vseh ust en klic in so skoro dve uri vpili: “Efeška Diana je velika!” Pomiril pa je množico mestni tajnik, ki jc rekel: Efežani, kdo ne ve, da mesto Efez ščiti tempelj ve-Mke Diane in z neba padlo podobo? Ker je torej to neoporečno, je treba, da ste mirni in ne storite nič nepremišljenega. Pripeljali ste namreč ta dva moža (Gaja ■n Aristarha), ki nista ne templja oropala ne sramotila naše boginje. Če imajo Demetrij in z njim drugi obrtniki zoper koga kako pritožbo — saj so sodišča in cesarski namestniki — naj se med seboj tožijo. Če pa iščete Se kaj več, se bo odločilo v zakonitem zboru. Smo namreš tudi v nevarnosti, da bi nas tožili zaradi današnje vstaje, ker ni nobenega razloga, s katerim bi ‘•'ogli opravičiti ta hrupni shod”. Po teh besedah je zbor razpustil. (Dalje v decembru) “VEČINA NI VEDELA, ZAKAJ SO SE SEŠLI” Dobičkarstvo je povzročilo tudi dogodek, ki ga nam Luka tako živo opisuje. Njegovo pripovedovanje se lepo ujema s tern, kar ve tudi svetna učenost iz zgodovine in izkopanin. Diana, imenovana tudi Artemis, je bila v grškem bajeslovju hči Zevsa in Here, torej najvišjega božanskega para. V Efezu so jo častili kot boginjo plodnosti. Njen tempelj je bil že stara ustanova. Neki Herostrat, ki je ostal v zgodovini zelo črno zapisan, ga je zažgal kakih 400 let pred Pavlovim obiskom Efeza. Dianina slava je pa bila že takrat tako velika, da so kmalu postavili nov tempelj, pa neprimerno lepši od prejšnjega. Bil je iz samega čistega marmorja. Tako se je tudi Dianina slava samo še povečala. Za varnost in popravila templja so postavili dvanajst uradnikov, ki so bili meščanom odgovorni za red okoli svetišča. Enemu med njimi je bilo ime Demetrij, to vemo iz svetne zgodovine, in kaj lahko je prav ta bil tudi lastnik velike tovarne, ki je izdelovala majhne Dianine tempeljčke. Njegov nastop pred množico, ki jo je nalašč sklical, dokazuje uspeh sv. Pavla in njegovih pomočnikov. Kar vsa Azija bo nehala obiskovati Dianino svetišče in seveda nihče več ne bo kupoval spominkov. Lepo cvetoča industrija bo propadla . . . Ljudje, zganite se! Množica se je res zganila, kričali so, prerivali so se, po vsem mestu zmešnjava. Demetrij se je nekako umaknil; vsaj Luka ga nič več ne omenja. Nastopajo drugi, toda Aleksander, ki je bil Jud, je moral na pritisk poganske množice utihniti. Kaže, da je bilo v Efezu nekaj takega, čemur danes pravimo: antisemitizem. Po dveurnem kričanju se je množica pač že toliko utrudila in ugnala, da si je dala reči tudi kaj pametnega. To priložnost je izkoristil mestni tajnik — gotovo pravi mož na pravem mestu. Posrečilo se mu je napraviti red in mir. Le čemu se toliko ženete za Dianino čast, ali ste pozabili, da smo tu mestne oblasti, ki imamo tudi veličastni tempelj na skrbi? I^pod T riglava PROTISLOVENSKE DEMONSTRACIJE v Celovcu dne 15. oktobra, ki jih je organiziral “Heimatdienst”, so spominjale na nedavno preteklost hitlerjanskih pohodov. Zaradi tistih nekaj dvojezičnih napisov, ki so jih koroški Slovenci dobili po tolikih letih neenakopravnosti in zatiranja, je bruhnila na dan nestrpnost in netolerantnost do skrajnosti. Avtomobili demonstrantov so bili prelepljeni s parolami iz časov plebiscita: “Koroška ne sme postati slovenska!” — “Koroška nemška in nerazdeljena!” . . . itd. Precej dvojezičnih napisov je bilo odstranjenih in poškodovanih. Ob koroških dogodkih je zapisal švicarski list DER BUND: “Vsak narod lahko sodimo po tem, kako ravna s svojo manjšino . . .” Sicer je predsedstvo nadstrankarske Lige za človečanske pravice na Dunaju izpade proti slovenski manjšini na Koroškem zelo ostro obsodilo. Protestiralo pa je tudi zaradi “nerazumljive” pasivnosti avstrijskih oblasti do tega terorja. Kaj prida uspehov tudi ti pravični protesti ne bodo prinesli. Na papirju — da, v vsakdanjem življenju koroških Slovencev je pa druga pesem. Borba za narodovo življenje se bo nadaljevala. Kako dolgo še? EVROPSKA DIMNIKARSKA ZVEZA — kdo bi si mislil, da je tudi ta mednarodna organizacija na svetu! In vendar je ter se celo vsako leto zbere na svoj kongres. Letos je bil ta mednarodni kongres dimnikarjev v Portorožu in so se ga udeležili delegati iz 13 držav. O kakem dimnikarskem gostu iz Avstralije ni bilo poročila — saj bi naše dimnikarje menda na prste preštel . . . IZVEN JUGOSLAVIJE je to leto po ugotovitvah Statističnega urada zaposlenih okoli en milijon Jugoslovanov — skoraj 20% celotne jugoslovanske delovne sile. Kljub temu je bilo v državi letos prijavljenih 335.000 brezposelnih. Najmanjši odstotek brezposelnosti je bil v Sloveniji. JULIJSKE ALPE naj bi postale narodni park. Osnutek predloga predvideva zavarovanje naravnih lepot 76.000 hektarjev ozemlja na območju občin Tolmin, Jesenice in Radovljica. Obsega glavne alpske doline, območje bohinjskega jezera in zgornje Soške doline nad Bovcem. Doma pravijo, da je skrajni čas, če hočemo ohraniti naravne lepote naših planin. Turizem res prinaša tujo valuto, pušča pa za sabo opustošenje in uničevanje. PISMO IZ DOMOVINE nam med drugim pove tole: “ . . . Pri nas je vse po starem, čeprav zadnji čas še huje stiskamo pas. Zdravi nismo in zdrav je malokdo naših let. Zdaj bi rabili kak priboljšek, a kako priti do njega, če dva živiva na eni pokojnini. Mož bi moral imeti posebno dijeto, a kaj ko bi zanjo bilo treba še več denarja ... Se morava kar zadovoljiti z dijeto — potrpljenjem ... — Tu smo videli na televiziji, da tudi pri Vas v Avstraliji demonstrirajo in zahtevajo socializem. Le naj poskusijo srečo, ki jo okušamo mi! Vam vsaj ne bomo več zavidali lepih časov. Sicer so za izbrance časi tudi pri nas lepi . . . Naša mladina gre v šole, ko jih konča, pa iz države. Doma pa tarnamo, da nam primanjkuje visoko kvalificiranih delavcev. A če bi se res vsi študirani vrnili domov — bi jih ne mogli kje zaposliti . . . Čudna stvar, ki nam preprostim ne gre v glavo. Ali pa: Eno državno podjetje izvaža koruzo in meso, drugo državno podjetje pa uvaža isto robo s to razliko, da je uvoženo blago veliko dražje. — Vaše čajno maslo jedo Angleži, k nam uvažajo ruskega, potem ga pa morajo kot neužitnega jemati iz prometa. Kaj naj si mislimo na vse to? Se preprosti človek brez šol zmajuje z glavo ...” KAR DESET TON POLŽEV so to leto konzervirali v kamniški živilski industriji ETA. Nabirajo jih v kamniški okolici predvsem otroci. Svoj čas so bili polži le francoska specialiteta, zadnja leta pa se je njih trg znatno razširil. Pa se čudimo našim avstralskim črncem, da jedo kuščarje in mravlje . . . Čudno, da starodavno mesto Višnja gora s polžem v mestnem grbu ne protestira, da starodavno mesto Kamnik dela dobiček na račun njihove spoštovane živalice . . . OBISKOVATI VRHOVE je danes malenkost, saj prideš z žičnico že na celo vrsto naših gora. Baje bo v kratkem končana najdaljša slovenska žičnica — od Bovca na Kanin. Dolga bo 5700 metrov in povzpela se bo 2220 metrov visoko. Od prve do zadnje postaje bo 1800 metrov višinske razlike. Pišejo, da bo v štiri-sedežnih kabinah na vrh lahko pripeljala v eni uri nič manj kot 900 “hribolazcev”. O NEURJU IN POPLAVAH vedo povedati vsi letošnji obiskovalci domovine. Samo v okolici Ormoža so kmetje zaradi poplav utrpeli okoli devet milijonov dinarjev škode. Nič manj škode ni povzročilo neurje v okolici Maribora, kjer se je utrgala vrsta plazov. Plazovi so poškodovali poslopja, zasuli ceste in polja, ki so že tako utrpela mnogo škode zaradi toče. Škoda zaradi poplav v ptujski okolici znaša 35 milijonov dinarjev. Najhuje je bila prizadeta pšenica in krompir, uničeno je bilo tudi sadje in otava. EVROPSKEGA PRVAKA v namiznem tenisu smo dobili Slovenci. V danskem mestu Vejlu je na XV-mladinskem evropskem prvenstvu mladi Mariborčan Miran Savnik premagal v finalu sovjetskega prvaka Strakatova. Namizni tenis je bil med nami že dolgo kaj priljubljen šport. “Prah z Bogom kregat' se ne sme!... ” Tudi spodnje vrstice so prišle izpod Triglava. So tople in tolažilne besede, ki jih je spregovoril duhovnik ob odprtem grobu na pokopališču v Podbrezjah. Polagali so k večnemu počitku izmučeno telo dolgoletne trpinke Dore, sestre našega dopisnika Joža Mačka, Canberra. Lepe in resne novembrske misli za vsakega izmed nas, ki se morda včasih “kregamo z Bogom” in mu stavljamo svoj “zakaj”. . . Na smrt navadno gledamo kot na krutega rablja, ki nam je ugrabil drago osebo. Ob žalosti ločitve se tako rada zamegli celo naša tolažilna vera, da je smrt pravičnemu vhod v lepše in boljše življenje — večno združenje z Bogom. Romanje je končano — sledi plačilo . . . Vidimo pa, da je smrt lahko tudi rešiteljica — vsaj v gotovih primerih: v težkih, neozdravljivih boleznih, ko vsi zdravniki dvignejo roke od bolnika in priznajo, da ne morejo prav ničesar več storiti, nič več pomagati . . .Če v takih primerih Bog pošlje svojo poslanko smrt, je ta res rešiteljica za bolnika samega in za njegove najbližje, ki ob pogledu na njegove muke z njim vred trpijo. Tak primer je bila mirna smrt naše sestre Dore — smrt jo je rešila trpljenja, ki se je vleklo nepretrgoma toliko let. Naš prvak pesnikov, France Prešeren, ki so ga v letih po vojni nekateri hoteli razglasiti za brezbožca, nam poleg tolikih povsem krščanskih pesmi v eni daje tudi prekrasen nauk: Trpi, čc poka ti srce! Prah z Bogom kregat' se ne sme! . . . Naša sestra Dora se ni kregala z Bogom, ko ji je Poslal križ neozdravljive bolezni. Jasno, da si je kot vsak bolnik želela ozdravljenja in v to tudi do zadnjega upala. Tudi spraševala se je večkrat prav po človeško: “Zakaj prav jaz, Gospod? Zakaj moram jaz dolge dneve preležavati, ko se drugi veselo gibljejo 'n delajo, kar bi tudi jaz tako rada? . . .” In še druga podobna vprašanja so ji vstajala v duši. A z Bo- gom, ki je to dopustil, se ni nikoli kregala, čeprav je končni in jasni odgovor na svoja vprašanja dobila šele zdaj v večnosti. Tudi se ni z Bogom kregala njena krščanska mati, čeprav je bil Dorin križ tudi njen križ. Morda še težji zanjo, kot za hčerko samo — saj je morala skozi pet let skrbeti zanjo spet kot za nebogljenega otroka. Pa je imela kljub nagovarjanjem zdravnikov trdno odločitev v srcu, da je ne da v oskrbo tujim ljudem v kakem zavodu, dokler bo sama količkaj pri moči. Videla je tudi v bolezni in trpljenju božje pripuščenje — hotela je pri tem po materinsko sodelovati in do zadnjega sama lajšati Dorino trpljenje. Obenem je tudi skrbela, da je bolnica vsak mesec, navadno za prvi petek, prejela Kruh močnih. Tako jo je redno obiskoval ter prinesel tolažbo največji Prijatelj bolnikov in najboljši Zdravnik. Ko se poslavljamo od naše sestre, se mi zdi, da bi tudi mi lahko storili slično kot oče mehiškega mučenca p. Mihaela Proja. Ob pogrebu mučeniškega trupla so navzoči neutolažljivo jokali. Le na obrazu mučenčevega očeta ni bilo žalosti: čudovit mir se je odražal na njem. In ko je jok navzočih utihnil, je oče mimo pokleknil ter zapel hvalnico: Tebe Boga hvalimo . . . Sinova mučeniška smrt je bila zanj veselo zagotovilo častitljivega vstajenja in poroštvo večnega življenja. Ob taki globoko doživeti misli v duši človek res ne bi smel imeti razloga za žalost in jok, ampak za popolno predanost v božjo voljo. Ta pa je vsekakor sveta in preveva dušo slehernega resničnega kristjana z blaženim notranjim mirom. Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? V RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED in Hotel DANIELA Via S. Croce in Gernsalemme, 40 Via L. Luzzatti, 31 00184 — ROMA (Tel. 777102 in 7579941) 00185 — ROMA (Tel. 750587 in 771051) Lastnik: Vinko Levstik Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale modeme udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. Počutili se boste res domače. DOBRODOŠLI! V MOSKVI IN NJENI OKOLICI Na Rdečcni trgu — pred veličastno katedralo sv. Bazilija, zdaj muzejem RAZKOŠNI AVTO "VOLGA” je spešno drsel od letališča po imenitni cesti s šestimi progami. Šofer, uslužbenec Intourista, je narahlo požvižgaval. Ko se je naveličal, je privil radio in na ves glas je zadonela aria Prokofijeva. Osebnih avtomobilov je bilo videti malo, več pa kamionov in avtobusov. Letališče Šeremetjevo je bilo kmalu daleč za nama. Počutil sem se precej sproščenega, vendar ne povsem. Imel sem mešane občutke: v srcu Rusije si in pelješ se v njeno prestolnico. Kje so vse tiste napovedi? Kje so agenti? Bil je delavnik, sredi dopoldneva. Prevzelo me je poznano, slovansko vzdušje. Kot da bi bil nekoč že tu. Na obeh straneh ceste kmečka naselja: lesene hišice z značilnimi motivi in plotovi. Za hišami zeleni pašniki, krave, prašiči. Na verandah so čepele babuške z velikimi rutami; nekaj otrok je brskalo po blatu. Pripeljala sva se v mesto. Moskva! Stavba pri stavbi. Nekatere se odlikujejo po visočini, druge po starosti. Vse so bolj ali manj sive. Šofer mi je razlagal: “Vsi ti nebotičniki so novi stanovanjski bloki.” Ni ga zanimalo, od kod sem in kaj hočem. Ves je bil zaverovan v svojo Moskvo. Odložil me je v hotelu Metropole v samem središču mesta, nasproti Bolšoj gledališča. Gostoljubno so me sprejeli. Dali so mi kupone za jedilnico, za izlete itd. Prtljago so mi odnesli v sobo. Ta Nekaj vtisov s potovanja preko Rusije v Evropo je napisal TOMAŽ MOŽINA je bila čista, udobna kot v vsakem boljšem hotelu po svetu. Prepuščen sem bil sam sebi in lahko sem počel, kar sem hotel. Nisem opazil, da bi mi kdo sledil, pa tudi nadlegoval me ni nihče. PO MESTU SEM IN TJA Takoj po okusnem kosilu sem stopil na Rdeči trg. Ljudi ni bilo veliko. Predsednik Nixon se je mudil prav tedaj v Moskvi, pa je bilo iz varnostnih razlogov nekaj poslopij zaprtih. Zaprt je bil muzej v nekdanji katedrali sv. Bazilija, zaprt tudi Leninov mavzolej Dva vojaka sta stražila pred zaklenjenimi vrati. Škoda! Želel bi se prepričati, če je Lenin res narejen iz voska, kakor se govori. Naj tistim, ki se zanimajo za zgodovino in številke, mimogrede povem, da se Moskva prvič omenja v neki kroniki leta 1147. Knez Jurij Dolgoruki je dal postaviti leseno utrdbo — kremelj. V začetku 13. stoletja so kremelj že pozidali. Mesto je bilo središče Moskovje države in prestolnica Rusije vse do 18. stoletja. Tedaj jo je Peter Veliki prenesel v St. Petersburg. Danes šteje Moskva sedem milijonov ljudi in je politični, kulturni in gospodarski center največje države na svetu. Sovjetska zveza zavzema četrtino vse suhe zemlje in šteje 250 milijonov prebivalcev. (Med njimi je tri četrtine Slovanov, Rusov nad polovico.) Stopil sem vzdolž kremeljskega nabrežja in občudoval nekdanje katedrale Mihaela nadangela, Vnebohoda in Oznanjenja. Postavili so jih bili v zgodnjem ruskem slogu, še pred časi Ivana Groznega. Za temi stavbami je nekdanja carska palača, danes sedež vrhovnega Sovjeta. Še malo čez reko in prispel sem do Tretjakove galerije. Izložba imenitnih ruskih slikarjev mi je vzela precej časa. Več ko 60 dvoran je in vse so polne dragocenih redkih umetnin. Naslednje dni sem si še marsikaj drugega ogledal-Naj omenim na kratko vsaj: Osrednjo knjižnico, univerzo s 40,000 študenti, stalno razstavo gospodarskih dosežkov, veleblagovnico GUM, mestni muzej. Podzemeljska železnica “Metro” je poglavje zase. Postaje so prostorne, čiste, vse v belem marmorju. Spominjajo na koncertne dvorane. Kipi revolucionarjev in drugih “zaslužnih” mož stojijo vsepovsod — le o Stalinu ni ne duha ne sluha. Bil sem tudi v Bolšoj gledališču. Prikazovali so balet Gizela. v ZAGORSK IN TULO Tudi v Rusiji sem hotel iz mesta na deželo. Šel sem s skupino turistov in ruskim vodičem v Pereslavl-Zaleski. kakšnih 140 km proti severu. Mestece leži med nizkim gričevjem ob majhnem jezeru. Baje je zelo stara naselbina. V tem kraju je car Peter Veliki nabral tesarjev in jim dal zgraditi prve čolne za — rusko mornarico . . . Nazaj grede smo se nekako sredi poti ustavili v Zagorskem, ki ima sloveči zgodovinski muzej in rezervacijo iz 14. stoletja. Poslopja očitno predstavljajo zgodnjo slovansko arhitekturo. Tu je eno od dveh še odprtih pravoslavnih semenišč (drugo je v Leningradu). Res, videl sem mlade semeniščnike. V kapeli je bilo nabito polno vernikov, nekaj tudi mlajših. Ta danes romarski kraj je bil nekdaj zavetišče mnogim aristokratom. Car Boris Godunov je tu pokopan. V avtobusu so bili izletniki z vseh vetrov sveta: Švedi, Amerikanci, Nemci, Meksikanci . . . Mlado dekle — vodič — nam je razlagala le po angleško, kar seveda ni bilo vsem všeč. In prepirali smo se, malo za šalo, malo zares. Opazil sem, da je bil v ozadju moški s fotoaparatom. Govoril je le niški . . . Naslednji dan sem jo mahnil v Tulo kar sam. Vozni listek sem si kupil brez vseh zadreg in vprašanj. Tula je veliko industrijsko središče, približno 200 km južno-vzhodno od Moskve. Vlak je razmeroma počasi sopihal preko valovite planote. Tod so tisti prosluli kolhozi. Na poljih je bilo videti gruče udarnikov — prav nič se jim ni mudilo ... V kupeju sem se pogovarjal s sopotniki: ženicami, študenti, vojaki, miličniki. Po moji izgovorjavi ruščine so me imeli za Baltika. V Tuli sem stopil na star podeželski avtobus in se Zapeljal do Jasne Poljane, nekdanje domačije, danes Pa muzeja velikega pisatelja Leva Tolstoja. V vozilu je bil hud drenj, tudi prerivanje med potniki. Vstopila ie precej obilna noseča ženska. Mlajši moški ji ni hotel odstopiti sedeža. Staruha za njim se je zgrozila: Muzej in semenišče v Zagorskem Spomenik kozmonavtov na moskovskem razstavišču “Edino vojna vas je tako pozverinila!” Pa jo je zavrnila z “Molči!” mlada, lepo oblečena ženska, verjetno komsomolka. V Jasni Poljani sem moral od avtobusne postaje dva kilometra peš do Tolstojeve domačije. Bil je lep poznopomladni dan. Jeseni, cvetlice, čebele, lokva — vse kot v povestih. Pridružil sem se skupini študentk iz Rostova, poslušal in ogledoval. Vodila nas je Tatjana Vinogradova, slušateljica ruske literature v Tuli. Po ogledu slavnega kraja, kjer je bil Tolstoj rojen, kjer je pisal in je pokopan, me je Tatjana spremila nazaj v Tulo. Povedala mi je, da so se starši odpeljali z “moskvičem” na dačo. V Tuli imajo prostorno stanovanje z vsemi udobnostmi. In še o marsičem sva se pomenila. LJUDJE IN . . . Na splošno so ljudje dobro oblečeni, četudi ne preveč okusno. Še pred tremi leti je bilo dosti slabše, Pri vhodu Jasne Poljane, nekdanje domačije L. Tolstoja so mi zaupno povedali. Dolgolasca nisem vidci niti enega, tudi ne potepuha ali berača. Vtis imam, da so Rusi precej naravni ljudje. So dokaj samozavestni, po drugi strani pa predani usodi. Nič jih kaj prida ne zanima, na javnih krajih in v prostorih bore malo govorijo. Toda ob pijači se sprostijo in tedaj brbljajo, da je kaj. V gostilnah in ho- Moj črni plašč Ta črni plašč vam je v zasmeh, a ga — umejcte? Umete roso v teh očeh, ki se ji smejete? Gomile z roso to kropim, ki vre mi čez obraz, in plašč, ki se ogrinjam z njim, po rajnkih nosim jaz. Umrla ni še mati mi, umrl ni oče še, za sestrami, za brati mi srce ne joče še. Še drage moje Bog živi in zahvaljujem ga, a v grobu mnog mrlič živi, ki objokujem ga: telih sem se z njimi pomenil o vseh mogočih in nemogočih stvareh. Tudi o politiki. Dejal sem jim, da sem špijon. Krohotali so se. Neki znanstvenik, fizik, me je povabil na dom. Vse kaže, da so se prilagodili komunističnim dogmam in propagandi s tem, da jih ne slišijo in ne vidijo. Prevladujeta cinizem in brezbrižnost. Na strehah in stenah poslopij je še vedno mnogo gesel in plakatov. Toda barvo izgubljajo. Videl sem geslo: Kvišku zastava leninizma! Dve črki sta že izpadli, nihče jih ne pogreša . . . Trgovine so polne raznega blaga in še kar dobre kakovosti. Le cene so izredno visoke. Po trikrat in še več višje kot v Avstraliji, zaslužek pa znatno nižji. Na primer: poprečni delavec v Sydneyu lahko kupi par čevljev z zaslužkom enega dne, v Moskvi za to še mezda enega tedna ni zadostna. Podobno je razmerje med cenami in zaslužki pri vsem drugem blagu. Za javne uslužnosti pa plačajo Rusi manj. Tako sem nanizal le nekaj površnih vtisov iz Moskve in njene okolice. Ponavljani: površnih! Saj sem bit tam le šest dni, ne morda šest mesecev . . . Neka ugledna uradnica v moskovski banki mi je rekla: Rusi nismo slabi ljudje, imamo pa trde buče. — Bo menda kar držalo! PRAVICO v grob so devali. pri grobu jaz sem bil, pogrebci so prepevali, a jaz solze sem lil. Zrl BRATOLJUBJA sem pokop . . . Ko grob se je zaprl, smejal se je spremnikov trop. v bridkosti jaz sem mrl. VZORI' pokopali so . . . — oh, to dočakal sem! — na grobu tam plesali so, grenko jaz plakal sem. Radost tedaj je ubegla mi, moj duh je mrak objel, bridkost je v dušo legla mi, več nisem bil vesel. Teda.i oblekel sem šc mlad obleko žalno to, na grobe vzorov, sanj in nad solze mi zdaj teko. SIMON GREGORČIČ (9. MOŽ IZ SANJ) Počasi je stopal po ozki stezi in nikamor se mu ni mudilo. Spodaj v nižini, ki je ležala med dvema bregovoma, sta ga srečala dva orožnika. Mrzlo ga je spreletelo, ko ju je zagledal. Ustavila sta ga in vprašala, ce je kod srečal velikega, razcapanega moža, ki je imel r»ko ali nogo obvezano. Lipeta je za hip pretreslo, Potem pa se je začudil: “Ne, nikogar nisem srečal vso pot!” Odkod pa prihajaš?” sta poizvedovala orožnika dalje. “Od koče”, je pojasnil Lipe. “Pa tudi tam ni člo-veka, kakršnega vi iščete”. Že prav”, je rekel eden izmed orožnikov. “Neki divji lovec se skriva po tem gorovju. Kdor ga naznani Orožnikom, dobi tisoč dinarjev nagrade. Šumska upra-Va jih razpisuje. Odpri oči, fant, morda je tebi sreča Namenjena”. Lipe ni rekel nič, ampak je nadaljeval pot. Ko pa S'ta se orožnika skrila za ovinkom, se je ozrl nazaj in Pljunil za njima: “Pfej, judeževih grošev si že ne bom služil!” Stopal je dalje, prekoračil globel in zdaj ga je steza v°dila po pobočju na drugi strani brega. Ob stezi so rastle maline. Lepe rdeče jagode so ga gabile in pričel jih je obirati. Lačen je bil, že vse ni ničesar jedel in sladke jagode so mu šle v slast. Čedalje globlje je prodiral v goščo. Tedaj se mu je zazdelo, da sliši pritajen šum. Potuhnil je: res, šum se je bližal. Kakor bi si nekdo *Iral pot skozi goščo. , Skoraj ga je bilo strah. Počenil je med grmovjem tiho čakal. Šum je prihajal bliže in bliže. Lipe je sUW, da ga loči le še ozek grm od neznanca. Rad bi bil dvignil in pogledal preko grmovja. Toda še pre-en je mogel vstati, se je pokazala na oni strani člo- ŠIMNOV LIPE Napisala Krista Hafnerjeva Risbe: Maksim Gaspari POVEST (Nadaljevanje) veška postava. Lipe je začuden vzkliknil. Širok klobuk, raztrgana obleka, namazan obraz in roka v obvezi: pred njim je stal mož iz njegovih sanj, divji lovec, ki so ga iskali orožniki. Neznanec je prestrašen obstal, zakrilil z rokami in vzkliknil: Tak že zopet ti!” Potem se je obrnil ko divji in vzela ga je gošča. Lipe je ostal na mestu kot pribit. Gledal je v grmovje, kamor je izginil tujec. Nato si je položil roko na oči in solza mu je pripolzela po licu. Sveti Bog! On je, on!” je zavzdihnil in glasno zaklical: “Urh, Urh!” ^ Minila je poletna vročina in nastopili so jesenski mrazovi. Pastirji so seganjali živino v dolino. Lipe se je nerad poslovil od planine. Prelepe dneve je preživel tu gori v teh mesecih in toliko je doživel. Pa vendar se mu je mudilo domov k materi. Mračen, fleževen dan je bil, ko je stopil proti večeru v borno kočico nad vasjo. Mati ga je čakala že na pragu, ga prisrčno objela in stisnila na prsi. Lipe, moj dragi dečko”, je hitela in solze so ji zalile oči. Lipe je bil neizmerno srečen. Ponosen je stegnil roko in privlekel iz nje nekaj skrbno v papir zavitega. Položil je tisto reč pred mater na mizo in oči so se mu iskrile, ko jo je razvil. Trije metulji so ležali na mizi, trije stotaki. Mati jih je gledala in se jim ni mogla načuditi. “Joj, koliko si zaslužil”, je sklepala roki in z bleščeči- mi očmi gledala sina. Veš, dva metulja mi je dal stric”, ji je razlagal Lipe, “tretjega sem si pa postrani zaslužil. Ampak veš, to vse ni nič. Tudi jančka dobim, veš. Starčev mi ga jutri pripelje, ker sem mu takrat na planini ovčke rešil”. In na široko ji je pripovedoval, kako je bilo tistega strašnega dne na planini pod Bogatinom. Mati ga je poslušala, se mu čudila in trepetala ob njem, ko ji je pravil o strašnih trenotkih, ko ga je zbegani oven vlačil za seboj nad strmim breznom. “In veš”, je pristavil, ko je končal svojo povest, “Urh mi bo pa hlevček naredil za jančka. Sam mi je obljubil”. “Urh!” Mati se je začudila. “Kako je to mogoče? Saj ni nikoli kaj prida maral zate. Vedno te je grdo gledal, o, dobro sem to opazila”. Lipe je za hip pomislil. Ali bi povedal materi, kaj jebii v planinah doživel? Hitro je premislil, da je njegova mati tako dobra in še nikomur ni žalega storila. Prav gotovo tudi Urha ne bo izdala. In povedal ji je vse, kako se je v planinah srečal z njim. Mati ga je začudeno poslušala, potem pa se je globoko zamislila. “Ubogi Urh”, je rekla, “in ubogi Balant!” Drugi dan je Starec res pripeljal obljubljenega jančka. Lipe ga je bil neizmerno vesel. Miloval ga je in božal in najslajše detelje mu je poiskal po travnikih in senožetih in ko se je na večer zares oglasil še Urh v njihovi kočici in mu pričel postavljati hlevček, je bil Lipe presrečen. Kot veverica je skakal okoli njega, mu donašal zdaj deske, zdaj kladivo, zdaj žeblje, kar je Urh zahteval, samo da je šlo delo lirneje izpod rok. Vmes sta se tudi marsikaj pogovorila in Urh ga je tako po ovinkih spraševal o divjem lovcu, ki so ga orožniki iskali po planinah, da se Lipe ni mogel več potajevati in je bratrancu vse povedal, kako ga je onega dne v tisti gošči spoznal. Urhu je bilo nekoliko nerodno, toda videl je, da se z Lipetom da pogovoriti in priznal mu je vse, kako se je skozi teden dni skrival po hosti kakor divja, preganjana zver in ga je Joža preskrboval s hrano, dokler se mu rana ni zacelila in je mogel spet v dolino. “Veš, hudo je, če človeka takole prime in se ne moreš ustavljati” je rekel h koncu. “Ampak zdaj sem sklenil, da dam tej strasti za vedno slovo. Puško sem zakopal in nikoli več ne pojdem ponjo, naj počiva, kjer je”. 10. NOSAČA Zima je minila in prišlo je poletje. Lipe je bil zopet Škantarjev pastir v planinah in je zopet zaslužil lepe stotake in še jančka povrhu. Zdaj je imel že dva. Skrbno ju je pasel, poleti na planinah poleg druge črede, jeseni pa doma po sončnih bregeh in gorskih obronkih. Za zimo pa jima je nasušil v letnem času sočne mrve in detelje, ki mu jo je podaril stric Balant. Še ena zima je minila in znova je prišlo poletje. Lipe je bil zdaj že pravi pastir. Joža ni imel ob njem skoraj nič več dela. Mimogrede je tudi prenašal hrano v kočo pri jezerih in si marsikakega kovača prislužil. Pa se je zgodilo, da je na teh svojih nošnjah zopet enkrat trčil skupaj z onim profesorjem s kačami. Za gospoda Jankota so ga klicali ljudje. Gospod Janko je Lipeta pri priči spoznal. Zadovoljno mu je pokimal in ga potrepljal po rami: “No, fant, kako je s teboj? Ali si še vedno za pastirja?” In spravil je debelega gada v vrečo. “Se vedno”, je odgovoril Lipe. “Hm, saj nič ne rečem”, je odvrnil profesor, “am- pak zdi se mi, da si nekoliko preveč bistroumen za pastirja. Jaz na tvojem mestu bi se poprijel kakega drugega posla”. “Saj bi se ga jaz tudi rad”, je odgovoril Lipe, “pa ne vem, kako bi to napravil. Veste, od planin se ne bi rad ločil”. “Hm”, je pomislil gospod Janko. Pritisnil je prst na zgubano čelo in premišljeval. Kmalu jo je našel. “Hm, jaz bi že vedel za poklic zate, samo . . .”. Lipe je nestrpno dregal vanj: “Samo . . ., kaj je tisto samo?” “Veš, pri nas v planinah bi rabili nekaj izkušenih, izobraženih vodnikov. Takih, ki poznajo vsako ped naših gora, ki imajo ljubezen do planin, pa obenem tudi nekaj vedo o sestavu gora, o njih rastlinstvu in živalstvu. Tako bi mogli biti tujcem, ki čedalje po-gostje in raje zahajajo v naše planine, zares vodniki. Ne samo telesni, ampak tudi duševni. Ti, se mi zdi, bi bil za to, če se ne boš izpridil. Dela se ne bojiš, bistrega duha si in korenjak tudi. Samo . . .” Že zopet ta “samo”. Lipe je bil nevoljen in nepotrpežljiv. “No kaj?” je mračno vprašal. “Izobraziti bi se moral, za nekaj časa bi moral v šole, morda za kakšno leto tudi v tujino, da se pri' učiš jezikom in vsemu drugemu, kar bi bilo za tak p°' klic potrebno. Za to pa, vidiš, fant moj, je treba denarja”. Lipe ga je obupno pogledal. Svetel grad, ki se mu je za hip prikazal v zraku, se je mahoma zrušil v prazne sanje. Ne, denarja on nima. To, kar čez p°' letje zasluži, je komaj toliko, da se čez zimo preživita z materjo, seveda s tem, kar si še ona sam* prisluži. . Gospod Janko je videl njegov obupani obraz. T-°' pet je pritisnil prst na zgubano čelo in se znova za' mislil. “Jo že imam. nič ne obupuj”, mu je rekel, je odtegnil prst in si poravnal gube. “Da. tista misel o vodniku je bila dobra. Zdaj sam vem, da je bila zel° dobra. Nič ne skrbi. Nekaj stotakov, najbolje celeg® jurja, si moraš že sam preskrbeti. Kako, to bodi tvoja skrb. Dosti si že star, da jo iztuhtaš. Pečena piščeta ne lete nikomur sama v usta. Za vsako reč se je treba mujati. Drugo ti bom pa jaz oskrbel. Čemu pa imamo planinska in tujsko-prometna društva? Tudi vodniško vprašanje spada v njihovo skrb. Da, da, ta bo prava”, se je veselo tolkel po kolenih, “tako mora biti. Leto osorej bom zopet tu in do takrat ti bom vse oskrbel. Ti pa se pripravi s svojimi stotaki.” Dvignil se je in kot mlad deček odhitel preko skalnate steze. Lipe ga je gledal in rad bi bil stekel Za njim. Toliko ga je imel še vprašati. Klical ga je m vpil za njim. Toda stari profesor mu je samo zamahnil z roko in že je izginil za ovinkom. Po tem dnevu sta Lipe in Joža večkrat ležala skupaj v dišeči travi in razmišljala, kako bi prišla do onih stotakov, o katerih je govoril profesor s kačami. Nobena prava jima ni prišla na um. Joža je menil, naj bi Lipe poprosil strica Balanta, da bi mu pomagal, toda Lipe o tem ni maral slišati. Saj bi Urh gotovo založil zanj dobro besedo pri očetu, ampak to bi bilo kakor izsiljevanje. Posebno zdaj, ko je vedel za njegovo skrivnost. Tega Lipe ni maral. Da bi zamenjal službo, je zopet menil Joža, saj so mu nekateri kmetje ponujali že večjo plačo, kakor mu je plačuje Balant. “Ne”, je zopet zmajal Lipe z glavo, “to ne bi dosti pomagalo. Tistih par kovačev, ki bi jih v drugi službi več zaslužil, vendar ne bi nič pomenilo za takšno Vsoto, ki jo rabim. In pa, saj moram že do prihodnje pomladi imeti denar skupaj, torej bi bilo že prepozno, tudi če bi hotel poslušati ta nasvet.” Nič ni pomagalo, preje kot sta rešila to vprašanje, je bila jesen tu in morala sta z živino v dolino. (Dalje prihodnjič) NAŠE NABIRKE DAROVI ZA SKLAD “MISLI”: S7.— Dr. Mihael Colja; $6.— Heda Stankovič; $5.— Jože Grilj; $4.— Rudi Breznik, Marjan Gorup, Marija Paunič, Poly-print Pty. Ltd.; $3.— Miha Ropret, Karl Samsa, Mirko Godec, Jožef Rakušček, Helena Dolinar, Alojz Kerec, Peter Kem; $2.— Alojzija Košir, Danica Gorup, Jožef Peršič, Danilo Dekleva, Angela Križman, Ivan Lapuh, Alojz Rebec, Milivoj Lajovic, Stanko Šubic, Milka Gombač, Karla Twrdy, Jožef Varglien; $1.— Albina Konrad, Marija Stemberger, John Jerenko, Franc Valenčič, Jože Košorok, Viktor Tramšak, Prane Ibic, Alojz Gašperič, Janez Žust, Jožef Breganti, Franc Maver, Josip Bastalec, Ivanka Žabkar; $0.50 Janez Škraba st. P. STANKO PODF.RŽAJ. INDIJA: S20,— N .N. (NSW), N.N. (NSW), N.N. (NSW); $5.— Ivanka Bajt (za lačne), N.N. (Vic.); 52.— Peter Kem; Sl.— Helena Pirc, Milka Gombač. P. HUGO DELČNJAK, AFRIKA: $10,— Julka Mrčun; $6.— Janez Muršec; $5.— Jože Grilj, N.N., Ivan Kovačič (SA); $4.— N.N.; $2.50 Ivanka Bajt (ACT), — za lačne; — $2.— Francka Anžin, Minka Peršič; $1.— N.N., Andrew Zacutti. P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA: $10,— Slovenske sestre, Kevv (Vic.); $8.55 nabirka misijonske nedelje v puščici pri vhodu, Veselovo; $5.— N.N. (Vic.); $2.50 Ivanka Bajt. (za lačne); $1.— Rudi Kužnik. FRANČIŠKOVA MLADINA: $10,— Julka Mrčun; $5,— Jože Grilj, N.N. (Vic.). SLOMŠKOVA ZADEVA: $2.— Milka Iskra. Ne misli name, moli zame, ko smrt življenje moje utrne in bom na dnu tihotne jame zavit v mrakov tančice črne. Ne misli name, moli zame, če kdaj moj prah tajfunska sila z roko neusmiljeno zajame, me razneso viharjev krila. Moli zame Ne misli name, moli zame, če bodo oceanski vali razbili z mano ladjo, trame in me med alge pokopali. Ne misli name, moli zame, ko duh iz časa v večnost krene in trhle zemske zide. hrame pozabe senca zaodene. NIKO KOTNIK IZPOD SYDNEYSKIH Fr. Valerian Jenko O.F.M. St. Raphael’s Slovenc Mission 313 Mcrrjiands Rd., Merrjlands, N.S.VV. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Fr. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth Street, Point Piper, N.S.VV., 2027 Tel.: 36 1525 SLUŽBE BOŽJE Nedelja, 19. novembra (XXXIII. zelena)’ 9.30 Merrylands, 6.00 zvečer, Canberra (Garran). Nedelja, 26. novembra, KRISTUS KRALJ 9.30 Merrylands. Nedelja, 3. decembra, Prva adventna 9.30 Merrylands. Nedelja, 10. decembra, Druga adventna 9.30 Merrylands, 4.00 pop. Wollongong. Nedelja, 17. decembra, Tretja adventna (izse- ljenska) 9.30 Merrylands, 6.30 zvečer, Canberra (Garran). SLUŽBE BOŽJE MED TEDNOM. — V Merry- landsu so večerne sv. maše ob pol osmi uri na prvi petek in soboto (1. in 2. dec.), pa tudi na nezapo-vedan praznik Brezmadežne (petek 8. decembra), poleg že običajne vsakosobotne večerne maše. Ta sobotna večerna maša lahko velja že za nedeljsko mašo, če v nedeljo ne morete k službi božji. KRSTI Anthonj’ Ivan Fabian, Ultimo. Oče Stanko, mati Ana, r. Rusjan. Botrovala sta Albert in Jelka Gržina. — Merrylands, 3. sept. 1972. Rozalin Leeann Robič, Burvvood. Oče Maksimilijan, mati Marija, r. Celin. Botrovala sta Ivan in Nada Gojak. — Merrylands, 23. sept. 1972. Daniel Leon Makovec, Kingsgrove. Oče Ivan, mati Jožica, r. Koren. Botrovala sta Jože in Gabrijela Konda. — Merrylands, 1. okt. 1972. Viktor Kariž. Greystanes. Oče Rino, mati Yvonne, r. Manfredotti. Botrovala sta Louis Manfredotti in Marija Kogovšek. — Merrylands, 1. okt. 1972. Ernest Milan Jerman, Paddington. Oče Ferdinand, mati Draga, r. Lukovič. Botrovala sta Angelo Sciber-ras in Galea Angla. — Paddington, 8. okt. 1972. Patrik Čemjak, Newtown. Oče Volbi, mati Zorka, r. Semec. Botrovala sta Dominik Čemjak in Angela Dajnko. — Merrylands, 22. okt. 1972. Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaePs Convent 311 Merrjlands Rd., Merrjlands, N.S.W., 2160 Telefon kot zgoraj. ¥ POUK ZA SV. BIRMO se vrši v Merrylandsu že od meseca oktobra vsako soboto ob dveh in v nedeljo po sv. maši. Vsak lahko izbere enega od teh dveh dnevov. Če se še kdo ni prijavil, naj to čimpreje stori Pogoji so, da je kandidat za birmo že prejel prvo sv. obhajilo in je vsaj devet let star ter da ima zadostno znanje krščanskega nauka. Sv. birma bo predvidoma 14. ali pa 21. januarja 1973. V PADDINGTONU na družabni prireditvi 7. oktobra je bilo kaj veselo. Hvaležen sem vsem pomočnikom in udeležencem, ki so rade volje priskočili ter opravili vsa velika in mala dela v zvezi s tako prireditvijo. Nekateri so bili nekoliko razočarani, ker je namesto “Jadrana” igral trio “Capri”. Zaradi bolezni je bilo treba zadnjo minuto napraviti to spremembo. Pa mislim, da tudi “Capri” fantje dobro zaigrajo. — Gradbeni fond naše cerkvc je dobil od te prireditve kar dobro injekcijo v znesku $283. Tudi tistim posebej hvala, ki so darovali vstopnino, čeprav na prireditev niso mogli priti. MED NAŠIMI BOLNIKI so Pavle Strgar, ki je moral ponovno v bolnico (to pot je bil v Aubum Distr. Hospital), Jože Voršič, ki je prestal operacijo v Na-pean Distr. Hospital, Leopolda Bratovič pa se je zdravila v Fairfield bolnici. V Governor Phillip bolnici v Kingswoodu se še vedno nahaja Pavla Colja. Vsem omenjenim in neomenjenim bolnikom želimo zopet zdravja. V VESELOVEM smo v zadnjem mesecu napredoval' s pridobitvami: imamo nov tabernakelj in večno luč pri tabernaklju, od sester v Mittagongu smo dobil' 14 cerkvenih klopi, strehe zvonikov pa so dobile lesene ploščice. Ko to pišem, so sicer še na dvorišču-Vendar upam, da bodo v kratkem nameščene na strehi zvonikov. — Tudi število posameznih darov v oktobru je bilo kar razveseljivo. Darov je 41 in skupno znesejo $781. Dva od teh darov sta po sto dolarjev za oltarni križ. Poleg tega je neka oseba posodila brezobrestno vsoto $900 (ista oseba je tudi ena od daro- STOLPOV valcev po sto za križ). Sedaj nam je potrebnih še osem darovalcev po sto, ali pa še enkrat toliko darovalcev po 50 dolarjev. Sicer je pa tudi vsak najmanjši dar hvaležno sprejet. Kakor kdo zmore. t ROMEO ISKRA. — Zopet moram poročati o smrti enega naših rojakov, ki je v najlepših letih zapustil ženo in dva sinova. Romeo Iskra je postal žrtev svojega poklica kot miner. V ponedeljek 16. oktobra zgodaj popoldne je padel z visokega odra v tunelu Pod Martin Plače in kmalu nato v Sydney Hospital-u podlegel poškodbam. Duhovnik iz bližnje stolne cerkve mu je podelil poslednje maziljenje. Slovenska pogrebna maša je bila opravljena za pokojnika v petek 20. okt. v cerkvi sv. Kolumbe, North Leichhardt. Nato smo ga spremili na pokopališče v Rookvvood. Pokojnik je bil rojen 25.10.1930. v Podgrajah. V Avstralijo je prišel leta 1954. Bil je več let zaposlen pri gradnji hidrocentrale v Snowy Mountains kot mi- O. BERNARD je po zadnji operaciji že zapustil bolnišnico. Z zdravjem se pa za enkrat nič kaj Preveč ne pohvali, za kar je dokaz, da za “kavsmašino” še ni sedel. Vsekakor našega jubilanta priporočamo naročnikom MISLI v spomin Pri molitvi. ner. Ko je bilo tam delo končano, se je z družino preselil v Sydney, kjer je bil zopet zaposlen kot miner-preddelavec pri gradbenem podjetju “Codelfa-Cogefar”. Romeo se je poročil z Antonijo Zoretič leta 1963. Rodila sta se jima dva sinova, Romeo ml. (8 let) in Marko (6 let). Družina živi v Leichhardtu. Da je bil Romeo zelo poznam med sydneyskimi rojaki, je bilo očividno na dan njegovega pogreba. Rojaki so napolnili precej prostorno cerkev. Dolg sprevod avtomobilov se je razvil po pogrebni maši, ko smo njegovo truplo spremljali na pokopališče. Romeo je že druga slovenska smrtna žrtev pri gradnji tunela za Eastern Suburbs železnico. Prvi je bil lansko leto pred božičem Alojzij Tomšič. — Spomnimo se pokojnika v molitvi in sv. mašah. Vdovi, sinovoma in vsem ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. R.I.P. Naši prvoobhajanci (24.9.1972) — Prva vrsta od leve na desno: Sonja Videc, Benjamina Selak, Valter Srebrnič, Toni Žuvela. Druga vrsta: Joško Šerbek, Hanelore Videc, Edvard Videc, Mirko Stojs, Slavica Mihalič. EVHARISTIČNI KONGRES V VIDMU . . . . . . sredi septembra je zbral okrog 3000 Slovencev 'z vseh treh obmejnih škofij Italije in tudi iz domovine. Z verniki je prišlo tudi okrog 60 slovenskih duhovnikov. V okviru kongresa je bilo 15. septembra romanje Slovencev na Barbano, kjer je imel sv. mašo in Pridigo koperski škof dr. Janez Jenko. Drugi del slovenske udeležbe na kongresu je bila slovenska sv. maša v baziliki Marije Milosti v Vidmu, ki jo je daroval Soriški nadškof Peter Cocolin. Pozdravni nagovor je 'mel slovenski duhovnik g. Cencig iz Benečije, ki je dejal, da “smo prvikrat v zgodovini združeni videmski, Soriški in tržaški Slovenci. Četudi smo si bratje po na-r,)dnosti in po veri, nas žal ločijo človeške meje in Politične pregrade”. Goriški nadškof pa je v svojem Slobokem in pomembnem govoru posebej poudaril: Posamezne cerkve ne smejo zatajiti svojega izvora in svojega prostora. Njihov jezik, zgodo\ina, običaji, načini življenja in mišljenja in sploh njihova osobitost so prav po iz.voru različni. In nihče nima pravice te različnosti kakor koli kratiti”. Da se je kongresa udeležil tudi papež Pavel VI, smo že brali v časopisih. Daroval je glavno kongresno mašo na Trgu 1. maja v Vidmu pred 150—200.000 zbranimi verniki. Med govorom je posebej naglašal potrebo edinosti v Cerkvi ter važnost krajevnih cerkva. V uvodu je poudaril, da veljajo njegovi posebni pozdravi tudi “vam Slovenci, ki vas veže na to zemljo toliko zgodovinskih in narodnih vezi in ki ste želeli s svojo prisotnostjo potrditi predvsem duhovne vezi, ki vas bratsko vežejo na to ljudstvo. Vsem zagotavljamo, da se vas bomo spomnili pri tej evharistični daritvi”. Evharistični kongres v Vidmu je bila tako tudi velika slovenska verska manifestacija in močna afirmacija slovenstva v zamejstvu, dasi je bilo to morda najmanj, kar so prireditelji želeli. Z Vseh Vetrov RUSKI PISATELJ ROY MEDVEDOV je napisal debelo knjigo z naslovom: Naj zgodovina presodi. V njej zavzema svoje odporno stališče napram sovjetom in njihovemu načinu vlade. Zahteva pravico do “lojalne opozicije”, kakor obstaja na Zahodu. Knjiga ni smela iziti na Ruskem, izšla je v Ameriki. Pisatelja doma preganjajo, ima pa tudi dovolj zaslombe na vodilnih mestih, da je še živ. Med drugimi Medvedov piše, da komunisti v Sovjetiji sicer odpravljajo stalinizem, ki ga je bila sama krutost, na njegovo mesto pa postavljajo leninizem, kakor da bi bil Lenin nekaj čisto drugega kot Stalin. V resnici je pa Lenin zamislil vse tisto, kar je počel Stalin. Le časa ni imel, da bi svoje zamisli po Stalinovo izpeljal: prezgodaj je zbolel in umrl . . . ALEKSANDER SOLŽENICIN, ruski pisatelj in Nobelov nagrajenec za literaturo, je napisal hudo obtožbo zoper organizacijo Združenih narodov. V Sovjetiji svojega spisa ni smel objaviti, dal ga je iztihotapiti v tujino in objavili so ga v Stockholmu. Pisatelj pravi med drugim: OZN je organizacija brez morale v svetu brez morale. Ni organizacija združenih narodov, kvečjemu organizacija združenih vlad, svobodno izvoljenih ali s silo postavljenih. Opirajoč se na plačano pristranost večine OZN ljubosumno branijo svobodo nekaterih narodov, svobodo drugih pa zanemarjajo . . . MALO JE JUGOSLOVANOV, čeprav Jugoslavija po letošnjem uradnem štetju hrani v sebi nad 20 milijonov in pol ljudi. Pri tem štetju je bilo novo, da je vsakdo v Jugoslaviji lahko zapisal, kateri narodnosti pripada. Izkazalo se je, da je Jugoslavija silna mešanica raznih narodnosti in bi nikakor ne mogla nazaj na nekdanje ime: SHS. Nekaj nad 8 milijonov je Srbov, 4 milijone i pol Hrvatov. Na tretjem mestu so muslimani v Bosni in Hercegovini, ki nočejo biti ne Srbi ne Hrvatje, pa tudi Jugoslovani ne: s svojo posebno vero hočejo imeti tudi posebno narodnost. Na četrtem mestu so Slovenci — 1,700.000. Sledi dolga vrsta drugih, nazadnje pridejo ‘‘Jugoslovani” —■ 270,000. Teh je največ v Belgradu. PATRIARH ATENAGORA v Carigradu, “prvi med enakimi" v pravoslavnih Cerkvah, nam je bil najbolj poznan po svojih srečanijih s papežom Pavlom v duhu ekumenizma — zedinjenja kristjanov. Ko je v preteklem juliju nepričakovano umrl, je ves krščanski in vsaj deloma tudi nekrščanski svet pozorno čakal, kdo bo njegov naslednik in — kakšen bo? Izvolili so metropolita z imenom Dimitrios. Novi patriarh je takoj pokazal, da želi nadaljevati, kar je njegov prednik tako uspešno začel. Slišati pa je, da mu turška vlada s široko javnostjo vred z raznimi grožnjami skuša to misel izbiti iz glave. Tako tudi del grške pravoslavne cerkve. OTOK BOUGANVILLE v Novi Gvineji nam je pred časom zanimivo opisal v Mislih rojak Mirko Cuderman. V Amerikanskem Slovencu piše s. Lavo-slava, da je od tam obiskal svoje domače v Ameriki misijonar-marist Robert Wiiey, ki mu je mati slovenska Prekmurka Helena Dončec, oče pa Slovak. Povedal je, da na otoku deluje 35 misijonarjev maristov. Prebivalci sc Papuanci, ki govore — 750 jezikov, oziroma dialektov. Kdor se hoče ljudem res približati, mora znati njihov krajevni jezik. Nekako zgolj uradno pa povezujeta med seboj vse dele otoka angleščina in nekaka njena “latovščina” — Pidgin English. TONE OSOVNIK, domžalski Newyorčan ali nevv-yorški Dcmžalčan, je zelo zaslužen reportažni prispev-kar slovenskim listom v Ameriki. Veiiko zanimivega in tudi poučnega napiše. Letos v avgustu je pisal o newyorških “pasjih dneh”, ko je tako vroče, da se Slovenci le malo kažejo v javnosti. Nato potoži, rojaki tudi v nepasjih dneh vse premalo store, da bi se predstavili in uveljavili. “Celo pravimo, da bomo to dosegli, ko bodo naše narodne fare propadle, ko slovensko ne bomo več znali, ko bomo s ponosom VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE, 189 Boundary Road, 329 6144 MALVERN, 1382 High Street, 50 4720 SPRINGVALE-DANDENONG, 505 Princes Highway, Noble Park, 546 7860 MENTONE, 3 Station Street. 93 2460 FRANKSTON, 232 Cranbourne Road, 7812115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA znali še reči: I am a Slovene! I like kranjska klobasa and potica”. SLOVENCI V CLEVELANDU in drugod po Ameriki imajo svoj “stari kraj” -— Slovenijo — res skoraj pred nosom. Potniške agencije jih vabijo na zimski polet preko morja s pristankom na Brniku za ceno $209. To se pravi tja in nazaj. Če pomislimo na to, da je ameriški dolar precej manj vreden kot avstralski, tak izlet ne stane niti 200 naših dolarjev. Res slišimo od vseh strani, da dandanes noben kraj na svetu ni daleč, ob takihle številkah pa le dobiš vtis, da besedi “blizu” in “daleč” še nista izgubili veljave. MEDŠKOFIJSKI URAD ZA ABORIGINE so sklenili ustanoviti katoliški škofje Avstralije na svojem zborovanju pred nekaj meseci. Novi urad bo imel za svoje področje vse zadeve in vsa vprašanja, ki zadnje čase bolj in bolj stopajo v ospredje v zvezi s črnci. To bo nekako katoliško ministrstvo za naše črnce. Škofje se dobro zavedajo, da je Cerkev že mnogo storila za dvig črncev širom po Avstraliji in to še vedno dela. V nekaterih škofijah je te podjetnosti več, v drugih manj, kakor pač kažejo potrebe. Škofje so pa uvideli, da bi bilo treba vse to delo bolje koordinirati, še poprej pa tudi zbrati več podatkov in dognanj glede potreb in želja črncev samih. Škofje so izrekli upanje, da bodo mogli v ta novi urad dobiti delavcev izmed aboriginov samih. Zaradi odhoda v Evropo PRODAM OSEBNI AVTO DATSUN 2000 SUPER SIX (1968) Iz poštenih rok, zelo dobro ohranjen. Ne zamudite prilike — prepričajte se! Za informacije ali ogled se obrnite na lastnika: ALOJZ KEREC Baraga House, 19 A’Beckett Street, KEW, Victoria (Tel. 86-8118) TELEFON KRAJŠA ŽIVLJENJE, tako trdi neko časniško poročilo iz ZDA. Pove še več. Ameriški zdravniki so dognali, da lastniki telefona umrjejo približno tri leta prej kot tisti Amerikanci — menda tudi Amerikanke — ki v svojem stanovanju nimajo telefona. Telefonski klic baje povzroča v ljudeh fizične in psihične motnje. Ob nenadnem telefonskem klicu nastopi zastoj v prebavi, žile se skrčijo, krvni obtok neha delovati normalno. Vse to nujno vpliva pri človeku na dolgost življenja. — Komentar? Naprej in naprej nam zdravniška veda nudi nova in nova okritja, kaj vse človeku dandanes krajša življenje. Na drugi strani pa slišimo in beremo, da je po svetu vse preveč starih ljudi. Že ugibajo, kako bi jih začeli “trebiti” . . . SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY Opozarja člane in prijatelje na dve tradicionalni prireditvi: MIKLAVŽEVANJE 9. decembra 1972, ob 7.00 zvečer (prihod Miklavža bo točen). Društveni Miklavž je že po tradiciji zelo slovesen ter prihaja z bogatim in številnim spremstvom. Vendar nam je letos Miklavž obljubil nekaj posebnega i nepozabno slovesnega. Po Miklavževem odhodu vas bo zabaval priljubljeni “JADRAN”. SILVESTROVANJE 31. decembra, 1972, ob 8.00 zvečer. Tudi letos smo pripravili nepozabno pričakovanje novega leta. Po silvestrovanju smo poskrbeli tudi za tiste, ki ne marajo domov do zore. Posebnost: Zabaval nas bo priznani orkestar bratov PLESNIČAR iz Melbourna. Obe zabavi bosta v POLJSKI DVORANI, CANLEY VALE (Bareena & West Streets) Priskrbite si vstopnice pravočasno! NOVEMBRSKA CVETKE GROBOVOM NESIMO — TAM NAŠI PRIJATELJI SPE, LUČKE JIM ZLATE PRIŽGIMO, DA BO JIM VESELO SRCE. S SOLZAMI GROBOVE ROSIMO: ZA RAJNE TOLAŽBA BO TO. ZA DUŠICE VERNE MOLIMO, DA K BOGU DOSPEJO V NEBO . . . P. K. DRAGI OTROCI! Zdaj pa res zopet lahko skočimo v N.S.W. Vam in tudi ostalim bravcem naših MISLI z veseljem predstavljamo sydneyskega pravnika slovenskega rodu. Na sliki je KAJETAN (GARY) MAVRIC, član naše izseljenske družine v predmestju Matraville. Kajetan je bil rojen 28. avgusta 1948 v Neaplju v Italiji, kjer je Mavričeva begunska družina čakala na izselitev v Avstralijo. Tako sc svojega potovanja z ladjo gotovo ne spominja. Po končani osnovni farni šoli v Matraville se je vpisal na Marist Brothers College v Randvvicku. Bil je vsa leta med najboljšimi dijaki. Nato je nadaljeval študije na svdnevski univerzi, kjer je 27. marca lanskega leta graduiral z odličnim uspehom v civilnem pravu. Zdaj jc zaposlen kot pravnik pri New South VVales Building Society. Kajetan jc sin Vincenca in Zore r. Debeljak, ki sta po rodu iz Marijinega Celja. Kljub temu. da je bil rojen na tujem, zelo dobro obvlada slovenski jezik. Staršem kot mlademu pravniku vsi iskreno čestitamo. Veseli smo, da je zopet sin naših izseljenskih staršev dosegel svoj odgovorni poklic in mu želimo obilo uspehov. OČKOVE COPATE Prvič poskušam, da z mamino pomočjo nekaj napišem za naš Kotiček. Očetovski dan je res že minil in ker se še nihče ni oglasil, se bom jaz potrudila. Moj pokojni očka je bil zelo dober, pa tudi strog Midva z bratcem Joškom sva mu svaki dan, ko je prišel iz dela, prinesla copate in odnesla čevlje, ko se je preobul. Dan za dnem sva se vrstila: eden je prinesel copate, drugi odnesel čevlje. A začela sva se prepirati: oba bi raje copate nosila . . . Očka je opazil, da nisva preveč zadovoljna, pa se je hitro znašel in nama rekel: Od danes naprej bo vsak od vaju prinesel eno copato in odnesel en čevelj! Tako sva bila oba zadovoljna in se nisva več prepirala. Sedaj pa ljubega očka nimava več in tudi copat ne prinašava. Le pridno vsak dan moliva zanj, na njegov grob pa prinašava cvetja in svečk. Ne veste, kako je hudo, ko ni več očka v družini. Zato pa bodite pridni, dragi otroci, in pridno ubogajte očka dokler ga imate! — Marija Ferbežar, Kiama, N.S.W. Dragi Kotičkarji! Danes se prvič oglašam v MISLIH z nekaj novicami. Sem učenec šestega razreda osnovne šole. Rad prebiram MISLI, kar so mi všeč zgodbe in pisma Kotičkarjev. Naročen sem pa tudi na PASTIRČKA, ki prihaja iz Trsta. Tudi drugim Kotičkarjem ga priporočam. Je zelo zanimiv list za nas otroke, ima veliko pravljic, pesmic in otroških ugank. Tam sem se navadil, da sem z mamino pomočjo tudi v MISLIH rešil križanko. Ker prijateljev nimam v bližini, se igram z našim domačim čuvajem. Naš pes je priden in me ima rad. Imam tudi malega kenguruja, ki sem ga sam udomačil. Ime mu je Skipi. Podoben je tistemu, ki je na TV igral Skipija, samo da je mlajši. Lep pozdrav vsem Kotičkarjem in našemu dobremu uredniku! — Milan Krajnik, Taralga, N.S.W. Dragi striček! — Moj ata dobi od tete iz Amerike slovenski časopis, ki ima tudi Kotiček za mladino. Tisti Kotiček ima tudi strička, ki odgovarja na pisma otrok. Strice je dobro imeti. Kaj pa če bi še mi p-uredniku rekli kar striček. Se bolj po domače sliši. Ko bom velik, bom napisal dolgo zgodbo, zdaj pa še ne znam. Ata mi pomaga in se mi smeje, ko hočem urednika narediti za strica: Pravi, da bo šlo moje pismo v velik koš namesto v Kotiček. — Jožek Turšič, Footscraj’, Vic. Vidiš, dragi Jožek, da pismo ni šlo v koš. In tudi striček mi kar lahko rečeš, če le hočeš.. — Tvoj striček- KOTIČEK NAŠIH MALIH t VILKO POTNIK V vseh krajih je imel znance in prijatelje, saj je dostikrat prepotoval celo Avstralijo podolgem in počez. Vendar se je vedno vračal v Adelaido, kjer se je očividno počutil “doma” . . . Pokojni Vilko (Velimir) POTNIK ima za rojstni kraj napisano: Krška — verjetno kako manjše naselje nekje v Bosni (svoje pošte nima). Tam je bil v slovenski družini rojen 7. maja 1922. Njegov oče je bil namreč uslužben pri gozdni upravi. Po dveh letih je bil oče premeščen nazaj v Slovenijo, kjer je fant obiskoval šolo. Leta 1941 so Potnikovo družino Nemci pregnali v Srbijo, kjer je Vilko prvič okušal usodo begunca. Kot znano, so Srbi naše pregnance zelo lepo sprejeli in tudi Vilko je imel za naše južne brate vselej pohvalo. Po enem letu so Vilka zopet zagrabili Nemci in odpeljali v taborišče Dachau, od tam pa na delo v neki predor. V teh letih si je fant zdravje močno pokvaril in morda ga je prav to spravilo v prerani grob. V Avstralijo je dospel Vilko 12. februarja 1948 na ladji “General Stevvard”. Prvi dve leti je odbil z delom na železnici, nato je delal pri General Motors v Ade-laidi, odšel v rudnik Radium Hill, kjer se je izučil za kovača. Zaradi zdravja je presedljal v Mt. Gambier, kjer je delal na oddelku za vodno preskrbo, nazadnje pa je bil pristaniški delavec v Dampier, W.A. Pred nekako tremi leti mu je Nemčija odobrila malo pokojnino za poškodbe med vojno. Od takrat ni več delal, pač pa obiskoval številne prijatelje po vsej Avstraliji in celo Novi Gvineji. Za kratek čas je zbiral tudi znamke. Malo je Slovencev na tej ali oni strani vode, ki bi se mogli postaviti s podobno zbirko: rečeno mi je bilo ob smrti, da je njegova zbirka znamk vredna najmanj 16.000 dolarjev . . . Vilko je umrl 21. septembra v A. R. Hospitalu v Adelaidi, dva dni po mali operaciji. Izgledalo je sicer, da bo kmalu spet na nogah, a nenadoma se je obrnilo na slabše. V sredo 27. septembra smo imeli zanj pogrebno mašo v hindmarshki cerkvi, katero je opravil p. Stanko, ki se je ravno mudil med nami. Pokopali pa smo ga na pokopališču v Cheltenhamu, kjer se zbiramo v novembru po slovenski maši, da pomolimo Za vse naše pokojne. Na pogreb je prišlo veliko število prijateljev in znancev, saj sorodnikov ni imel v Avstraliji nobenih. Pri odprtem grobu je spregovoril starešina srbskih izseljencev v Adelaidi in se poslovil od Vilka: poudaril je pokojnikove žrtve, ki jih je doprinesel med Vojno proti nacizmu in komunizmu, njegovo ljubezen do domovine in njegovo žalost, da domovina še vedno ni svobodna. Vilku, ki je v življenju zaman iskal miru, naj bo lahko avstralska zemlja. Bratu in obema sestrama v domovini naše iskreno sožalje. — Nace Ahlin, Ade-laide, S.A. MERRYLANDS, N.S.W. — Na proslavi očetovskega dne smo slišali tudi lepo deklamacijo, za katero se mi zdi škoda, da bi ne prišla v tisk. Posebno za mesec november, ko se spominjamo dragih pokojnih, je kaj pomenljiva. Če sem prav poučena, jo je sestavila gospa Kristina Kobal, mati med nami dobro znanega in pridnega pomočnika našega verskega središča, Vinka Kobala. Takole se glasi: ŽELJA Spomin hiti v domači kraj, na ljubljeno gomilo. Tam očka moj počiva zdaj — srce, ki je ljubilo. . Ljubilo me do skrajnih mej, a nisem razumela . . . Ah, zdaj pa vem, na zemlji tej, kaj sem tedaj imela. Minilo je že dvajset let, kar tožim, molim, prosim: želja in hrepenenja cvet še vedno v srcu nosim. Šop rožic bi nabrala tam, da bi jih položila na grob očetov tisti dan in vroče bi molila. Poprosim ptice naj neba, vse ptičice selivke: Pozdrave ponesite tja, zapojte žalostinke! Bog vedi kdaj jaz preletim vse zračne te daljave? Saj to, po čemer hrepenim, le želje so sanjave . . . Ali ni lepa pesem? Vsaj meni je všeč in rada jo posredujem tudi bravcem naših MISLI. Iskrene pozdrave vsem! — Sestra Mirjam. KEW, Victoria. — V soboto 18. novembra bomo v naši slovenski cerkvici praznovali zlato poroko. To pa ni kar tako, da bi šlo brez omembe mimo nas. Pred oltar bosta stopila v zlatu petdesetletnega skupnega srečnega življenja Jožef KOZOLE in Antonija r. Jeler, ki živita na svojem prijaznem domu v Pascoe Vale. Pred petdesetimi leti sta se 20. novembra 1922 poročila v Marijini baziliki v Rajhenburgu. Pot ju je potem odpeljala v izseljenstvo. Bila sta v Franciji in Belgiji, končno po vojni v Austriji, od koder sta emi-grirala s svojo družino v Avstralijo. Od petih sinov je eden padel v vojni, trije so tukaj, eden pa v Kanadi. Vnukov imata deset. Zlatoporočencema za visoki jubilej iskreno čestitamo in jima želimo, da bi še dosti let preživela v zdravju in sreči. — P. Bazilij. AVALON BEACH, N.S.W. — Odkar so se naše MISLI preselile iz Sydneya v Melbourne, se še nisem oglasila. Malo je kriva bolezen in še kaj drugega pride vmes, čas pa hiti. Torej naše MISLI so ostale na isti poti, kakor nam jih je toliko let vodil naš veliki Slovenec in dragi oče Bernard. K njegovim jubilejem, katere je kar preskromno proslavljal, mu tudi jaz želim obilo zdravja in dobre volje, da bi še dolgo uporabljal svojo “kavsmaši-no”. Glas res njegovih MISLI je v naši zamejski Sloveniji dobro odjeknil in prodrl v vse slovenske postojanke širom Avstralije. Prepričana sem. da se jih me- stc za mesecem vsakdo veseli, saj so dobra in zdrava slovenska vez. Prav to rojaki, raztreseni daleč od svojih domačih krajev in običajev, nujno potrebujemo. Zelo me veseli, da ste v Melbournu tako lepo sprejeli naše “Sydneyske MISLI" in redno izhajajo dalje. Veseli me, da imate tudi dopisnikov iz N.S.W. kar precej. Le naj se število še poveča, saj list brez sodelavcev je težko voditi k napredku in obstoju. Z najlepšim željami in pozdravi vsem bravcem — Heda Stankovič, CANBERRA, ACT. -— Upam, dragi p. urednik, da boste malo prostorčka v MISLIH odmaknili tudi nam, canberrskim Slovencem. Povedal bi rad, da še živimo in pridno delamo. To pot naj omenim, da smo imeli občni zbor našega društva, ki se je vršil v mladem domu “Triglav” dne 16. oktobra. Udeležba je bila kar dobra. Občni zbor je odprl predsednik Cvetko Falež in nam v klenih besedah prikazal delo in napredek društva v proteklem poslovnem letu. Po izčrpnem poročilu tajnika nam je podal poročilo tudi blagajnik: leto je bilo res plodno in do dneva zbora je bilo v banki naloženo čez $14,000. Če bo šlo tako naprej, bo dolg banki kmalu povrnjen in postali bomo neomajni lastniki Doma. — Mimogrede povedano: uradno je bil naš “Triglav” ocenjen z vsemi pritiklinami na $163,653 — tudi ta številka je v primerjavi s stroški zgraditve lep dokaz, koliko truda in prostovoljnega dela je bilo vloženega v Dom. PHOTO STUDIO VARDAR | 108 GERTRUDE STREET, FITZROY, MELBOURNE, VIC. (blizu je Exibition Building) TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne. Preslikava in povečuje fotografije, čmo-belc in barvne. POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA. Pri nas dobite lahko tudi poročne vence in cvetje ter ostale poročne potrebščine. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—6. Govorimo slovensko Po sedmi uri zvečer se glede svatb dogovorite po telefonu: 44-6733. PAUL NIKOLICH Mladi, verni družini dam poceni V NAJEM PROSTORNO ŠTIRI LETA STARO HIŠO V CABRAMATTI (na lepem kraju sydneyskega predmestja, blizu slovenske cerkve). Od junija 1973 dalje, za dobo dveh ali tudi več let. Lepa prilika za kvalificiranega delavca ali obrtnika, ki zbira depozit za lastni dom ali pa je prišel v Sydney le za nekaj let. Lahko bi mu pomagal najti tudi dobro zaposlitev. Morda kdo koga pozna, ki bi se rad izselil v Avstralijo, pa si ne upa, ker ne ve kam. — Referenca zaželjena. — Ing. Ivin ŽIGON, 26 Judith Ave., Cabramatta, 2166, N.S.W. Volitve občnega zbora so potekale lepo in mirno, Za kar gre zahvala vodstvu in discipliniranim članom društva. Izvoljeni so bili naslednji: Predsednik — Cvetko Falež, njegov pomočnik pa Stanko Ozinič. Tajnik je AIex Thuma, njegov pomočnik Janez Penca. Blagajnik je Ludvik Kerte, njegov pomočnik Frank tulek. Letos smo izvolili le osem odbornikov. Vsem želimo, da bi dobro vodili našo barčico v tem poslovnem letu. — Občni zbor smo zaključili z večerjo, ki je potekla v enako prijetnem domačem vzdušju. Tudi kulturno se bomo zdaj, ko imamo Dom, bolj razgibali. Pevski zbor sem že zadnjič omenil. Naj danes omenim še slovensko šolo, ki jo prav tako vodi v Ljubljani rojeni učitelj Alex Thuma. Otroci se ob sobotah kar z veseljem zbirajo k pouku. Tako, da ne boste mislili, da v Canberri zdaj, ko imamo svoj Dom, spimo na lavorikah. Ne smemo! Zdaj so nam dane vse prilike, da se res razživimo kot narodna družina izpod Triglava. — Joža Maček. SLOVENSKE MESNICE ZA \VOLLONGONG, N.S.W. IN OKOLICO TONFS BUTCHERY 20 Lagoon St., BARRACK POINT (Tel. 95-1752) 38 Princes Highway, FAIRY MEADOW in 303A Crovvn St., HOSPITAL HILL, W. WolIongong Lastnika Toni in Reinhild OBERMAN priporočata vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, šunke, slanino, sveže in prekajeno meso itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah. Prepričajte se in opozorite na nas svoje prijatelje! Razumemo vse jezike okoliških ljudi! NAGROBNI NAPIS Tu imaš zloge: AN, BA, BE, BI, CA, ČE, EL, I, I, IS, IZ, IZ, JAK, KA, KO, KO, LIS, MA, MI, MO, MO, MRE, NEC, O, RE, RJA, SAR, SKR, SLI, TE, TI, Tl. TI, TI, TO, VA, VA, VIR, VIT, VRO, ŽA. Iz gornjih zlogov sestavi besede, ki pomenijo: 1. končano, izvršeno; 2. dekliško ime (pomanjševalka); 3. ena izmed barv; 4. brigati; 5. rokodelec; 6. ime kraja v Viktoriji, ki se začne in konča z E ter ima šest črk; 7. nasprotno od mrzlo; 8. oprati, z vodo odstraniti madeže; 9. sadno drevo, tudi ime sadu istega drevesa; 10. mama; 11. del glave; 12. stara mati; 13. bogat, premožen; 14. kaj pametna gozdna žival; 15. enako, prav tako; 16. ribiška priprava; 17. vrelec; 18. hoditi, premikati se. 1.................................. 2.................................. 3................................. 4................................. 5................................. 6................................. 7................................. 8................................. 9.................................. 10................................. 11................................. 12................................. 1 3................................ 1 4................................ 1 5................................ 1*6................................ 17................................. 18................................. Če si besede pravilno sestavil, ti bodo od zgoraj navzdol brane prve in tretje črke v besedah dale pomemben izrek. Kaj neki? Med pravilnimi rešitvami bo žreb določil nagrajenca. Rešitve pošljite najkasneje do 30. novembra na uredništvo! TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 STANISLAV FRANK 4 Rosewater Terrace, OTTOWAY, S. A. 5113 LICENSED LAND AGENT: Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš. DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje redno in po zmerni ceni. SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente, pooblastila, testamente itd. ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas v teh zadevah! TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 PHOTO STUDIO E R I C 267 High St., PRESTON, Vic. 3072 Tel. 480-1451 (ob vsakem času) Izdelava prvorazrednih fotografij za: — POROKE — — KRSTE — — RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI — Seveda tudi za reprodukcije in povečave (črno-bele in barvne) se vam toplo priporoča VAŠ DOMAČI FOTOGRAF Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke V zalogi imamo tudi cvetje, poročne vence, bonboniere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo slovensko Odprto tudi ob sobotah in nedeljah ŠOFERSKI POUK V SLOVENŠČINI Nudi ga vam z veseljem “FRANK'S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 2165 N.S.W. TELEFON: 72-1583 REŠITEV KRIŽANKE OKTOBRSKE ŠTEVILKE: Vodoravno: 1. toplota; 8. pingvin; 9. izpit; 10. notri; 11. Australia; 15. vsakdo; 17. kosilo; 20. uršulinka; 24. papež; 25. talar; 26. jerbasi; 27. karavla. Navpično: 2. popis; 3 oštir; 4. april; 5. ananas; 6. ovitek; 7. Enrico; 12. urno; 13. aktor; 14. Ivanu; 16. disk; 17. kopija; 18. sopara; 19. lužnat; 21. štrik; 22. liter; 23. naliv. Rešitev križanke so poslali; Jože Grilj, Vinko Jager, Francka Anžin, Lidija Čušin, Karla Twrdy, Ivanka Žabkar, Milan Krajnik, Anica Cuderman in Slavka Lumbar. Žreb je določil nagrado Francki Anžin. m TISKARNA POLYPRINT PTY. LTD. 7a RAIL\VAY PLAČE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela Sodnik: “Zakaj ste se ob dveh zjutraj splazili v tuj0 hišo?” Obtoženec: “Zato, ker sem mislil, da je to hiša, v kateri stanujem.” Sodnik: ‘Zakaj ste pa potem zbežali v klet, ko se ie na stopnišču pojavila hišnica?” Obtoženec: “Zato, ker sem mislil, da je moja žena. TURISTIČNA AGENCIJA PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI VVOVUs Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. Tel.: 33-4155 1 ATA • mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb • pri nas dobite najcenejše možne vozne karte • urejujemo rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — Sirom sveta • izpolnujemo obrazce za potne liste, vize in druge dokumente — brezplačno. • organiziramo prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo • geslo naše agencije je: resnost, poštenje in sigurnost. h Bavite se izključno z opolnoniočeno in registrirano agencijo, katera objavlja veliki Q za Qanlas V uradu: RATKO OLIP DR. J. KOCE 3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076 \ ) SE JK ČAS ZA BOŽIČNE PAKETE! 1. BOŽIČ JE PREO VRATMI! ZA NAROČILA BOŽIČNIH PAKETOV UPORABITE NAŠ CENIK, KI SMO GA OBJAVILI V OKTOBRSKI ŠTEVILKI MISLI! ČE GA NIMATE, VAM GA PO 4ELJI POŠLJEMO. POHITITE Z NAROČILI! 2. uornili! n« na nas, če hotele imeti pmflo« prevode dokumentov. Rojakom, ki prihajajo * Avstralijo is Neinfijc ali Franciji, iahko napravimo prevode i/ nemSMne ali francoščine r angleščino in obratno. 3. Pomagamo vam, če hoietc dobiti v Avstralijo svojega sorodnika »H prijatelja. Sploh s* obračajte * zaupanjem na na* po nasvete v kakrtai koli zadevi. Naše izkustvo, ki smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo priSIo prav, 4. Darilne poSiljke (pakete) it vedno bitro, solidno in nspetao Izvršujemo. Po feiji Vam poiljemo cenik. Zjudopnik si Virtorijo Mr«. M. PERŠIČ 49 CROMWELL STREET, CAtJLFILLD, VIC., 3162 Tel.: S3-1997 Zattopnik m NAW. Mr. R. OLIP <5 MONCUR ST, WOOLLAHRA, N5.W. TdL 32-48M Zastopnik n Quee«sland Mr. J. PRIMOŽIČ 39 DICKENSON ST, CARINA, QLD., 4132