Ithaja TMko drugo in cetrto aredo meaeaa; velja • poitnino rred in v Gorieis poliHa-niem na dom za DRL'/VVENIRE „8o&»":
11    A   Lk   L%
*a NEDRUZTVFAIKK                                  I   ^^k         ¦ ¦      ;flH ™       'VB     '
« vse lelo......                              1     ^K          H iH         H               mH
» pol ieta.......                          I        W        ¦ ¦        ¦[        f      M ¦
»       leta......                          m^       V        ¦ V        |H       /       B| H   ^^
Posameini         ae  dobivajo po 10 kr. pri                  PV    jF            ^L^T             I^^V          ^iW^^W ^H
knJifarjtiC. Sochar-ju v Gorki.                                *    ^^                ^^              1^^            ^*^* ^T
Organ slovenskega politiènega druztva goriškega  za brambo narodnih pravic
St 9                                       V   Oorioi   O.  Atugusta   1ST!
Oznauila xe prijemajo in   platfuja te » za-.
vadno tristopno vrsto:
8 kr. Le ae tiska 1 krat J „ „ „ „ 2 km fa    »    »   »     »    3 kiat
za vetit> |iismonl;e i<o prosJoru in   vaukiat za
kolek 30 kr.           ______
Rukopisi se tie vracufa, tbpisi naj te blu-govotfno frankujejo.
Vrednisjvo in opravuiStvo je v hisi it. 86 „ Contra in Macclii. M
Karo&iina naj sc blsgovoijno poiiija pod naslovom: Vik«or Dolei>c v Oorioi.
pravic.
MIROSLAV VILMAR
Ililo i\ou po ilo!u jiojc, Se lartegn Lrx vcrlidt
In * pfrnjrt na vpk   m«ilLt>#o,f IN'snfkii iinin tagrrlid.
Z<»P«t iuia sli»v**u^ki narod zapisati britU izirulm, ki u?\ j«< zadola. Bola smort nam jo pokosila, motoi, ki jo % irurvi1.. Ijii!ir/.itiij«» d«» svm,i«' duumvir. > po^dum iiri<lim>ijn in ziiafcijno novstnisotiostjo noutnidno dolnl dolgo lot ;„i duAovni in uuttvrjaiiii naprHok iu/ih'lm na^ia naroda. tVaur z\oMi s|u jo Ml do svojojra zudnjo«:n zdihljoja! 1 Tmnrl jo V najlepdi Maroti na* ps'oljisldjmi Min^lav Vi'liar, i-rajsrak na Ivalni. po kratki bolo/ni U. t. m. na svojoiu posostvu. Slovonnki narod jo zsjubil \ njom «iP/a |iri'«diilnih /.asluir.
Mir«»slav M* jo fmii! i Plaiiini na Nidranj*koiii Iota 1*1 N. %> kot mVnoo no sumo v srodnjih, ti*niiiL tudina viSjih Solah v Bi^i -*• ]«• udlik«i\ai > postdutit spMsultjiustjo, k«»i moA so j»> pa oklfiiil / ojrijjiMii miadoni^ko ljubozni milega doma, katero tjuU'Zcn iiiti h«»v iMr»i) inifati / \o«Mu» livaW.m»ijo! Proti tomu ,:a«»/,u hc sine narod hiti nopravi^on, ker jo on zauj daroval vv«. jvVojV /.iu;;ciijt'. t4'5.-u<i in dii>io». Monim. «la jo vmcrli znau \sakomu Slovonou. a oo no on. vsaj njogovo pesni, kater© so >*• pri hai>»ii:i fuk«< \i|»tiiaojti\ «sa jili *«kor.ij ni v*-t" iiiti^mV   poxnati od pravih naiodnih.
l»u. zmtH j»« lit sani«« pri !ui^. t«*muo tudi pri misih susodih na jusju kot zl«»2it<dj naroduih posni, katcrim je vefiide'j pridjn! naj»«*v.-. (IV^ti -,. },j»i. s>kan»' 1. isiju. v Ljuhijani: nupcvov imaiuo sost ziczkov.) Malokjo bodomo dandanes nahajali pM u;t>s dt«iun\i:ii ^i.-rti-ka. Katt-rviim 1*1 in- liili- znauc in priljiildjoiio Villiarjovo jjosni in molodijo, n. p. Po jezeru; Kaj uiaram. da umum /.]ata «•• >nd»ra: Mil:* hitiioa: Lip;i zc]on»da jo; Na jfnro. na ir^vo i. t. d. Ali no samo v liriki in optki nam v n^p^xaoljivi Mir*«-lav zapuntii kra-nt- i-vrtlioo l»i^ti'r^a in zdravoirji unni. tomuf tudi v dramatiki.
K*« jo prjsl.i pr*^a/iii* ii«in l*d>\ in m- j»- na^t narodiio>i pnstavno priznahs, postalo jo narodiio ^ibajtjo vodno ?iivej§o; pr»-\i«v.it! t'-T'^' 1st ini^t'i in z d«i»noi!i irU-di^ razl«^a!i so so zandi slovonski irlasovi. Mod pervimi de-i2i»'d:ir«i-« ;:;n^; M=r«.^i:i\.*. ki jr Ii-ta  l«,riu.  izvirno domorodno iirro z napovi v troli   djanjili   0 Jamsko
duli
•dm j- ?.« IvaukM- pri«d»oi';, /•¦:.!..• :,.:,„:,•¦.   „..
U!«Mh   pr'd^'i'tij.ilt'
.p..;;
'•I:.
!»-ii \»'N jiii»d priJikt
>kr.'«i;f-Ha
:Ia. L'f.1 . \l:i:ij*,. ..'•:,..  zad..'
*-z:Mn:?i *
is>a ;6,i«r"»a. j- l:-.k.. m!..-:« •;•¦. kii?*-:'*1 =.<¦ ijio«»y. iak«' ii r:iii»:t!:«'*:i<« uf ij 'inii-r.'l v r ;  litaii'tii zii;
iia - t.i !ijfsr«>N uiu<«tv<»r vsaj onkrai v ljuldjanskom glcdigtf predstavlja, /adi«vi»;jn »-t  |iri''.ol»ila. da so   jo   morala   na   zaliiovanjo v obiluem   fttevilu
i/iJal pM/m-jf \ pf^dtnih zvozkiii. <S'>tokrat so so v posamoznih naSih fiital-p. Z ipan.   ialnii'ra v 2 dolili; Filozof. Salidtrni; Ijjra-IMko i. t. d.
.!,.. ;  l.juldjaiii. priidiooval j«- v „ Slovonski Taliji" poodino  svojo igrokaze.
•*s(s»-s iiiiiit^u didal z dusiiim sv»»jim onuljwu na narodnom pcdji. Onjeskerbel
nM\«-tio drnMvM.  liidal ,r nopivnolmma in prod   nokatorimi  dnevi   je  pisatelj
v*.n.. liMvima i/:\i-r>tnima iirnmia   (ltanilo,   drama;   Na  kmotili, vcsela igra), katere je uin»-rli uii-ii'la h- p>-kil draiuati^ioiuu dra>tvu.
%h*L kt j«* iiiilco ulA-v;i) z ii;«r«d«»m in j»- tomj natmo-no poznal nadlos^ in tozavno stanjo svojo domovine, se je \*u Isiiit. pr«»*tii v lijtiWjaio*. k;*-r >' v porvi tiuh'x do/.oinih y.lM»r«v kot dozolui ]»oslanoo potozoval sozanarodno pravice. Ob oiioin j»- izdajati zatVl n«>v piditi^ni r-a^.j.jv, p„d iia^l«tvom „ Naproj.'" (K.»da njo^ova jo bila ialostna. Zaradi proumogih to-b'b in pti^ltim zsrad r-laaka, \ kau-n-m jo *irj;<i, naj h- moji* mod hdovowi odstranijo, t. j. naj so Nioveimi zcdinijo, vzeli m» vrodnikti za n»»kaj T#-dnov pn-?o>t in i'^^U u«dia. bil jo pr, t««m takoni Miroslav Vilhar porvi slovonski muCenik. Ali tudi ob *a>u, k«> jo po lastur*ut izroku .,<d» lin-iru Ljabljam-o sost todnov bil" (^a!»j. 5t«v. 2.), ni pozabil na duSno hrano, katero jo kasrtojo ** Zafirrobw <1. 18»J5.j pod iiasli.vc.m ,. ZaMjanko M priobfil. Ojnonimo naj So, da jo bil naS Miroslav oden pervih usfanfivnikivv   ., -%venske inatico " in v zadnjih   letili   zupan zdruzonih oWin kiije^aSkih.  —
Dokloi m> bode ^ovnril jozik uaso matorc in so bode odmovalo po naSih srorah pftije domain, no zgine slavilen spo-mtn ?ia Miroslava Vilharja.
^olja se m« jo spolnila, katero nam sam priobdi v pesni svoji na „KTas" (str. 31.), rekod;
„ Nikdar ve5 ne upaj srede; Ve6 pokoja ti no bo: AH mene Caka  pokoj, Ko zaspal bora pod tebd!" V Gorici 7' avgutta 1871,
Soèa.
Bismark in Evropi*.
pnxcdani vojski 1.200,000  moz pri rokab imela in z njimi na doslt slabejo Francozko planila.
V Avstriji zdaj mirujejo vsi postavodavni | . P*»k; je J*ro vedela, ft.je v vsakem ob-zbori, casopisje je imelo svoj tihi teden in se je |:«.« mo&ejfa odilW&e m lehko b, j. bila « pecao vefldel z uganjkami. A kar naenkrat poci wpovedato vojsko; a Bismark je ml Napoleons glas, da se snideta v Gastajnu nas in nemski !^<> zaplesti, da j. moral vrh vug. se sam Lap in casopisje celega sveta, poeebno pa Av-; vojsko napuvedat,, botje receno, sam seb. jamo strijsko, je za nekoliko &»sa zopet dobro pres-' Hopah; kerbljeno s politicnim gradivom.                                     Zalibak, da je Bismark   tadi ruskt kabmet
Nemski, to je ustavoverni casopisi ta shod; tako ocaral, da m sprcvidel, kako nevarna «s» entuziasticno pozdravljajo, med tern ko se ne-! zamore postati mogocna Nemska in kako korist-nemski casniki jako nejevoljne in bojece  kazejo.  no bi za Rusijo bilo, da bi Franaja  bila v svoji
Ta bojazen je tako naravna, da si ne mo- '¦¦ moei ostak remo le misliti ne dobrega Avstrijana, kalcri  bi;         A vend:* ni v tem obzirn se vse zsubljono,
se ne vstrasil pred ppeveliko ppijaznostjo z His- \ temvee ni biio slabo, da so se o&bni tn uem.#-mark-om. Res je sicer, da pride inicijativa shoda ' ralizirani Franeozje spametli ifi Napoleon., ^ znebiii, od nemske strani, a kdo nas zamore zagotoviti, kajli franeozka pod Napolefmom m nnein /au-da ni Bismark vze zopet nastavil svojc mreze, v panja ruskega kabineta in lo zarad Knmej>U-katere hoce nafcga Beusla vjeli, da dovrsi svoj voj<ke in pa zarad tranoozkr [ o!itik»f v Onjenbi. program: „ so weit die deutsi-he Zunge klingt"           Knska, katera se ni mog.a ^pnJN/mti z Xap.»
Ni tezko vganiti, kaj da hoce Pruska od , ieonovo Kraneijo, se bode sprija/nila / repubtiko \\\ nas; potrebuje zavezniks, ker se vidi prcvee osam tutli z vsako dmgu b dj z:inu*ljivo Iranco/ko vlad » ijeno in ker nic prav ne  zaupa   svojenm   seda-           lies je sicer,   da s.- debt na   lln>kem naj-
njemu zavezniku, severncmu vclikanu.— Bismark vee. kabimdne pofifike, pa vendar ra-de tudi t.•» ai menda misli: cc si pridobim Avstrijo na svujo . Bnskem eedalje boj Fiarodov upiiv m \Uh,t stran, se bode Avslrija zopet poprijeln svoje po-; ruski narod pa sovi%i/i NtMnca in lo mai-;«>Uh j»« nemdevalne politike in potom bo Avslrija tako in ; prav naravno, ker inn Uri'iiino v >kib za M'ty tako aam podlozna, kajli na Ncrnskom je mogoc' obstanek in knllnrm ra/\tt.k Ka)v..r Ni-rn^a >o le en nemski cesar, vsak drugi nemski \ladar je ' vrazi, lako Ijubi IVan-.'/.ki riarod, s krdri'im^ pi»-manj ali vcfi od njega odv<scnt in brcz da hi; subno po zadnji vojv i nmhio Nimpali/nJK Fr.in-sam hotel, njcgov vazal.                                       \ trozka slranka i »a na   niski-m   dv.»ru >v-t   n»<>
Bismark na vsak nacin dobro raeuni, ker! goene zasiopnik»*; sam »• > h^vm- >*• r5 pn>{.-ya. opira svoj racun na „ patrijotizem" nasili ustavo-j Uii-ki narod pa slavi \s«; nafh- na ii,,-i«dniS.k vercev in iMadjaronov.                                          jAleksandra li   in komaj raki, da bt \h- »n /a.-.-l
Bismark je znal dozdaj vc* svct za noslprcstol in vri.'sniiw!.l tiste krasne id.-ji.-. LtU-n- !•¦• voditi; 1864. je Avstrijo potreboval v Schleswig- tlnnns so laslnina m?kt«.-rib rnskiii in ibn^li hum Holstein-u, pa menda no ravno proti Daneem, | drijanov, katpiv pa, dant^ m* nlcpijr.^ pivdam-jo ampak proti velevlastim, kalcre bi bilo Pruski jutri rosnioa, kakor un* nr.iji» di»;^> iki na l!al:-lehko zabranile pivi   roparski   korak;  komaj jo  janskem in Xemskum.
bila Danska potolcena, vze misii, kako bi nadaljcval           Kakor je znal |J..-,niark ISlii.   ',•(¦»   «»sii-pdt
syoj program, to je: zdruzenje velikc Nemrije pod." A\slriji>, kakor je ISb'll, Napdcona/a n^ voir, krono Hohenzollernsko; hid v Biarritz k Napo-; ravno lako hoee zil.ij A-slcijo /ope! in t-voo leonu, mu obeca bribe in dolinc za to, da ga stran spraviti, ker slnti vze ml dalee nevarmM, pusti na Nemskem pri mini.                                ' ksdera   proti predrzni XeimVji   od   strani   litis je.
Napoleon,   kterega zvezda se je od   tihmal I         Z uno   besedo, Bismark   >i   i>ee   zavf/iiika
zmerom bolj otemnevala/ prikima in pomaga sklo-; proti vreraj se jn-ijaleijiri, (lanes dvomljivi, a jnlre piti italijnnsko—prusko zvezo, katera je bila prav | morda vze sovrazni Rnsiji. naravna, da se po nji vresnici zedinjenje italijan-1          Bos jo sicer, da zelijo nasi nstavoverci ozko
skega in nemskega naroda. Zdaj planeta Italijan I zvezo z Nenitjijo; a ti Xemei so le NVmci, nik.i-¦ in Prus po Avstriji; italijansko vojsko sicer vn'uVi kor pa dobri Avstrijani in vsaka nem>kn polilika hrabrosfc avstrijskih  vojakov   pri   Custozzi   in pri' v Avstriji je pogubljiva.
Visu, pa to ni nic koristilo,   ker  je   Prus   naso:          Prava in dobra p'.litika avslrijska je ta, da
severno vojsko premagal in Avstrijo po Napoleo- j vlada prod vscm vse v nji ziveee nam fe tako novem posredovanji iz Italije in Ncmcije izbacnil. j zadovolji, da jim bode ^talno zagulovljena njdmva
Napoleon, ki se je se le po Sadovi zdramil i ipdividualnost, da se jim ne bo trfcba vie b.-iti in sprevidel nevarnost, katera proti evropskemn I podjarmenja in da se vkorenini tisb> pravo av-ravnotezju in vsled tega tudi Francozki, je prieel; st'ijsko eutjo, kalero bode zabranilo vsak p!rs] oborozevati in se pripravljati na boj. Prav za j upliv v naso notranje zadeve. To nitje pa se prsv je Pruska zmaga leta '18b'6.  vse   evropske j bode le potem   obudtlo,   ee   postane   v   Av>tr.j
velevlasti tako osupnila, da so koj zacelc prestro-jati vojastvo in vpeljavati brambovstvo, manj ali vec Pruski sistemi   podobno. Pa tudi   Pmska ni
vladno nacelo :   praviea,   enakopravitosl in prava svoboda na vse strani.
Dokler Avslrja  ne pride do  '.ej*», ne ho.le
mirno pocivala aa svojih lavorikuh in spoznavsa nikoli mogoena ni merodajna, ampak le /^^.i \ do dobrega n?.mere oslabelega politika v Parizu, so rokeh ptuje dipiomaeije in na zadujo i-»«^ ^Lhc je tako izvrstno   napravila, da jc   prccej   po na-   hlcpnili vladarjew
Vsak zvesti Avstrijan se mora vstavljali nemski zvezi, to naj bi si nasi ministri dobro zapom-j nili preden gredo v Gastajn, kgjti kakor hitro bi se sklopila kaka zvcza z Xemsko; bode nad Avstrijo obupal tudi zadnji dober Avstrijan, in potem naj si vlada isce pomoci pri Bismark-u, doma je golovo ne dobi.
Iz reeenega sledi da   se mora  nasa   vlada
; Bismark-u   nasproti   jako   \arcno   obnasati,   ker
1 ravno zdaj ga ima v rokeh, da ga [lehko kaznuje
za svojo nepos'eno  poiitiko.   Xi freba i&kati ali-
jance ne na desno. ne na levo, ozdraviti je treba
, skelece rane stem,  da so dozdaj. zatiranim Slo-
va.ioiu   vsp naravne in zgndoiinskepcavice dajn,
in sicer «¦•   v«;ci, ne   inanjsi   pravice,   kakor jib
vzivajo Xemei in   .\ladjari. S tern si bode   vlada
pridobila >impahjr   najinncu^jspga   naroda in za-
ui:i>da   nsta    iis'a^ovr*rnim   krieaeem,   kateri   su
pr:i\ za   prav   Brsiimkrivi pouiagavi, ki pa dozdaj,
bvala  bogu, m1   ni<,o   prodili   v   \j»ib   a\fttr<jsku-
!»eii»-ikth ki'ngih. katerili -u: liolienwart m; /.uu-roiti
p evee boji.
0-1 drugi* Nhnm p;» ,m bode pridobila prija-Irtj-tvo linsje. kalfivi ne moiv in n sun* \ve d«»l.i» -anjift proJis|.t^,iii4e KMiaraMte politike; p -trill bode /idrdi !.i wi- upti\a \ Orjeiitu in dum-'i >i- bn [•(>', i nil iiiir, kate.'i^a vi narodi zde, i-.i-r bre/ inirti ni umftin' pi-.-hi»ga kultiirneg.i m ^ ntiliifj; •,  napr»'dk i.
Naj n.kd;o' \w \u\A\ v|.-id«-», da bode Slav ¦ jane pnitiirua s priti^Litijciii na zid, S-i bi jib !»* AvnImji i/iievi-nl'i; \u \ Umii ko h> jtli ptavii'na .\\>!r.j,i .opiviiifiiila \ naj i>k itk'Jm* A\stnj»ne ; /ve/'i / Riisko bi p nf bd'i p-deiii n-\am:i, kajti CMni-, pr;»vie.-it iii'v, iiii-.|.^dar. j.- jfob v zvt^tobe «V»»j:*n   »dia»k,   podio/r.'di
\z.* v y;-:dnjem n-tn mho m; pi«U'/-di /» zve/M / li'Nko, kaf.or Avskiji naj btdj Iia>ljivn in n.ii-.iviM; tudi <um r«'kii, -ia j»* Kraneija p«i-«if:d.i iiar.kVrii z.ivt'/!id» llusije, naj danrs d«.st.'«-vmio, da bode la tiiprLiijantM naj botj^'* ma>»'« vanje naj Bi?/i.aikoin za Sadovu in Sedan m naj  trdtu'jVi jef proti    uovisn   utn^Miit   nauiuin,
Vlad klir -mo It: la] : |n,/.op! kajti / Bu-iiiarkuiii  iti  flobro e>e>fije /ubati.
Nasim oitalnioam.
ith hnma i»»rjjjtf
Okoristi vitalnie imo 2e dosti gmvorilt id br*-Jit poselmo »mo sli^ali lepe, t<i predtnet razvijajofc govore, kedar smo alavili zacetek kake titalnice, in ue d:i se tA\\iu mmtgo to ic ba-soile. Sa-ie ijnit-s»tvi» ne s;it vee sto iu Httdetocg.i spauja, ker #o tudi eitulniec iki« id rami b% trr so bile pn^od to p:ripi>inoi><>kt da *mo m«»gb sj.ipraviti tabors in po-iilivno dni-tvo. Br«* ie uekikj zHnj^neg* Ijti Utva Sd vsak trnd bsl zattunj u.i pditnuem jmlji. Take nusiedke so pa oue Inieb*, »•« tndi niso njili ^«:«-Ri.vmki mo^li ir m-*liti ne ua tatntro in p>d;ti«-n* druitva. Nur»«*u eit.tlnie je n;inn*M', e:i-»ops«ie in kttjige vnakc vrale brati, ftkrbcti ¦/.» «br.ui» p<-t;e» njpr.ulj&(i luutidtte ve«eb«" iu p» t.ik«*i» lurinu pMiincev.iti dru>5ver»ike, tor ^jiti v njiii uaruduo zavest. Vsak vidt, da •.=» i;.n«»»p:ni sa p»Wfbj|o oukve y ia naiuen  nar   b-»lj p-trchm in zd.»t«i |Hjtn«>vki,
Peter knez Subid-Zrinjski, ban hervaski.
(fiivotopisne crtice.) {konec) Kedar so lirvaski zatoeniki zvedeli, kako 60 jih obsodili, se zacnejo precej kakor kristjaci s 8kesano duso k smrti pripravljati. Evo od besede do besede pismo, kakor ga je napisal Peter svoji sopvogi Katarini prod smrtjo J). „ Moje drago zree, (sree^ nemoize salostiti zverhu (zavoljo) onoga raoga (mojega) pi/.ma niti bar-kati, (nemirna biti) polagh Bosjega dokouchania (bozjega dokoncanja, previdnoati) zutra (jlitre) 0 Dezeti ore budu (bodo) raeni glavu zek!e,yto-Bkaisse (tako tudi) tvojeinu Bratczu (namiecFran kopanu). Danazmo (danas smo) mi jedan od drn-goga zrcheno psebenie (sreno slovo) uzeli. Zato yemliem (jemljem) ja zada (zdaj) po ovom liztii y od tebe iedan vekonechni valete (vefino slovo), Tebe pzeebi Cprosefii) ali zaai te nehem (v dem) abantuval (raz^alil) ali ti ze ucbem zameril — koie ja dobro znanj—oproutinii (odpnsti nii.^) Budi Bog
hvaticu Ja zum k zuu-rli dobro pripranan uiti ze plassim. Ja ze ufam (upanA a Be.jca v/iinifcnebecra (vsemogociuga) koj moje na ovom zviti: y.u'.tA. dasze tnlvkaissc Uiui !n>I«> meue h-ehe -l.re. hi de) ziuiluvati. y ja g;i budein mold y p/ii • pr» >u — kemn zutra doiti tiftain se - dasze mi naukitpa (sknpej) prod niegoveni /.veteni TbrontH.'tn <prc-ctolom) v dike vokoveelnie /.astanemo (v veeii'» vesclje suideino). Veebe ui.>t:ir (ni•- veek ueziiatn ti pizati, nit za, zina, nit /.a drupi dokonohauia naszega ziromahtva. Ja Ziim uze na }\>i*\\i vo!m oztauil; (bozji volji pripustil. izrooit). Ti se r.bra (nic) ne zalosti ar (j;er) je to tai; moralo biti. V Novum meztu pred zadnieiu di;evom meiegi si vlenia, (iivljenja) 29 dan Aprila mezecza o Mediae ore pod vecher letta 1671. Xaite Gozp. Hog smojnm Kcberiu Aurora Veronica blagoslori. Grof Zrioi Petar.*)
Pred docrom smrti se spravitiv oba rojaka Zrinjski in Frankopan.
Potem ko so zjatrej vsi sv. ma§o slisali, iu se poboziso obbajali, jib peljejo na morisee, ktero je t>a Novo-medcanskeai trgn  bilo, (Wiener- Neu~
tvoje
»i;tdt    tir   t-tJn   ?•«»   v:iii   MNr^.ti   gl.i\c:   najprej Zitri^keniU in p'.tt?m Fr;tuikfip:ii.a>
T'» ;¦.: •¦ ^- ':'¦¦¦ '.* \ inaUv« r.iViu ?jutrej o dvsel: u:i.
Zritij-ki je utiu; juta*ke   iu zravon   p.oI»o/.ne krvvif!«ke s;i,iii.. ZiUp.'Vsr .«-,: pred Miir?vt:wV tvn ru!;!- ;. II. $ ps-^-ini M.^i-i dn»o " r
T,.k.» :e bil «r-^h\!;e:i Ja ^iavrd prdumek slaiae i-o«i<i-.iuv f>ti'»u.r-.t k-»ja si jo pridubiU nea-merj cdi z-.iifiug za U<etvi<jviiu> in prestol. Knez Peter Zrin^ki, fbtvek blagc inivave. .!».• b I navdmfcn za vse. kar je bilo lep*> in d"br«\. zraven je bil pviiutidi bivatske knjizevoosti; prevodil .ie tudi lepe. peseni: nSirct;o iaUraiu«kega morja. " Xjego-va soproga Katariya Fraukopanova je znaca kot hrvaska pisateljica. Odsihmal je pregaujala neka skrirna osmla to ponosito rodovino* dokler je ni pred 60 leti do kraja uoieila.
*) f^° r^nui poino oboutkov in pristojua tdanosti v hoi',o \oljo se nfthajft v (>L«ptim za 1861 i u L*tli i« 1862. goiiimi "I
1} Pisu.o po teds ni a»bu<i'r.
V Rencab maja 1371.          M. Mihaeljev,
kajti dru§tveniki in njihove diuzine lehko bero, kedar j>m je diago in skozi celo leto. Za tega del iniajo atatuti vsake tfitalnice dotigni §, kateri vsta-novlja bukvarnico. Pa prav ta Slanek naj vefi zanemarjajo eitalnice, in prav to je krivo, da so nekatere zaeenjale birati te drago all tretje leto po njihovi vstanovitvi. Planien navdusenosti pocasi vgasnje, kakor lu6 svetilnice umira in mnre, cc se olje vedno ne dolira; knjige so pa Sitavnici o-lje. Da si tudi ne more kako dru&tvo vsako leto besed in veselic napravijati zaradi tega ali oaega vzroka, vendar dela bukvarniea nepreneboma, ker neprestano daje drustvenikom dusevne brane dovoij ter gojt in krepca dub in srce, kajti elovek, vec ko bere, tern bolj ninozi svoje znanje, in se tern trdneje preprica lepote naiiega jezika, iq pra-vifnosii tega, kar tirjamo za obstanek iu razvitek ; nasega naroda.
Zares se je^ po vsem tern euditi, da se knji-garnice zanenmrjajo, in fcm vise se ciidimo, ker je prav lebko nekaj knjig bipoma zloziti, Tisti, ki imajo ze slorenskih bukev, naj jib vec aii manj litaliiiei podarijo, a odbor naj vsako leto kak znc-Hck (nllwi za novo bukve, tudi naj tftalnica pri-stopi nalim dnritrom: mat id, dramaiicnemu druatvu v Ljubljani, pa druntvu »v. Mabora v Cduvcu, iu za o gld. na leto dobi 10 do 12 izvrstuib knjig, I)a!je se dajo vsi t'asopitri 'konec "Iota zvezati, in ko) imate lepo *levd«» zanimivib, celo velikib knjig. Ycmo, da ima kakii rifaluieu kako majbno zbirko. Ma promajbaa je vrtka ta/.mi to v Pudragi, ka-tera jib je ze pred dvem.i lci»ina eea oUJ uabrala. V Elzntu in Loreui na Frauroskctn n>t prod zadujo vujsko iuielc poiauie-nto vast, pu 1 t?tm.> -1 **« >*» knjig v avojib kojrgaruteab, zato so pa to dozole naj bolj oruikanp in ho/ato MS" mod \*imi irancwki-mt ile/ohf.ui. *»¦ vi- J*, ... h ob,lu>' • .'<• ;.d .J.:o piudpiulo \   uaprt'dka.
i).i hob- pa ,ii.;m-ok ,.»;.••-,!, i:, Uu ,,.uS:;oa tutii v k"fi*t Iwtan, I: xtv /a;« o bi.^i. ;u| *-'p<i»-«•-1 \IM-Ur U«»J* IKU »-ia ii-^ti;iiKi /*• ^ h-oabrs^U Hi K<->t<*kiri>lit. t':,i m*i i;mM r'Jj p*»i'-»l.lj;- t,i ,-»!i U ,i \ i tt.iinici i..! liU* «;*.i :', kak-/ p^.i.;-'i}:\** ki^juc ui>. »/, k'd«v* i'.f»!i".4 >, j» Ji'k:;| i» i:ta:r'tti ;:••;» Jip* 4,.i">tVc! JiJ >:i..i;s*,i':, h *-;i-S;nfv5(„ /,j-, fj*<UV;i ;i3j ¦t:\il\<*l>\TA\\\*l\\i.     III.,,.,     ...J?     jlr.-In*!,...   ii     k-iJ,i-!,i»
Z.H'iU* V |»«j:»».:jii" «. - !,¦ f (.-,;¦.Vh,' «t 1* in. f ,it vc if «i;il.'. Svti** l;i!-Ut» ' i.i» f>"«*u.i. <?..t'-i i*: fittititsii, .ii jJi miit^M |,s!«lc p »;n-:\ ri»t<*'ji *i»=-f-- M'ii d-.-tii.t |n.iii' ju;i'': t-i ¦*'•'«', t'i p» /.i.ti ps» ps'!'i '•¦•urtlni p«n',Hi itj ti.t $U* Ik;i\ /J.-rusi »!;{j/.in?. ^i..to,-.< je ttt'Ji p"U-'b:;»v '!•* «"•"" J''s»'.J "».*<»¦ >r.i w:»ao btiliu* put khu*% «upj,*%i /-ip^.. k. v U-.ileji i, sp;-i« \^a-kr^.i, koiuiti j«: bakvo i,a ibsni dal in za k«ih!.<n c«»»»i jib sill j«* d.»f, a {a j.b nv-ttd «» pia^im r.-Hii utr-li, hi ji* »dp**--ri;« /.a \«A<t -knjn. lak*i Im n 0-im'Hia b:!k\;ut3fi'., ; i;n -. »i.«bi. «¦;;. b» \a^«; vr-«elnr in n.3$' Irp-i utithsrtii km*. Takfj h>imn Uuh n,^:«i * i*vd»»m pjkazab, da m»=i jim ««5 $tiu<i k,!«*. auipak uka^.iti in »r.t;n i. tit jtb duviin pri-ui.tj;.;-liii». Sas pe»nik klir-: Tuvli u.tm :c Ii ^ d;il blago «k*».   am in   pjinci   /Jravu; pov/Ji^ain.u   kropke
prekrstiti vse ulice in raestne trge. Kaj hoSejo se ve6!
A Clovek obraga, Bog pa obrne.— Z vladnih visocin je vdarila strela v obliki c. k. dokreta med mestne ocete, ta dekrot ovrSe omenjeni sktep zarad Faveltija in vboge <>cet« §e prav dobro oSteva, da so preBegli svoje podrocje in segli v pravice Nj. VeliSanstva.— To vse jim je viepravilg. dr. Pajer, kateri je menda v vladnib krogih persona gratis-sima.
Staresinstvojesklenilo rekurirati na minister
vanju postavljaii, naj si ono izhaja od katere koli i strani. A taka sredstva, ki varujejo eksiatenco in : odganjajo poptujifevanje, imajo' v mnogem obziru ; na§i poslanei v rokab. Ako nam to izposlujejo. bo-do nam temeljai kumen k boljSej bodognosti posta-: J1"* a potem bodemo se le smeli re6i: Do tukaj l Lah, do tain Nemec in Magjar, a dalje nikakov ne! — To b6di politidua stran programa naSib gor, iposlaucev, kot vsib drugib v razcepkani Slove-! diji. A za druge  posebne in gmotne stvari   vedo
»   ,   -                           r .            ---------     iQ oni 8an»i. Zdravo vrla mi -Sofia", ter brani no-
atvo.a menda bo vse zastonj.-- Laboni glave sti- i gumno program, katerega na felu nisiS! -L: kajo m 2ugajo, pa vlada ni zarad tega prav v no-;                                          s                                   *
beni   nevarnosti.— V kratkem   pride sklep  zav&d <                                                       ¦
prekrstenja  ulic na   vrsto, o   tern   bomo   morda pribodnji5 kaj prinesli.
{2 Gorice. .*. *-.L.\-u 1 -Tl.      v,ab..ti». :.'!»,
p.*c*. i«**jm «* u *•• :ni*' a t.iiM uj','*t',2 m'-'Sji* t.iku /..(-iMtuVi* yisu ' ?>¦>'¦. li.=«.p. »!.-, J> ,'i-r^ k'*? p-.ro-tti.i|-r pr-.i!;^.*. *U »*• F,r,t:i>ju. ki «t ]»• bii l"*.i
S*":-7, xr & r'.»-i>- |'-f»-*-;j:i :u / .ra»t ttva /^'V>il ns«'-s{n>* j.h. ¦¦ >> m >{..a:i- \ »'..!-j.;'.; m tn- -vku •» i. 1«"«»
^".l.   .1   "at   ..   U   r.. „«..t    /   -,st    | I.!!-!     ,ij   *:<».t   k"1:
tiiii<**?i tiM -j/»;-> tr,-** . /i iH:«'»:'-«: -«.'<    /a-'op--<i ipvil  M-ti/-ii   v* v-  :.;.,ii ! .- ,: >ra   %-:a-.l|.«( !••-k".\ ti.i F.**««:!;   i;iii»   ». .¦    "in   /-i'l-i-  za «i-«.*i* *.
;«:i.;--/«. .!;» hi j;:l * «%.-ji.it ; ^-•. < i-.'i"»j *.l.;n <•«!'.;•> kta.it>> v \cs*k"* «,.-rt'.-u p.i,;ir;V^, *:¦•.'* r >• v f*-«sj'i«'J ti«ar»<kt.:rtvi   ii.i<i«'p</tii---.4   t-ikv^ ..• *    /';»¦:,.!   iu
H.'e F«>t't:t prUi«\ sts<t.-*«e z* pvt t.*T<*d, pt«„«", ki s»? zmer«>m hfj?j niMv^j >. p--»''«.*ffia\j ¦ iu m*:-tt> i'-v-Jt' «T7.k" >k,hi>. !¦-.-; ¦•] . l'i¦•'.!;.»L:¦ So-Ia*, ua »<r F.vVf-:t»-jn p-j-.Lr: .**«*¦ /4.J. na i-.;!^ s t«Ui p 'U*'>« jfin, *k* nc p; do- n:kf«a v>.* \ <t.ui(M>=, - • Z.j tsjasi K<'.«r. i»% fl\ i*aj«?r s* p-s*a',:,*•-,%* i'.t ^inutao^a •tali.«i;a: pfav;roi iiM*-t«» uaiia to'.ik.-i d«Ji>«lkr>v, «11 bi icSiko ii* .,V tr-»":ii- j^j iia ^Urt^Ui-n'^i uhnn \uu-\ive tialo-'ti <k':r?r !;- pr.;^j«'v, iiitua ¦i;f]rri. kak>: ees.w nam.
Tsuli vlaiL' k»-iu.*.i , ^.»>p inr« U--.rrhbacb, z.i^ovarja vladLo  .vtal«M/e   raz^isw p<>   d.-.   i'aju'-i.
Tern gOApoUum od^-.Aarjata advokaUi .-'. d«. Depend in p. dr. Ri^riioiiJ"; zaunji. v p<ilitiki -!-oer uuiahljiv, si je 3 svnjhii pivopiru zgub!jt*mk slmpatije nanik ,riek<;JsU'> nar.iinh0 lahon^v z»;pet pridobil, ker je Faieftijevc za^jbige prav puetieno popisal in njega samega v S. nebesa puvzdiguval.
Ta javna seja je bila gola komedija, kajli vedlo se je ze vec tednov pop'rej, da bo Depetisov predlog sprejet, kakor se je v resnici zgodilo s 14. glasovi proti 5. (5 svetovalcev ni bilo nazocib.) — Cilj in konec vse lahonske agitacije pa je ta, da pride Favetti xopet v Gorico in da vzame v roke mestne reci, kajti masina ne gre brez ma«iinista.
Sicer pa se cudimo, da jim g. Sirasi ni po misli, saj jim je napravil „bersagliere<< in zdaj hoce
Iz gori^ke okolice f>. avgusta. —• /«n. <lop. -[Nvkaj »i dolovanju nasih poslanccv v prihodnji set*iji dei. /.bora], Zabteve in nade. katorib spot-nuvAujv ima nrs od zgorcj in ztlolej zauuiiiarjen narod od sv«*jib pnalancev', katoiim jc vsai dcloma svojt) osoilo zaupal, tirjati, so mnogovrstue. N«-kateru *>> giavne, drnge glavniui poilrcujcne ; ter -i.ko se nam glavm; spohtejo, bndo podrcdjene ze aaiiiis iz tintib izhajule. Ako nam 11-ati poslaiici tu-di vsib pravicuib zabtev In2 «»d vlade ne ispoblu-ji'jo, ¦¦-¦ ker smo jnepiicnni, da \lada z nami se vedmi k»tl i;iatVba ravna, jim bmleinn vendar za 11.:i: T: 11I in uhazuusi b*a!t*/.iii, «p«imnivsi se, da dubru siMiu* ut»*j;ii«« M'udar lo, v»uwjano v dobro A;!ulj«t, v.i; s tusoiiia d.tbei* sad piinasati. Po 1110 join mnonji bi bilo prvie n.-ubnljse, da bi ne v gia\mli t'a'kab, potom ko ho bili ze drugi pohob-i.i p.oril"L: in \iNti. j) slanei vsib iIoRilimnl ra/, li;;i(iili xiov. pikiiijiu, /a .skupno, in vzajeinno j.u-ipiiaj'.oo doio\au)o tiogo.oiili, in lako kot tni n-» ¦•kb'tJU'iM. .-tioprodorhiva bojna \r.sla proli nam tkluj'i $. I'.i. mal» pia\ioui \ladinuninubljivo Hlali. (Maura t«oka. ki jo. tonioij nasoga naroduega ob-«-!anka 1. i. bin aii no bit'i v\a/a*jii kot politioon, v piimiti z (iiu^itiii ravuopravcii uurod, jo z.o /nana, iiftnior i.:/"/'^/"'/o d«.sibiual po /.godo-\inskib kri\M'.»li piuii-ovim knristiin po.lndjono, :-t/ti.';ano luajko M'f, ;<<7¦¦•.) Kri\ioa ostain1 vi'dno kn'.HM, »aj si* j<> 11:1111 v kton Kali obliki ka^o. A tw M* nitui bs.de w'lin bolj '.-.Ii manj godila, d ikb t t staiu-mo, zo taku mabil>ojiii narod, razlr-pfati-'i IrJ" i 1 s Kin pMiti pinji.'om razdoljonib 1110-ei. V tH in nai poglavituihi tnoki, za klero jo nad 11HNkm» gi| iiuvdiisoiit) kbValo in siour v 10 labnb, na? vsi poitliiiioi in prija'oiji kI.jv. naroda Holidaino pustopati blagovofijo, Za to tooko ho je ze «iluo \ol;ko slamparsko^a in druzoga ^ernila p'-rabibs, a pa Imdomo Se, dokior so, nam onteuje-na hi iipravii-fiia zabteva ue spnlue. Neizinernc bi bilo ktiri^ti za nan, kakor Avstrijo, ako bi se nam Sb«>rnija v eno politivno vpravno celotozdru-zi:a. %>, zdaj napredujomo vkljub vsim ovirani, a piiicin bi se bolj gmutun in duScvno uapredovaii, ker bi iiueli manj ovir in bi saini » svojim raz-puk-i-tU, a AvMiiji dajali za sknpnu pttrebe hi zadevc, k;.r jej grc. Zjvdiujena iSloveinja bi ne bila tiikakor,' kakm* nekatni utarokopitnczi misiijo za Ai.siijjii ff Abilejeva pet;.'', aiupak niogooen joz ptuii piupag-Midi in potUjiV\aiijn jiuncga moloha, katuicni:] ni s»t duVMlj, Via nun jo ze 4'.MKK) b«-ui^kib M«.*. oiii'i-v pnbrUHia), zi?:i *« svojo ncnaait-ij{»»« j.i-b!rpnosti<» tudi 111 nas Moxeiice in 11 as lioee AvMii;; •••Itr^ati; kajti n.»n a ni mar za uarodno int-¦«•, !¦«•*.= : u:m' \hjh » IXi'.iJ. lota »a>u 1 ilei. Isl'a za \\<>:u i^«<!t* p»'3i.a wi'ti.i na jugn bi jo niorala pj.-pr* aii, da H-. 11 oa . «a\oj>ikegi kriza ", (laJjUega cih' Ux \:vl\ if dahe s»'y.ila, oc^ar nas prcpri-\-k r a'.-x p:.»H.;.i (Srbai-iiiUt/el,- L»»s. jnlija IW16. pri \.|*i % n.i*i'in lViui'>;ii, ko-r so naie brabrw z.id-11 n«, 11-»;»* sprrdnje sti.i/.e o-.-z primoisko mejo na* /*¦! p !;-a:Jo. Ali ni tn-ii t.i jawia ukriviiosl, da .ib,'.*.^ v li'diji btka crn'.gi.'Cij:i iz Intre, Trsta in <i«<i,ski^a s Nvojim ,, o.oni!tat«j d'azionc ", z name-r-i to di-ze'.o. A\?»tiii» odtrgati in Italiji prikrpati? Pa ki:, prouo sem ;/A v t» picmi^jevanje zabrc-»Iid, (diiiiiiiH* se h koneu z-.pct k gor unieiijcueiiiu pto'dtue'u iss d'fUu'iMim na^b peslanccv!
Ako b a'^ino na dahc k-jl politioni narod zivHi.
in.-j-a  \   vv-jji  '.aviifiu zivTieiijif \ Suli in vmdnijnh
*-'..i't>A&it<*i ili'fatii dokler nam tega nasi poslanei
n- i/poslnp.-jo, sum le ptnjei na laslni zcmlji, »be-
|.»ti** (nekdajni gr^ki duzm) in rparias'S   (suwii v
Amenki), :.k«-riiuio zgodo.iua prieaje, da smo mi
pnotui prt-bivalci dczel, v kterib sedaj staijiijcmo;
a ravnn tako   nam tudi zgodoviua pricuje,  da sta
hi' zf miiogo >:irjaskih milj, <la stotin ,_j milj pln-
|ea.   Lab  in Xcniec, polastila, in jih raznarodila. 0
! 'fash   sv.   Cirila iu Metoda in se kasneje jc segal
)sIovenski rod tje do 1'irole, kar nam sesedajnega
! ttga ime „Windigchmatraiw   spricuje, eela Karuija
i in' Fniilpku  do  Tagliamenla,  ate   tedaj   sfjadali
. k sedaj tolikanj skrficni in zraven Se raztrgani Slo-
veniji, 0 klere razprostranosti nas zgodorinski viri
jasno  prepricujejo.  A ako bi v taki r*zmeri   po-
i ptuj6evanje Slovenije napredovalo, bi se dalo labko
I matematifino proraduniti, kdaj da se Slovenija po-
!ptnjfii, in iz oblicja zemlje sgine. Ako nefiemo tej
neprimerno straini osodi  zapasti, moramo se vein
postavnih sredstev posluiiti, i vsi jezove poptujde-
? Iz goriSke okolice. (ho, dap.) Narodaost je niamen iskrene ljubezni do svojega naroda in do vsega, kar je narodovega. - Znpanija „ Dolenj-sk. v Brdah pa nofie tega vedeti, vedno rabl ? uradu raji laSki, ko miii svoj materinski jecik. Ona s im\ nofio spoznavati naroda svojega in morda se tudi ne vo, da tirja 2e sinovska Ijubezen, da siuo iwodn bvaleini, iz hatevega emo zajemali prvo telesuo in duSevno brano. Kdor 11 ima ijiibez-m do naroda, nevzbnjon gazi po remi novednosti. to jo pa elovek delj cmh okrmizljeu z domSSIje-mmi krasotann tnjeg;>. jezikn, ni ftuda, da ga kr* miaeU popolnoma oslepi, da se izneveri vaemu, kar In nm imelo biti najdra^o in imjsvetejgo.
» Doljeuski" obeini proti poitalijanCenjo t Na aaki men, « laSkini jlnpansfvom in laskim pomen-kovuiijem obeinarjev samib : so vzroki, ki jasno kafcejo tnLuo bodoCnost nase slovenske vasi.'
Sploh je teSko razumeti, kako more bitUlo-vck slovenskega rodi't, kakor je Dolcnjski iupan g. J ... e, tako neobCutljiv, da zanomarja in taku rekoo. taji to, Cesar se je v njciSnib letih h matermib prs napil. Ko bi glodal'iii natanjenejo opazuval dnige tmrodo, bi gotovo obrusil svoj nn-rodni zn.Klaj, delal bi potem so vsomi mofitni, da mo uresuifii  oni   toliko   opevnni i tolikrat nrokleti
Dolenjifc samo rMhIh : „ Mi sc ravnamo po sogab nasib las Mb sosedov, ki so z nami v vealk-danji dotiki. " Ti gnvoro tako, kor no vod6 ka-ko avele ho Rego in miviido svojega naroda, in kako mora vsak kuriti ljubczen do lopib fieg nasib pradedov.
Naj bi nasi Dolcnjei dclali v tem smislu, videll bi, da je to koristno njibovim dufievnim in materijalnim inleresom, kajti prvi korak do na-predka in blagostanja je pri vsacem oarodu zaved-Host svojega bitja.
Spoznajte vendar onkrat Ijnbi Dolenjci, po-sebno p.i vi g. snp<in ne dajajte slabega izgleda; oklenite se svojib siovenskib bratov, ki imajo do vas gotovo najveeo ljubezen! Nezainetajto dobro-luUleeib opomiuov, dokler je cas, kniite z deja-njem, da ste v resnici, za kar ste namoujeni: zvesti udje evetoee Slovenije I *).
Iz AjdovSdine 4. avgusla 1871. (Izv. dopis.)
\ Kako lepo  bodoenost  ima „ Slavijau   prida nam
to, da se je v zelo kratkem easu, to je od kar je
; gosp. Zajler prevzel njen zastop za ajdovski okraj,
ze  nad   200    zavarovancev   pri   njem    oglasilo,
kterib zavarovalni obroki pri druzib bankah pa be
le eez  dvc ali tri leta izteko.—   Posebno   pridno
, dela v tern   obziru   eastita  dubovscina,  zakar jej
bodi na tern mestu oSitna bvala izie^ena.
Priporoeam vscm slovenskim rodoljnbom, pf.sebno pa slovenskim zupanom, da dobrote tega zavoda prostenui ljuds«vu, kolikor je v njihovej mo6i razjasiuijcjo, tor s tern k narodnemu blagostanju nekoliko pripomorejo. — Za majben denar vdo-bis ti ali pa tvetji otroci lepo svoto dcuara, posta-ues ud „,sl;,vij(ia, ter si od nje, ee si v potrebab, labko denara izposodi§.— Na noge tedaj, dragi rojaki. ne zamuditc lepe priloznosti, da ne bode prepozno, kakor jc pri onemu nesrecnezu v Iiokavec-u, kteri je zadnje dni pveslcga meseca jiogorel in zarad svoje zanikernosti brez strehe ostal, ker ni bil uikjer zavarovan.— Oe bi bil vsaki dan krujear plaeeval za zavarovauje, bi si zdaj f lebko Icpfio bi«o sezidal, kakor je bila stara—zdaj vpepcljeua.
Po toei zvoniti jc bedasto!— Zafiuimo se zdruzevati na tem po'lji z nasimi brati Slavjani,, zakaj to jc temclj vsemu drnzemn in priili bodo cask coravno ne tako hilro, da bodemo v vseh obzirih zdru/.eni. - V to pa bo2ja pomoC in-areca jnnaSka,
Oital   sem  v  zadnji   „SoCi",   da   namerava
ipavski „Sokola  napraviti   besedo z igro; ta vest
se nam   Ajdovcem zdi nekoliko  neverjetna,  kajti
pri  nas  Ipavcih  je zrak  tako okufcen, da vsaka,
1 se tako lepa cvetlica prej   vsahne,  kakor se raz-
j cvete ; tako  postaue tudi nas „SokoF irtev ostud-
I nega prepira in babjib kvant. **)— Lepa jo caaa
Idoliua; a ljudje, Ijadje!
*) Dopisujtc nam veckrat 0 razlicnib tarnoinjih raime-rah! Branirao, kar nam jo Se oslalo!                            Vr»
*¦/ To je skoro neverjetno, Ipavci so dobri Slovene!; po VaSem pa bi bili postali Ipavoi francocko-republikanakega zna-' cSaja.-                                                                   (Vred.)
Iz Tomina, 5. avgusta 1871. (Izv. dop.) To-minska sodnija je letos izdala 11 v lepi sloveu-sciai pisanih razsodeb.              ,
Toibe so zadevale tirjatve rajnkega dr. Kg-vaai6-a, in gosp. dr. Tonkli jih je podal v sloven-skem jeziku.
Zvedeli srao od uekterih gosp. sodnikov in uradtikov naSili gor*, da bi prav radi napredovali v narodni pisariji, ko bi te odvetuiki se eversto lotili tega jezika. Za to, kar je dr. Toukti dozdaj storil v tem obzirn, srao rau pra? hvalezni in inr. silno priporacamo da se slovenSeme Se bolj poprime posebno v pravdah pri aodnijah v Gorici tako, da borao imeli na goriikem vsaj 2 6isto narodna odvetnika, dokler nc pride novi zarod.
Kakor se pa zdi, faka drngi drngega in ta-; ko se krepko ne zafine. — Slavni  gosp. Winkler; ni cakal,!temveS odlocno je zagel ter neizmerno je tako konstil na Tominskem, in glejte—avanziral je, postal je svetovalec pri namestnistvu v Trata! Go-spodje slovcnski pravoslovci v prakticuein iivljenji, stopitevsi sloini v kolo, in  ksnalo  bo  ves  narod vesel vase sloge, vaSe^a delovanja. Ljudstvo naj pa iirja od teh goapodov,  posebno od  advokatov in notarjev naj po slovensko piscjo, vsaj dobro pla-Luje. — Kdor pa plaea tudi lahko vkaze,   - Veino, da vas plaaijo nekteri a (cm, da slovenskega  no razumejo sodniki in posebno goapodje pri nadsod- ; niji, namestnistvu, naj viksi soduiji in drngili nra-; dih. — Ali to ni res, to trosijo po  dezeli le nasi \ nasprotniki. — Pri tsakcm uradu jih je  zdaj vze nekoliko, ki slovensko dobro znajo,  tudi pri ape-laciji v Trstn so taki, in nrt vikSi sodtiiji na Dit-naji je gosp.  Napret, ki jc bil  nekdaj   v   Goriei sodnik pri prctnri.
Vsako leto pa jih bo vee, ire zaenenio evor-sto in neprenohoma slovensko pisati. — Bogme!: tudi drngi dopisuik iz Sczanc v predzaduji „Soei" je omeuil: dobre slnzbe bodo namrcu sumo domaeiui in taki domaeini dobivall, ki se bodo skazali tudi v slovenscini in ki bodo tic la I i narodu na east in ' korist. — Naprej torej!
da bi se tudi   nekteri   ueitelji iz Goriskega tega shoda vdelezili.
Franeozka zdaj na vse kriplje dtda, da si zaceli rane, ktere so ji kernel vsekalt. V Pa r'zu pridejo v kratkem glavarji bivse komune pred sodbo.
Italija se oborozuje, ker :e Fr^ncozke boji; ital. vlada ima namrec francozko vlado na sumn, da hoee papeza zopet v svojc praviee postatiti in ital. vlado w Rima zapoditi.
Zdaj je to skoro neverjelno; ali Rim vstane se dolgo nereseno vprasanje.
Na Turskero mocno vrt; s;dtanova v«ada kupuje konje in oroij' v Avslriji; v Albiriiji p zaiic-l punt; '. Bulbar ji je- ni'-nd;i tibh vs»* ttd punt priprnvljonn.
Srbsku iibor»»/njt:. i*.n;»^ »r.i ta«!i Si !%•*• iiiiiiiskciu j<» v/.1 zupi-t niKbd [.;•!•[» r sju d '.U'V-nn in lj*.d>kt'm /:iitopsfv»»in; kit*-/. Kmh*! /-tr.i <>'*U\ peKkofMti, dasiruvni'i ^rt*jo mwl Av-!n] < iu'l'uiNk«i dogovori, knko bi s« ^:> na prc^Utln ••liran'iu OriiHitalskn kriza so Khz t  --  to j*  '^
Uiiska lince zid.'di v Lrtnunjt \f!.k'» tfliij.r,f da \mh\p bolj gotova proti N»»rnffn< tckij jr pr.-jnznont /. N •wfa'yt pn'"«LM'f«>  rahla
li Dornberga 8. avgusta 1871. (Izv. <%.). Hvala Bogn, volitve obeinskega zastopstva so se v j nasi obeloi vendar onkrat dovrSile. I)ue 30. p. m. I je bila volitev zupanstva. ?a 2iiDuna je izvoljen v j ob^no zadovoljnost Jolei Sinigoj, po'stenjak pi ve | vrste, npamo, da bode vredil poprej zainoiane ob-^inske opravkc, posebno ker itna krepkc pod^upane ua strani, kateri so mtt obljnbili, da ga bojo pod-,
pirali koli^or bo mogoee. Poprejsni znpan, K......., I
Kateri jetndi zdaj kandidirai, glasu, ni dobil dc enega ne za iupana ne za podftipatiu. Hinigoj ;c bil vo-Ijen enoglasno, tako tndi skoro vsi podznpani. Po-trebovali sino zares v iiaii obcioi krepko zastop-Stvo, ker do zdaj se ni vse opravljalo kakor bi so bilo moralo. Priporocamo pa vam novovoljeni mo* 4akj, da ee ne vslra§ite tezavnega dela, atnpak da delate neprehoma obSini v prid, katera etavr vse svoje zanpanje v vas.
(Premescenje) D.^dsinji c. k. prM:iv v »•¦!-/.Rtn. gi>sp. Matfi 'Tn »vtM\ m: \sUh\ \\n\iA,<'»)\ N''-Vt,l,raii,»t\:i pre-sidi v >»¦/.; m•.
Guspod Ti'iiovt-e, u.m vojak, je i/\r»ttMi talent in rodoljub trdncg.i /.ii.iraju; vtmdi iwt-s. da_su ij.hii zopet pribliiu in griitnlirafno Sc/.itMvan ki doinjo pridnega, pfistenega in zm-v/.nega pil^fu,.;. «..i fudi Ijube/njivega dnu:vomica.
(SloveSllOSt) V«"ist i-'i;«.tvit y.i-r.-iv. i!ih-:ir-sarja uapravijo dihi'i r.«/.u. #«ik\:Ii (\ k. m-u\<(-hkiipno pt;vs'.o in tolo^udsko skusn;«», j»ri kiitiiri s«; bode vrsil j:iko ziMitiuiv pnt^ruin. nhsr«|t:»"* \r. A•» venHkili, italijauHkili in iimusliih p^titi in lt-t'«\i»d-skili p/odiikcij.-- lV.-<ni«kE del i»-l*; vitiif g. A. llribar. pi-vovtuljii na vsili t». !.. u.'-ifiii." ill.
(IZ Tomina) jo zadnj.i S.iea j..ii-,M:ibi. d,t «ir t<;iaiuHki \u\\v\ zgudifi svojiu'Iulaj -sl»»v» *<-\ r\i\\\v*". Isn, prt'.d lU'kjitiMtiui diKiv str.o sir pri-|irit;;di, d.i s> zopcl  nasli  nekdaj ni „fuano in <?u'-iriiil.r-. S- t<-r
l*oliti«*na rsizgled.
Po easopisah se ne here zdaj druzegn, kakor o shodu nasega cesarja z nemskim; po n;ij-novejsih berlinskih porocilih se bosla \ladarjn n.-i-mesto v Gasteinu v Islu srecala. — Nemski lisii sicer raocno govore o neki alijanci Avstrijc z Nemsko, ki se ima skieniti v Gasteinu; a to so nam zdi neverjetno, taka zveza lii bila Avstriji pogubljiva, kakor smo se trudili v danasnjoni u-vodnem clanku dokazati.
Obcno pozornost je zbudila neka brosnrn pod naslovom: „Vstavna stranka in niinisterstvn Hohenwartovon. Ti brosuri je menda oce sam Hohenwart — Prav dobro je, kar se c-itsi v nji glede narodnosti, katerim prLnava pisnc vse pra-vicne zahteve in tirjatve; a samo lo ne moreino prezvek;'ati, kako bo Hohenwart svoj federalistieen program izpeljal, brez si nakopali sovrastva usta-vovercev. — In vendar se Crudi Hohenwart \ omenjeni brosuri ustavovercern dokazati, da jib node po nikakem zaiiti. —
Kako bo mogoee ustavovercern in f'ederali-stom vstreci, to nam je pretezka uganjk.i. ker smo prepricani, da je Ireba ustavovm-e' po-polnoma prezreti, ce se hoce narode zadov.-ljiti in spravo doseci.
Sprava s €ehi je menda vze gotova; iU\ Rieger je^ bil prexeerajsnjem cez 5 ure pri ee-sarju; slisi se da postane v kratkem minister.--Na Hrvaskem zdaj politika miruje; najvaznejsa rec je zdaj ueiteljiski shod, ki bode zboroval 23, 24, 25. t. m. v Zagrebu; tega shoda se bodo vde-lezili ucitelji vsih slavjanskih kolen; zeleti bi bilo,
ZOpCl      ll.l.-ll      ...n«..J...     ,,r......,     •.'     t...       ,.-.-,     .-
inoraiuo povedati, angazirali budu Tomtni'i iiovi^.. tenorja iz Idrije, o katerein Me nli^i. da im» b5p glao'in je izurjeu pevec. GoHpodu pcv^^odjii p-.i priporoi-iiiun, »t»j se potrudi, kar mtt je \v wv^-r *. saj j<: slavr.o narodu sluziti: pev.nki /.hor j>'.t l.*> ^ittovo vtjsi'lo podp:ral, sponiintaie ne poprfjsnifi krasnih easov.
(..flramaticnecia drustva ) Oetrti hiia /.hut • bil v eetitek '.I. avgnsta \ Ljubljaui. Vdritv.i!<>«>e g.i je okuli ;")•> drnzabniKov. f.elno pi»i•»('";[>» jf pi'av zanimivo in kaze eversti uapredek t^\i mlado^ * ilnistva. Za pi'ivoseduika ]e' bil eiit!i;h*iwi /**_f»--r zvoljen g. IVter Gi'iisselli, blagajnrUa ^ ht.s., :i . Za^ar. V odbor h» i/Aulieui nest^M i:>.^ «¦»{'»..,i.iUi (M.irjiineje p-.-'h'tMiu piiii'M-nm \ j>i.!nni:.;: ¦''¦, \».'. . Danes omcniuM b' tt^iko, da pit i«. > r.:i <iii^\tr, sleje to 7.'\ na'jiedek >l«ivcn>!;ogi !ui,it; ^:im prevaztio (intstvo jak=" main diu/,abn'';tiv, u: voiid.n bi bilo zeleti d.i h!oumks!»i f-mikaui d''tn--im'ij : » drustvo izdatno poi!jiira.r». Pi-ib-Inj;* \\ •. Vis: 1/ piislaneca n in imenika ^->ta\ii: p.*.^i.-d '.u *.p;,-f,i>voi-Jii kaj \ce o ter /.adov.'. X-*vi (jj-.i/. -.he: wi. kteri odrajtajo lelni done.s.'k '2 phi, iu »r.- <• tL-,Ij.L-sis zin'raj knjige /a i. L>7<>., i»bstv i|v e • I! »»• ,,-linkih iger in Ietni* [-m, ed-i.
Posebno n.;s:ui eitaUiieasn z.\«» p;:^i:i v.un \ da pitsti»[tM:» > tvni iii'i'tu b Mum ?'¦ ti.*-Iv ;u *¦ *, podpoini diiv/.aUnt!%i k ^v.iin;'.tiet.<.;n;i -iie-'M;, u\ $i takn nskibijn l.»;.«> /b.^k* dr;;i.ir(-.i > b u-'. k'- . ; ¦jini  boiio dobro sliu/Li /a iiiviai'   ».* p,ed-»:.ae.
(Zrclostna preskusnja) na u;-. ^isunaz'i. .*e je. wsila pvesii hiifa, KmsuoIs ^, .j ',>/„ ;vlj ' pi'iniertii , posebno pa j * bila neinska n.ii »^.i ki; pri pra vii a z-.i to prilozn^st. VtSibv.j|» se je pre--kusnje 2o oeitnib, to je 8 slo\fU*kib In 1 itat.jan-skib dijako\ in eden piivaten, it;m::ve kinv. Hu-benlobo iz Devina.
Kakor se sIm, ni slovens^a ualog.i sae.tit-gkim dijakom p» volii, giasila se je : 7.-.\i;etok in veljava ghigolitice, eijiliee in le.itniee. —
Kutn da  se  niisli   veeina   naSdi uadepuluib
mladencev po sreeno dokoueaui inaturi  obiniti. ni
se nie kaj vedeti. — Pri nekterih je menda „ ner-
vas rcram ",   pri drazib  pa tndi muenje  starisev
', krivda tej neodioenosti. —
(ToSa). Grozne re6i se porocajo o skodi, ki I jo je napravila to6a po nekterih krajih levega to- \-I ka Ipave 4. t m. —   Posebno  kudo je tolkla po i
vinogradih ^amarinskih iu Stanjelskih. — Kakor so pravili Jjndje iz ta»noinjih krajev, de tndi pre-tirano, vzelaje ona grozdja samo nekaterim bo-gatinom, kteri ga pri srednji letini pridelajo cez 1000 kvinfiev, toliko, da ga ue bodo iuieli vsi skup, kakor ka*2e, §e 100 kvinCev ne.— Ce bi bilo tndi pol la-2L nesrcea je vsakako straSna. —
Nov list izhajal bo v Ljnbljani dvakrat na mesec pod imenoni „ Ju2»i Sokol", kteri, bo do-na.sal Obuikc o telovadbi z bettritti^nim feijtonom. I.astnik bode rau J. Z. Vesely, vredoik A. Kreioiar Zeleti je, da bi se razslrjal ta list Died Ijndstvom, kajti potrcbttu je posebno a6iteljem telovadbe in spluh niladini. I. .steviika prijta bonasvitlo 5. avgusta t. !.. D.tMeiiina pa 'znaSa 2 gl. 16 kr. za celo leto k»era naj se poailja pod napisoiii:^J,_Z. V«»se»fy, S-v petrslio predincstje &U*v 14f"). v Ljob-lj mo.
Kmetijske in trgovske vesti.
V'mi irguvski l.'sti ne perajo \ee nil manj z l>-to*»;;i letufi, ker !• odioei. bod« li blago na na ^h rrgib drapiali ue; ^mejo sk U stare/.itne zaloge \.>> ni/.ki ali \;ii.ki eeui prodajat". OJ ver krajev se j»c piogtevi ,i/.bl brtine, buib'ino zamog)> torej %* le po udatu pi.iv -/.iiiertijivo p'.^iti. ^clunu, da bi iK's i vlaiJa tudi b-t«:» v tej z.ultrvi avtenti^na po-ri.eila iiaznaiula, mtiuu'^ gletlt4 iiotruiijc vrednosti iu iii:i'i/.um K tovjji . pr^Jelkov, to bi bilo za pro-dajalee ill kupeevabv k\j kuristno.
.S pseuiM .si, jji O/inkem in Urva^k<'in splob %.»di>'v**lm:; po-iestniki so simi miithli, da )e toliko in: boib\ |i«T ;e Sfioiuiadi m «i u<» io?te trpela, tudi ua K'r.'-it in I'ml i.jtkviu m> y bii/»i tibue^la tak«». u .L'.r iaij'ko leto. V AursLn. je i\ dv.ttedna \\* \\ c \ .L<</-,ifla, in \ kr.itM'iu piide v evioj»<tko tr-tr.i\f»?,w, l-'iancn^ke so auub^!»e bike no pa «e »e hfar.t m*i;.» psi'iitco nap:digeue,
Ib/lje ^-e.T «di;iis .. v»,tsi!ai m t iko It*pa. k:ikor lanuka, /rim ii1 inij piMzno: i^tt»Hiije reZt fci.-M v.«-au [».una! 7'.» //., I m-»l»*- pa «l    *'2 ti.
,b eiiM'ti j,« ,Vt «h j»..srf,ii"* lep, e^t ill pfdiu-j^u
/nil',    »*•   j» «    fri !•    /.(   '.!    ft.   j»i>    1,1.',(u!l    l,'/,JI   *a\    Uil"
flu ;ra iM'nJa tniirte T.) -74 //. Pivovani zatuorej-t i»!t; vi'-eb. ir. take^.i ,r»'<-m')ia u.i^nui'o g-»!».v*» d»*-bet   kI.ii{ , (i| ,Jr .
'i'ud; rues ne ;c pe.H-sd dobm ob.ii'-'el, na rurl.'.i^'tfiii, k.tkor biic iovali-i tnlijo, hi g.i na dti.ino j<"dfl|,ili, h» ti'iiu ni ton*! lufi da bi bil dug. ^
K ikn pa <* nirV,r • ¦* Ako s.« ne t*tM^x, do *e-d.j ie j.r.tv main fjpani.i; k.i!»«»i i:a n^i>k»'ni. Hr-v<^!.':a !,»',(. ?udi ita r*utfau?*Aem in \ lubjt, kjer jf' vpoieuf;r* ^latni /.!'.»¦«:. ;¦* /.-mija psenu^.-na tit zdatnega dezja iako p^tiebnt, nicer je nekohko de/.evalo pretekb ted^n, ali to je bila le kapljtea v—iiiiirje.
<'ena kuriue veduo ra«n», ua zadujem trw'U 4, f. m. v (Vrviujanu jc bil hut {bUm 3 iv»*e pol,)i po t;bl. *>. 4'; >"»<) *d. pvodali so jo vender do zadiije^a /rna.  iako se godi tudi na dnuih Ir^ib.
l>riiiod(ijir> bo,iem> por>»e:dio nAt dib pridclkih.
Ker >tMv*ue ua nasemn tr^ju blizo take "Sta5*, kak'*r v zadn;em- Jistu nazrt mjeno in ker nam pn.^.uia |»unanku*o# **m-.> jib za zdaj upnstrii.
Pozorf
l>» >!n't kni»*:,:Aa   i»da v ib«rici   unu no-
k«diki- tt;;t»'V p:'a\ i» jm -.m kr<•iu|»jr.(..i ;>* pr»4aj it* -irr-r:
A. amerikanski zgodnji-roini krompir.
k^ iti* <i'i':t jiu.i.M >•' d-»/'»ri --• *'U funf ^tann
B.   domaci zgodnji. belt krompir. • u font Man*» ;» %.<!
C.  velikanski, Marmontski  krompir  •:.   (nm
"'^'i"  ,"*  vd.
Kup.-i n.ij •«« M-ria-.}^. pr»j k<« m«t^Hv, pri /¦.n'a^iti-tn v-.'d^vi d«-.'"i-;u- ktnrtij^ki' ^*U- \ tfuriei.
igralno 4?«Utv«*
IVdpkmi > Hsunvai iirraliio druiktvn, po ktetvm >?• xamore ifrrati na L•> razti^nih ars-trij»jko-«»gfr>kih Inzov: dotir-ni «leHi se plafujVjo v meseniih rokih (nitah). —
Pri omenjtwm ^ tudi kupujejo in pro-dajajrt vsakovrstni Iot*'rijski pfekti.
4« X. tjfona
menjavec v ulici Sv. Ivana in v Bastelu.
Izdajatelj in odgovomi vrednik: VIKTOR DOLENC. — Tiskar; SEPTZ ? Goriei.