*t. 11. V Gorici, v soboto dne 7. februvarja 1903. Tečaj XXXIII lakaja trikrat na teden t lestlh lidanjlb, in 'sicer: rak torek, eetrtek in soboto, ajatranje la« rtanje otfoldne, veeera« izdan je pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pofiiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. i.«6u pol leta........6 , 60 , , . 3-30 oetrt leta.......3 , Vi „ , , t 70 Posamične številke, stanejo 10 vin. . - r . Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11 uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulic1 Stv. 11 t Gorici v cGoriški Tiskarni* A. Gabršček vsak < dan od 8. ure sjučraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9, do It. are. Na naroČila bres doposlane narodni«« Oglasi la psalamloa se rafiunijo pd petfr-vratah,-oe tiskano 1-krat 8 kr., 4-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. -vsaka vrsta. Večkrtt po pogodbir — Večje Črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Zc obliko in vsebin^ oglasu v odklanjamo vsako odgovornost. za omiko, svobodo L.\ napredek!« Dr, K. Larrig Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5, popoldne; ob nederjr,h m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo ee nahaja v Gosposki ulici SL 11. vw fcilno In oglase je plačati ioeo Gorica, »opisi unj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in droge re61, katere ne ».•tjajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le sravniStvu. ______ „PBIMORIC« ^zhaja neodvisno od «Sode» vsak petek in"stane vse eto 3 K 20 h ali gld. 160. t -i; «^\to.*BrimoiBp« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarx v Šolski ulici *u Jellersite v Nunski ulici; - v Trstu v tobakarni Lavren8l8 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Slovenščina m sodnijah v Gorici, i. Vselej, kadar zapi&emo kako besedo o uradovanju v slovenščini na naših sodnijah v Gorici, o nastavljanju uradnikov, ki jezikovno niso usposobljeni za c. kr. sodnijsko službo v našem mestu itd., vselej se oglasi nam v odgovor tukajšnji laški list .Corricre Friulano*, hote dokazovati, da vživajo med uradniki, višjimi in pisarniškimi, prednost Slovenci, da se zapostavlja Lahe, ter da laški uradniki vršijo svojo dolžnost vsestransko-v najlepšem redu, tudi v jezikovnem pogledu. Spomnijo se pri tem tudi svojega nekdanjega za justico in za vsaki zdravi razum jako nespametnega načela, da mora biti v Gorici laščina »lingua del foro*. Nekaj takega se je zgodilo tudi zadnji Cas na našo notico k razpisu mest kanedista in asistenta pri tukajšnji c. kr. okr. sodniji. »Corriere* je zopet zajavkal, se malce polagal, pohvalil laške uradnike ter namigni), da omenjenih mest ne sme dobiti nikak Slovenec, ker teh je že tako preveč v službi na sodnijah v Gorici, kajti laikih uradnikov, usposobljenih za taka mesta, je v izobilici. Stara pesem, vedno ednako zapeta, ali vselej disharmonicno, da gre skozi mozeg in kosti, kajti lažij in zavijanj mi Slovenci ne more.no trpeti, zlasti ne, kadar gre za pravico 1 Odprto je torej vprašanje o nastavljanju usposobljenih uradnikov in neusposobljenih na naših sodnijah v Gorici, in o slovenskem uradovanju, no, zate pa se malce pomenimo o tej stvari zopet enkrat po dolgem času. Pred vsem ljubimo resnico, hčerko božjo, pa recimo najprvo, da so za jezikovno stran službovanja na naših sodnijah usposobljeni najbolje uradniki slovenske narodnosti. Slovenec, ki vstopi v c. kr. službo sploh, mora znati poleg svoje materinščine pri nas tudi drugi deželni jezik popolnoma, oziroma ako ga kdo slučajno no zna, recimo kot avskultant, dobi nalog, naučiti se ga, kajti drugače mu ni misliti na splošno stalno nameščenje in ru avanziranjp. Pr Lahih to ni tako strogo, saj vidimo na printer celo v Gorici uradnike ni sodnijs-h. ki znajo malo ali nic slovenski, pa vendar bivajo stalno tu. Pa pri višjih uradnikih je vsa reč postala že malce drugačna; ta je prisiljen naučiti se kolikor toliko bolje slovenščine, četudi jo kedo na tihem preklinja, ali pri nižjih je v veljavi še vedno tisti sistem, da zadostuje »quel poco, che occorre*. Zuto obhaja človeka kar groza, ko vstopi v kako pisarno ter pozdravi ali nagovori laškega diurnista ali kan-celista po slovensko, kajti zadoni mu na uho po navadi taka slovenščina, da je ne moreš z lepa zopet spraviti iz ušes. Med vsemi laškimi uradniki na sodnijah nižje vrste poznamo samo enega, ki zna res slovenski, vsi drugi pa .tolčejo' slovensko, kakor pravi naš ljudski izrek. Zato pa je skrajno neresnična trditev v ,Corrieru", da ti laški nižji uradniki uradujejo in govorijo pravilno slovenski. Bežite, bežite, kdo Vam to verjame, ko se pa prepričujemo prav o nasprotnem dan na dar Kdor je imel večkrat opraviti na naših sodnijah ter je diktiral kake zapisnike, je pač naletel le prepogostoma na pisarniško uslužbence laško narodnosti, ki so protokolirali tako, da jo bilo groza, navzlic temu, da se je tudi preiskovalni sodnik trudil in kazal, kako se mora pisati. Ne rečemo vsi, so tudi izjeme, ki so boljši, kakor videvamo tudi pri nekaterih gospodih neslovenske narodnosti, zlasti višj:h uradnikih, dobro poznanje našega jezika in zadostno povoljno uradovanju v slovenščini. Sploh se ne dotikamo onih, ki delajo v splošno zadovoljnost, kar se tiče nas Slovencev, v jezikovnem pogledu, marveč naše opazke so naperjene le proti onim, ki se nočejo ukloniti duhu časa, ki niso usposobljeni ter ki celo za nalašč ne delajo tako, kakor bi moralo biti. Vestnim in vsestransko sposobnim uradnikom vsa čast, vsa graja in vsa obsodba pa onim, ki se jih trpi po tistem sistemu, katerega se kar ne morejo otresti, da bi moral prevladavati na naših sodnijah Lah, pa četudi jezikovno neusposobljen — kakor je bilo v starih časih. h teh starih časov občutimo zlasti neljubo pomanjkljivo znanje slovenščine pri nižjih uradnikih, v lepem delu seveda tudi še pri višjih! Smešna se nam zdi trditev v »Carini«, da vsitilalki nižji uradniki znajo slovenski ter da so napravili izpite tudi iz slovenščine. So. Mnogo izmed njih ima tako spričevalo, ali tu treba vedeti, kako se delajo taki izpiti in koliko znanja slovenščine je potrebno za to! Ce zna tak-le aspirant za c. kr, službo v Primorju prečitati pravilno kak opomin, kateri prinese birič v hišo, je jezikovno sposoben za davkarijo, če pa razume površno kako vabilo k zaslišanju, pa je goden za sodnijo. Tako je delo sistema, kateremu pa mora biti enkrat konec! Za danes moramo še zavrniti »Gorrie-rovo* laž, da smo zahtevali, da naj dobita razpisani mesti kancelista in asistenta Slovenca, To ni res, mi nismo tega zahtevali, marveč zahtevali smo, da morata biti na mesti imenovan* uradnika, ki sta za to jezikovno usposobljena v pravem pomenu besede. Kakor ne smejo Lahi stati na tem stališču, da naj so imenujejo na naših sodnijah le laški uradniki, tako ne moremo stati mi na tem, da naj bodo vsi ti uradniki Slovenci. To je nonsens. Podtikanje v tem oziru kaže le, da Lahi nimajo za taka mesta sposobnih mož ter da se hočejo še nadalje držati non-sensa, da morajo imeti na naših sodnijah v Gorici prednost uradniki laške narodnosti. Ali morda ni res tako?! Dopisi. Iz Ozoljana. — Kako hitra sta naša dva farovška lista, »Prim. list* in »Gorica', kadar treba povzdigniti kakega njihovega ljubljenca, pa kako hitra sta tudi takrat, kadar treba uničevati nasprotnika! V mislih imam dopis aPrim. L." z dne 29. jan. pod naslovom »Sadovi naprednega časopisja*. Kar se tiče prvega odstavka v njem navedenih oseb, so ti sami pristni klerikalci. Ti iz-veslno Čitajo le »Prim. L." in .Gorico'. Kje torej so se naučili pretepanja med seboj? .Prim. List*, povej nam to, ker vse vidiš! Čudno se mi pa zdi, da ni videl .Prim. L!st* nič drugega nego da je neki Fr. Šp. iz Ozeijana s kolom udaril Fr. IT., vulgo Franca iz Sem pasa. Fr. šp. ni pripravilo do tega napredno Časopisje, pač pa Ušaj sam, Ko je prišel Ušaj v hišo in zagledal Ozeljance, je prinesel poleno ali tisti kol, s katerim je dobil po buči, PriSe! je z namenom, da da po Šp. Njegovi pomagači so bili s l Stanič, Ant, Lenščak in neizogibni Fr, Sarookec, vulgo Rudi. Franc je govoril tem junakom, da naj dražijo Šp., on ga pa nabije, Tako je izpovedal Stanič. Ko je hotel Franc udariti Šp., mu je vzela iz rok poleno krčmarjeva hči? tako je izjavila tudi orožnikom, Ko je Ušaju to spodletelo, je pograbil Špacapana za nogo in ga vlekel z ognjišča, šp. pa je pograbil poleno ter dal Francu plačilo. Kdo je tepel pred časom pod Ajševico gempaskega kaplana? Kdo neki drugi, če ne Franc, mešetar iz Šempasa. Kje je bila takrat tista mevža »Prim. L.*, da ni nič videla? Kdo sta torej Franc in Hudi P ,Prim, List* dobro ve, da sta ta dva najpredrz-nejša klerikalna agitatorja. Kje sta se naučila tistih lepih lastnostij, katere prodajata ob vsaki priliki P Morda ne tudi iz ulico Vot-lurini v Gorici P Pa, ako se bojita »Prim. List* in »Gorica" za najboljšega kristjana v Sempasu, Franca, pa naj ga vzameta v službo, ga spoznata že prvi teden, kaklen mož da je. Poznajo ga povsodi od Gorice po Vipavski dolini, po Krasu do Ljubljane. »Gorici* se cedijo sline po tistem poljubu, kateri je dal šp., ko sta m poravnala, ali »Gor.* naj se kar posluži pri Fr., saj jih ima ta na razpolago. Franc je dobil 8 dnij za počitek, da ne sme nič delati; pa baje mu je naredil že pred 50 leti neki zdravnik spričevalo, da ne sme delati. Iss Branlce, na Svečnico 1903. Lepa je ta naša Vipavska dolina, pa še veliko lepša bi bila, ako bi bila verna, pa neverna postaja dan na dan bolj in bolj, ker prihaja v njo v obilem številu vsakovrstnih brezver-skih časopisov; to jo grdi in pripravlja ob njeno sloveče ime. Tako je pridigal zopet naš Vales. Še mu ni dovolj obče znani .flajšter-ček', tista lepa očesca in ustca kot nagelj-ček in še bolj ljubeznivo srčece; misli, da je že vse pozabljeno, in da svet več ničesar ne ve, kar se je pisalo svoj čas o njem. Zato pa je jel sedaj zopet rogoviliti v cerkvi nad rizarji. Zgodovinski roman v štirih delih PoUskl spisal H. SIenkiewtc: — P«sl- Podravskl. (Dalje.s »Jaz ... v Sčitno ?* »Da. Kajti ko bi jo ugrabili razbojniki znovič na poti, padel bi zopet sum tukajšnjih ljudij na naše pobožne viteze, torej jo hočejo izročiti naravnost v vaše roke. c »Ali kdo mi je porok, da se vrnem, kadar zaidem sam v volčje žrelo?« »Čednost bratov, njihova pravičnost in pobožnost. Jurand jame hoditi semtertje po sobi. Jel je že slutiti izdajo, bal se je, toda ob enem je čutil, da mu Križarji utegnejo staviti taki* pogoje, kakoršr*e bodo hoteli, in da je on povsem onemogel pred njimi. Vendar pa mu šine v glavo neki izhod, kajti nakrat obstane pred romarjem, ga ostro pogleda, na to pa se obrne k ženski in reče: »Prav. Pojdem v Sčitno. Vi in ta le Človek, ki nosi na sebi romarsko obleko, ostaneta tukaj, dokler se ne vrnem, na kar odideta z de Bergovom in z ostalim jetniki.« »Gospod, vi ne verjamete Križarjem,« reče romar, »kako naj vam oni verjamejo, da izpustite nas in de T^rgova?« Jurandovo lice obledi od jeze, in nastal je grozen trenutek, v katerem se je zdelo, da pograbi romarja za prsi in mu poklekne na nje, toda Jurand potlači svojo jezo, si globoko oddahne ter jame govoriti počasi in s povdarkom: »Kdorkoli sta, ne izkušajta moje potrpežljivosti da se ne pokesata.« Ali romar se obrne k ženski ter reče: »Govorite, kar vam je naročeno.« »Gospod,« je dejala ženska, »midva bi se ne drznila dvomiti v istinitost vaše prisege, ako bi prisegli na svoj meč, toda vaiti se ne spodobi prisegati pred prostaki in tudi naju niso poslali po vajino prisego.« »Čemu torej so vaju poslali?« »Pobožni bratje so nama rekli, da se morate, ne da bi komu kaj povedal, napotiti v Sčitno z gospodom de Bergovom in z drugimi jetniki.« Na te besede se zganejo Jurandu roke in prsti se mu skrčijo nalik krempljem roparskega ptiča končno obstane pred žensko, kakor bi ji hotel poše-petati nekaj na uho in reče: »Ali mar vama niso rekli, da zapovem, da vaju in de Bergova z ostalimi jetniki vred v Spihovu nataknejo na kol?« »Vaša hči je v oblasti bratov ter pod varstvom Šomberga in Markvarta,« odvrne s povdarkom žena. »To sta lopova, krvnika, razbojnika,« zarohni Jurand. »Kateri bodo znali, maščevati se za naju in kateri so nama rekli pred odhodom: »Ako ne bo hotel izpolniti našega povelja, bilo bi najbolje, da ta deklica umre, kakor so pomrli Vitoldovi otroci.« Izbirajte si!« »Pomnite, da se nahajate v moči komturjev,« se oglasi romar. »Nočejo vam povzročiti krivice in starešina iz Sčitne pošilja vam po nas svojo pošteno besedo, da sa vrnete svobodno iz njegovega gradu; toda pobožni vitezi žeič, da se radi vsega tega, kar ste jim storili, pridete poklonit pred belim križarskim plaščem in prosit viteze milosti. Hočejo vam odpustiti, toda prej hočejo ukloniti vaš ponosen vrat. Proglasili ste jih za izdajice in krivoprisežnike, torej sedaj zahtevajo, da se jim udaste na dobro vero. Oni hočejo vrniti prostost vam in vaši hčerki, toda morate jih prositi za to. Gazili ste po njih, toda sedaj morate priseči, da se vaša roka ne dvigne nikdar proti belemu plašču.« »Tako hočejo komturji,« doda ženska »in ž njimi vred Markvart in Šomberg.« Nastane trenutek smrtne tišine. Zdelo se je samo, da nekak zamolkli odmev zlokobno ponavlja grozne besede: »Markvart.,. Šomberg.« Od zunaj so se za-čuli klici Jurandovih strelcev, ki so stali na straži okrog grada. Romar in ženska sta dolgo zrla drug drugega, pa zopet Juranda, ki je sedel oprt ob zid, nepremičen in z licem pogreznenim v senco. V njegovi glavi je rojila samo jedna misel, namreč, da mu Križarji zadavijo otroka, ako ne stori tega, kar zahtevajo od njega; če pa to tudi stori, pa morda ne bo mogel rešiti s tem niti sebe, niti Danuše. Ni vedel si svetovati, iz tega labirinta ni poznal nikakega izhoda, čutil je nad seboj neusmiljeno premoč, ki ga je gnetla. V duhu je že videl železne ro^e Križarjev na Danušinem vratu; naprednim časopisjem in nad naprednjaki sploh. Ali varuje naj se, to mu rečemo danes! Tukaj je izročena šola, to je šolski poduk otrok tudi g. nuncu Valesu, ali sedaj dolge tri mesece niso imeli otroci nikakega poduka v Soli, ker je naš g. nune malo obolel ali bodi bolje rečeno: djal se je v lenobo, in komaj sedaj je oznanil nekaj, da so se mu umirili razdraženi živci in da začne zopet s poukom v Soli! — Ko je pa zabavljal liberalcem v cerkvi in zunaj cerkve, se mu pa ni poznala nobena bolezen; za to je bil zdrav! Za prihodnje cerkvene prepovedi mu nasvetujemo, naj pove kaj o tistih tičkih, kakor o Drozdovi defravdaciji, o Fridolinovih svinjarijah, pa tudi o tistih svojih ljubeznivih pisemcih itd., da ljudstvo čuje obe plati zvona. Potem se bomo bolje umeli. Povem pa Vam, da ni Se vseh dnij konec, da se ni treba se dalje česati ob te preklemane liberalce, ker si utegnete do spomladi pričesati tak tur, da kadar eksplodira, bo se bolj diSalo kakor zadnjič; potem ne vem, če bo dovolj flaSterčkov v Braniti. Ali je dosti za danes, g. Marko ? 8 St. Vlškogorske planoto, 2. svečana. — (Občinske volitve na Št. Viski gori.) — Odkar se vrše obč. volitve, Se ni bilo tako burnih kakor letos. Klerikalci, njim na čelu seveda g. nune, kateri je še komaj tri mesece tuk-j in niti ne pozna popolnoma celega kraja, so bili napeli vse svoje moči, da bi si priborili zmago nad naprednjaki in postavili ni županski stolec nekega »svetovno-proslulega* Janezka, ki nima v tej stroki nikake zmožnosti, niti zadosti energije, ter ga sploh ljudstvo na Gori, kije napredno, ne mara. Kakor povsodi, tako so i tukaj klerikalci volilce farbali z vsemogočimi lažmi in obrekovanjem naprednjakov. Slo se je i tukaj za vero! Da se niso strašili i drugih nepostavnih sredstev, podkupovanja itd., je več kot gotovo, saj se sliši med ljudstvom, da so za to trosili „svitle kronice*. Že odkar se jim je bila posrečila zmaga ob priliki dež. zborsbh volitev, so se pripravljali vedno na tihem za obč. volitve. Ko so bile te razpisane in so bili imeniki razpoloženi; so sledile reklamacije za reklamacije. Hoteli so spraviti potom teh vse bližnje .nunce" na imenik in izbacniti marsikaterega njim neljubega opravičenega volilca. Zadnje tri tedne pred volitvami so jo pa dan za dnerom mahali od kraja do kraja, iz hiše v hišo, ter silili volilce na volišče za njih »sveto" stvar. Zadnji teden pa niso ljudje imeli miru, ne po dnevu ne po noči, pred temi nadležnimi .kavkami". To nedostojno misijo je bil ubral prav pridno i gospod ,nunc". Pri tem pa je tudi marsikje naletel na odločen odpor, in slišal jih je, da mu bode gotovo še dalje po ušesih zvenelo. Pa še več bi mu bilo .šikalo" l Da bodo taki naše ljudstvo na Gori zapeljevali in diktirali obč. može, ni Slo v glavo tem presnetim odločnim naprednjakom in hajd, po vzgledu .klerikalcev" na delo. Pokazali so sijajno dne 21. pr. m. pri volitvi v III. razredu, da vačina ljudstva se ne pusti ko-mandirati v svojih občinskih zadevah od .nunce v", mežnarjev in orgljavcev, za katere vse je treba vedno donašati, kajti zmaga je bila sijajna v tem razredu: naprednih glasov 117, klerikalnih 42. Klerikalci pa po tem hudem porazu so vendar le upali na zmago v drugih dveh razredih. Iztuhtali so kmalu laž, da so v tem razredu oni zmagali, in s tem so jo udarili nad volilce II. in I. razreda. S tem nepoštenim sredstvom so delali vso noč in na ta način marsikaterega volilca, ki bi bil sicer drugače z naprednjaki volil, zvabili na svojo stran ali pa je doma ostal. S tem sramotni činom so dosegli zrnato v U. razredu s uemi glasovi: klerikalnih glasov 36, naprednih 33. Lepa čast! Po tej majhni zmagi so bili klerikalci kar iz sebe in slišalo se jih je vpiti: vse naše, vse naše! in domnevani župan se je že gotovo v mislih komodno vsedal na županski stolec in mogočno zapovedal naprednjakom. Popoldne je imela biti torej odločilna bitka. Na obeh straneh se je gibalo in pripravljalo za ta odločilen boj, da je bilo ve-velje. Prišli so na volišče kar trije »nunci' (šebreljski Miha s pooblastilom posojilnice, s katerim je tudi volil, v predzadnji »Soči" krivo sporočeno, da ni volil) a naprednjakom pač niso prav nič imponovali, videti jih pa v resnici ni bilo lepo, stati v vojni vrsti s kmeti in gledati razpor, ki so ga vsejali. Ob dveh popoldne je zadonel klic pri-četka in ob štirih popoldne se je bitka končala z porazom klerikalcev. Rezultat: naprednih glasov 20, klerikalnih 17. Ko so klerikalci videli, da je že jeden glas večine in oni si niso upali dobiti nobenega več, so jo odkurili, kar so jih le mogle nesti od agitacije utrujene noge; niso čakali niti zaključka vohtve. Zategadel so pa tudi poslali hitro vest v .Prismojenca", kateri je postal s tem zopet za eno laž bogatejši, da so zmagali naprednjaki v I. razr. z 1 glasom. Ako bi ne bili v Dol. Tribuši malce preveč malomarni, bi bili gotovo klerikalci na celi črti poraženi, kar se upa, da se tudi zgodi, ako bodo volitve ovržene, ker klerikalci so vložili utok proti volitvam, čeprav skoraj niso imeli povoda. Klerikalci so že šteli Št. Viško goro za svojo trdnjavo, a varali so se korenito, in to je čast nevstrašenim možem da se znajo junaško braniti. Naprej torej po tej poti I Kdor je le iz osebne mržne klerikalec, naj vrže to sramoto proč od sebe, ker gre za načela, za stvar, ne pa za osebe!! Dsnače ii razne novice. Učiteljska vest. — Gospica Milena Lazarjev a, učitelja v »Šol. domu" v Gorici, je imenovana za učiteljico v Ormožu na štajerskem. .Križarji'. — Ta sloveči zgodovinski romani je v prvi manjši polovici pri koncu. Prihodnjič bo dokončana druga knjiga; imamo pa še tretjo in čer to, ki sta ob-sežniši nego prvi dve. — Zdaj smo prišli do tje, ko imajo lopovsH Križarji v krempljih Danuško in očeta Ju r and a. Koliko grozodejstev so počeli nad njima in — osveto Zbiškovo izvemo v nadaljnem delu. — Kako lopovski so Križarji zlorabljali cerkev in vero v posvetne namene! Tako delajo vsi kavči še dandanašnji! Vsak hip Boga na jeziku, no satana v srcu! ---------------- Klerikalni »petlt In pravimi. - Po Gabrščekovi ponesrečeni pravdi proti .Gorici" so kavči pisarili o — tisočakih pravdnih troškov, katere bo moral G. plačati. Apetit so imeli velik, misleči, da Gabrščka kar s kolo vred pohrustajo. Predložili so tudi res troškovnik nad 3000 K. Toda višja deželna sodnija je odmerila dr. Rajmondu Luzzattu K 419 74, dr. Janezu Šusteršiču pa K 160.06, skupaj torej K57980, torej komaj šestino tega, kar so zahtevali. — »Poljuristu." je ugodila višja dežela sodnija v načelnem stališču popolnoma, v podrobnih mesarjenjih nasprotnih zahtev po skoro do zadnje pike. — Čudno bi bilo, ako dr. Gregorčič ni drsal po Dunaju tudi radi teh ekspenzarjev! /Krojaška zadruga" In .Centralna posojilnica". — »Centralna posojilnica" je vložila proti .Krojaški zadrugi" tožbo za plačilo 41.227 K 86 v. Narok pred c. kr. okrožno sodnijo je bil 5. t. m. V tako obsežni pravdi pa »Krojaška zadruga" ni poslala nobenega zastopnika, da je bila proglašena kontumacijska razsodba, po kateri mora »Krojaška zadruga" plačati v 14 dneh ves znesek. — Mi vemo, da nima denarja in da torej ne plača. Kaj potem? AH bo prosila .Centralna posojilnica" za rubež? — Ako se to zgodi, mora ,K. z." napovedati konkurs. No sledilo bo še nekaj, namreč: kazenska preiskava proti vsem onim, ki so se tako lepo domenili, kako naj bi .C. p." dobila ves kapital, a drugi upniki naj bi vse zgubili. § 84. z. z. je jasen! — Pričakujemo čim prej občnega zbora ,K. z/' in na njem točnih pojasnil. Samomor t zapora. — V sredo zjutraj se je obesil v zaporu v ulici Dogana Iv. Škrk iz Saleža na Krasu. Ta Škrk je umoril, kakor smo poročaU svoj čas, svojo sinaho, katera je jako grdo ravnala ž njim, kakor se je dognalo tekom poizvedovanja. Stari Škrk je moral delati in se mučiti, n6, zato ga je sina ha zmerjala, zbadala, mu dajala slabo hrano ter ravnala ž njimi grše kakor z zadnjim psjm pri hiši. Škrk je prenašal dolgo časa molče to večno trpinčenje, ali končno ga je prevladala maščevalnost, da je v jezi pograbil za nož ter 28 krat ranil ž njim sinaho, katera je seveda na to takoj umrla. Škrka so sodili v Trstu in obsodili so ga na smrt. Sodili so laški porotniki, ki ne znajo slovenski, torej niso umeli Škrka. Na intervencijo branitelja Skrkovega dr. Gregorina pa se je odredila druga obravnava pred poroto v Gorici. Ta obravnava se je imela vršiti danes, ali preprečil je je Škrk sam, ker se je obesil. Vzel je dve žepni ruti, jih zvezal ter se na nji obesil. Čuvaj ga je zapazil, ko je visel. Pritekel je hitro ter ga od vezal, ali Škrk je le še zdihnil ter padel mrtev na tla. Dasi je bil poprej v zaporu nemiren, se je kazal zadnje dni nekak mir na njem. Čuvaj je prišel k njemu v jutro ob 6'45, bil je že pokoncu, ob 7., ko se je vrnil, pa ga je našel visečega. Ob 11. uri so prenesli truplo TTnrtvašniccrna tukajšnje pokopališče, Ka» ko3no življenje je imel ta nesrečni človek! Obesil se je 40 letni Franc Rožič, delavec, oče peterih otrok. Vzel je vrv, katero si je zvezal okoli vratu ter se obesil ž njo na neko drevo blizu Grcine, kjer so ga našli mrtvega. Baje ga je spravila v smrt velika revščina, pa baje se tudi nista prav razumela z ženo. Kikor pravijo, se je hotel Rožič že večkrat obesiti, sedaj pa je izpolnil to, o čemur je večkrat govoril. Doma je R. iz Vedrijana. Porotne obravnave. — V sredo je sedel na zatožni klopi Milan Mešič iz Kame-nic na Hrvatskem. Meseca oktobra in novembra lanskega leta je bil Menic U3lužben pri gradnji bohinjske železnice v Podbrdu. Dne 13. novembra ni šel na delo, marveč je ostal v Pajnterjevi gostilni z drugimi gosti; bil je tam tudi na stanovanju in hrani. Proti večeru je v stranski sobi gospodinja preštevala denar ter potem spravila 690 kron v miznico ter obesila ključ z drugimi vred na zid. Mešič se je bil odstranil od svojih tovarišev iz gostilne, češ, da gre rnaice na zrak, v resnici je šel pa v sobo, kjer je bil shranjen denar, vzel ključ, odprl miznico ter pobral denar. Ko jo je hotel popihat5, ga je ujel fcrčraar, ki ga je ustavil ter vprašal, kaj je imel opraviti tam notri. Mešič je rekel, da nič, ali gospodar je bil kmalu na čistem, da mu je ukradel denar. Prišli so orožniki ter c-..vedli Mešiča v zapor. Obtožen je bil torej hudodelstva tatvine. Ni tajil, ali izgovarjal se je na pijanost. Poklicane priče pa so izpovedale, da Mešič ni bil pijan. Prisodili so mu 2 leti in pol trde ječe z jednim postom vsake 3 mesece; potem ko prestane kazen, ga pošljejo domov. Isti dan se je vršila še druga obravnava. Na zatožni klopi je sedel Karol Mihe-lič, mizar iz Bo'ic<-, rojen I. 1883., obtožen posilstva in grešenja proti naravi. Pregrešil se je nad dvema deklicama pod 14-letora ter nad dvema kokošima. Obravnava se je vršila pri zaprtih durih. Ponajveč je Mihelič jokaje pripoznal svojo krivdo. Sodni dvor mu je (DaUe v prilogi.) poznavajo Križarje, ni dvomil niti za trenutek, da jo umorš ter zakopljejo v jarku pod gradom, a potem! pa pod prisego vse utaje, in kdo jim more dokazati, da so jo oni odnesli? Imel je v svojih rokah poslanca, mogel ju je odpeljati h knezu in z mukami ju prisiliti, da mu priznata vse, toda Križarji so imeli v rokah Danušo, in tudi njim nihče ni mogel zabraniti, 'la je ne bi mučili. In takoj se mu zazdi, da stega dete iz daljave proti njemu roke ter .?a prosi za rešitev... Ako bi vsaj zanesljivo vedel, da je v Sčitnem, bi mogel Še v tej noči prekoračiti mejo in napasti Križarje, vzeti jim gradič in rešiti svoje dete, toda Danuša morda ni bila, ali po njegovem mnenju gotovo ni bila v Sčitnem. Nalik blisku mu je šinila v glavo še misel, ; da bi pograbil žensko in romarja ter ju odpeljal naravnost k velikemu mojstru; morda bi dobil veliki mojster od nju popolno priznanje ter zapovedal, naj mu izročš njegovo hčerko. Toda tem mislim je dal kmalu slovo. Saj sta mogla ta dva človeka reči velikemu mojstru, da sta prišla odkupit de Bergova in "ji o kaki deklici ne vesta ničesar. Nikakor, ta pot bi kie privedla nikamor. Toda na katero pot naj se obrne ? Pomislil je kajpada tudi na to, da ga vkujejo v verige, vržejo v pozemeljsko ječo, Danuše pa tudi ne izpuste^ ako pojde v Sčitno, bodisi tudi samo za to, da se ljudem ne bi zdelo, da so jo ugrabili oni sami. Toda med tem že plava smrt nad njegovim jedinim otrokom, nad poslednjo predrago mu glavico. Misli so se mu jele zapletati, in njegova bolečina je bila tako velika, da je postal vsled tega nekako top, kakor bi okame-nel. Sedel je nepremično, kakor bi mu bilo telo mrtvo, ali izklesano iz kamena. Ako bi bil tudi hotel vstati, ne bil bi mogel. Med tem se prišlecema ni ljubilo čakati. Ženska je vstala ter rekla ? »V kratkem začne svitati; dovolite nama, gospod, oditi, ker potrebujeva počitka.« I »In odkrepčila po dolgi poti,« doda romar. Po teh besedah se Jurandu oba poklonita in odideta. Jurand je sedel nepremično, kakor bi spal, ali j kakor bi bil mrtev. i čez trenutek se odprtf duri in v njih se prika-žeta Zbišek in za njim duhovnik Kaleb. »Kaj sta van* rekla poslanca? Kaj hočeta?« je vprašal mladi vitez, ko se je približal Jurandu. Jurand se zgane, ne reče pa ničesar, marveč jame le pomežikati z očmi, kakor človek sprebujen nakrat iz trdega spanja. »Gospod, aH morda niste bolan ?« se oglasi duhovnik Kaleb, kateri poznavajo bolje Juranda, je zapazil, da se ž njim godi nekaj Čudnega. »Ne,c odvrne Jurand. »Ali Danuška?« povprašuje Zbišek. »Kje je? Kaj sta vam rekla? S čim sta dospela?« »Prinesla sta odkupnino,« odvrne polagoma Jurand. »Odkupnino za Bergova?« >Za Bergova.« »Kako to, za Bergova? Kaj vam je?« »Nič.« Toda v njegovem glasu je bilo nekaj nenavadnega in nenaravnega, da je prevzel oba nakrat nekak strah, zlasti radi tega, ker je govoril Jurand o odkupnini, ne pa o zameni de Bergova za Danušo. »Za Boga!« zakliče Zbišek. »Kje je Danuša?« »Ni jo pri Križarjih — ne!« odvrne Jurand z zaspanim glasom. Nakrat pa se zgrudi kakor mrtev s klopi na tla. XIV. Drugega dn6 opoldne sta poslanca zopet govorila z Jurandom ter nekoliko ur pozneje odšla, vzevši s seboj de Bergova, dva njegova pažeta in nekoliko drugih jetnikov. Jurand je pozval k sebi duhovnika Kaleba, naj mu napiše pismo na kneza z naznanilom, da Danuše niso odnesli vitezi križarskega reda, da se mu je pa posrečilo izvedeti za njeno skrivališče in da goji upanje, da jo čez nekoliko dnij zopet zagleda. To je ponovil tudi Zbišku, ki je od poslednje noči kar norel od strahu in presenečenja. Stari vitez ni hotel odgovoriti na nobeno njegovo vprašanje ter mu je dejal samo, naj potrpežljivo čaka in se ne loti ničesar za njeno rešitev, ker bi bilo vse popolnoma zaman. Na večer se je zaprl z duhovnikom Kalehom, kateremu je narekoval svojo poslednjo voljo in potem se spovedal. Po sprejemu sv. obhajila je dal poklicati Zbiška in neprestano molčečega Tolima, ki mu je bil tovariš v vseh pohodih in bojih in kateri mu je gospodaril v mirnem času v Spihovem. »Tukaj je,« je dejal, obrnivši se k staremu bojevniku, jako glasno, kakor bi govoril s človekom, ki dobro ne sliši, »mož moje hčerke, ki se je poročil na knezovem dvoru, za kar je tudi dobil moje dovoljenje. On naj bo po moji smrti gospodar in dedič grada, vsega zemljišča, gozdov in livad, Ijtidij in vsega, kav se nahaja na Spihovem.« Ko je to slišal Tolim, je bil zelo osupnen in je jel obračati svojo čveterooglasto glavo sedaj proti Zbišku, pa zopet proti Jurandu, toda rekel ni ničesar, ker mnogo itak nikdar ni govoril, marveč se zgolj | priklonil Zbišku ter mu lahno objel kolena. I Jurand pa nadaljuje: Priloga „SoCb" št II. i dne l februvarja 1303 prisodil 14 mesecev trde jeCe z jednim postom na mesec in v povrnitev troSkov. V četrtek je sedeL na zatožni klopi Ivan Čibej, rojen 1. 1857. v Lokavcu, obtožen težke telesne poškodbe, da je dne 20. jul. 1902. udaril Mat. Lahamarja s kozarcem po desnem očesu, vsled česar rau je popolnoma oslabel vid in 30 dnij ni bil zi delo sposoben. Čibej je trdil, da ni imelnikakega namena, udariti-Lahamarja, ter da se je zga^.lJKiančiča... _ manj in Loga. Zato so vaški poglavarji odločili, da nastopijo civilno-pravdno pot. Obe cerkvi in zvoniki so Se vedno zaprti, na vratih so povsod Se angležke žabnice. V četrtek so zasedli zopet orožniki Rie-manje, in gospoda je bila prišla pogledat zopet župno hišo. Ali bili so tam ie malo časa ter so kmalu odšli. Ljudstvo jih ni niti pogledalo. — Inštalirali so novega kaplana dilo le tako v naglici, ko ga je L. fiksiral ter sta se sporekla. L. je zahteal odškodnine za oko 1000 K ter 500 K za bolečine. Porotniki so izključili hudodelski namen iz vprašanja, če je Čibej kriv težke telesnejwškodbe, vsled česar ga je sodni dvor oprostil obtožbe. Včeraj je začela obravnava proti Jos. Battistella iz Ronk radi umora, kateri smo svoj čas že obširneje popisali. Obravnava ni skončala včeraj, marveč se nadaljuje danes. Obtoženca čaka bržčas huda obsodba. Dogodki t Rlcmanjlh. — V ponedeljek dne ri t. m., na praznik Svečnice, so Riemanjci ...teli delavski dan, ker so povsem uveli iztočni cerkveni koledar. (Zalo bo praznik Sretenija (Svečnio) dne 15. t. m. po gregorijanskern koledarju). Drugi dan, to je dne 3. t. m. ob 10. uri zjutraj je prišel v Ricmanje žandarme-rijski odposlanec v spremstvu 25 orožnikov, ki so zopet obkolili vas in zaprli vsa pota. Omenjeni žandaruierijoki odposlanec je prišel z 10 orožniki pred hišo vaškega župana Iv. Berdona, katerega pa ni našel doma. Na to so se žandarji razkropili na vse' strani in ga iskali. Mož je bil po svojih opravilih v Borštu in se je med tem časom vrnil domov. Takoj je priše! zopet pred hišo c. kr. žan-darmerijski odposlanec z 10 orožniki in je vročil vaškemu županu nastopni ukaz: Gospodu Ivanu Bordon Ricmanje. Vsled odloka c. k. namestništva od 30. januvarja t. 1. St. 259/Pr. zahlevam od Vas izročitev ključev kapianijskega poslopja v Ric-manjih, Vam predane od kupolami dr.a Požar-ja. V ta namen nalagal sem c. in kr. žan-darmerijskemu poverjeniku, da iste ključe od Vas prevzame. Naročujem Vam torej, da jih precej istemu izročite. C. kr. okrajno glavarstvo. V Kopru, dne 1. febr. 1903. C. kr. namestniški svetnik: Schaffenhauer s/r. Na to je župan protesliral proti takemu postopanju, posebno še, ker je hiša izključno lastnina občine Ricmanje-Log. Proti sili da se ne more upirati ter izroča s protestom ključe. C. kr. orožniški odposlanec je vzel županu ključe. Ljudje so bili, kakor navadno, mirni in se ni nikdo niti ozrl ni na orožnike ni na njihovega komisarja. S tem korakom je posegla državna oblast v lastninsko pravico ohčinarjev iz Ric- Ctonja "protrttŽltelJitvffT — Klerikalci nadaljujejo svojo grdo gonjo proti učiteljstvu. To je pokazal shod pri Rebku, to kaže pa tudi na najgnusnejši način uvodni članek v zadnjem ,Pnm. Listu".. Lmeši jih, da so le površno nekaj študirali, da so odvisni od svojih nadzornikov — ali kljubu temu da hočejo biti voditelji naroda 1 Ta je pa lepa, te še nismo slišali, da bi hoteli biti naši učitelji voditelji naroda. Prepričani smo, da se še sanjalo ni nobenemu o tem, da bi hotel biti političen voditelj našega naroda, no, javno tega tudi niso nikdar pokazali. »Prim. List" pa piše članek »Učitelji poklicani voditelji naroda?!* — „Prim. List" meni, da za vodstvo so sposobni le neodvisni možje. Tudi mi menimo to, ali menimo prav, dočim skriva 9Prim. L." za neodvisne može gospode nunce. Ti so po njegovem mnenju v skritem kotu poklicani voditelji naroda. Ali, ljubčki naši, ti so tudi odvisni od svoje cerkvoue oblasti, in še kako — saj veste, v ;;aki luči se je kazala ta odvisnost za časa Missije! — zato tudi niso poklicani biti voditelji naroda ! Razlika med njimi in učitelji je ta, da ti slednji nikjer ne silijo v ospredje na političnem polju, dočim misli vsak kapclan, ki se je komaj izlegel iz semenišča, da je poklican voditelj naroda. Ne delajo nič, nikjer jih ne vidite na delu pri društvih izobraževalnega in gospodarskega značaja, pijanču-jejo in Bogu čas kradejo — kar je izjem, bodi jim čast! — hodijo v Gorico prodajat dolgi čas, se zabavajo s svojimi kuharicami, v splošni izobrazbi pa nazadujejo tako, da poznajo le še kak molitvenik — ali kljubu temu hočejo biti voditelji naroda! To pa že moramo reči, da imamo v naši deželi lepo število učiteljev, ki marljivo delujejo za pro-sveto ljudstva ter se gibljejo pridno na gospodarskem polju! Kaj pa tisti gospodje, ki se čutijo poklicane za voditelje naroda P A P Povejte nam, kaj delajo? Nič. Somo kadar treba delati nemir in zdražbo med ljudstvom, takrat so strašno navdušeni za sveto stvar, in kadar treba nabirati, so strašno krciki in pohlevni — drugače pa nima ljudstvo nikake koristi od njih. In ti naj bi bili voditelji ?! Učitelji se nikjer ne usiljujejo za voditelje naroda, ali tisti, ki se usiljujejo, nimajo zato nikake sposobnosti, ker znak izobrazbe, katero prinesejo iz semenišča, je plitvost in enostranost, drugače pa so odvisni od svojih predstojnikov v nadškofijskem ordinarijatu ter so tudi hlapci sistema, kateremu služijo na celi Črti, kar se je pokazalo prav te dni na Tolminskem v zadevi nekega c. kr. zida. Zato pa se jih oglaša med ljudstvom ne le sto, ampak sto in sto, da g. nune voditelj ne bo. ,RuskIJ kružok«. — Ker dospejo v kratkem knjige za pouk, seotvori v kratkem dopolnilni kurz, v kateri se lahko vpišejo vsi oni, ki želijo pričeti s poukom ruščine. Na ta način lahko dohitijo sedaj obstoječi kurz v par dneh brez nikakih težkoč. Oglasiti se je v času pouka v društvenih''prostorih (v Marzinijevi hiši v prostorih pevskega in glasbenega društva), pri kakem odborniku ali v »Goriški Tiskarni". Poučuje se štirikrat v tednu in sicer: v ponedeljkih in četrtkih od 8—V, in ob sredah in sobotah ob 6—7%. Učna mesečnina znaša 2 kroni. Žlindra iz Čitalnice. — ,Soča" od danes tedna ;«j biia v marsičem ostra. Je bil pač zopet čas, zapisati nekaj pikrih resnic ter povedati, kaj vse je mogoče v Gorici pod vlado čitalničarskih mogotcev. Zbodlo jih je, zbodlo prav fino, tako, da so se oglasili. In steklo jim je nekoliko žlindre v umazane pie-dale .Gorice". Stvari se ne dotaknejo niti v najmanjši meri, no, ker jim je pač neljubo o njej govoriti; svojih senčnatih slranij se ne dotikajo gospodje, te navade nimajo. Pripovedujejo pa nekaj o žlindri, in sicer tako, da se vidi, da se čutijo ožlindrane. Pa saj stojijo v zvezi z dr. ŠusterSičem, ki je njihov vrhni general I Iz Gorice se je oddajala v Ljubljano žlindra ltiL, tam ,pri Sv. Duhu" so jo prodajali pa kot 18*. »Ožlindrani« so torej le klerikalci, naši in kranjski; odtod vedno sti-krfnje po žlindri, odtod njihove umazane roke in umazani jeziki. Poleg žlindre jih pa morijo pasji dnevi o pustu. To so pokazali v drugi notici. Ni bilo treba niti povedati, ker vemo tako, da so v pasjih dneh sredi pusta, ali rečem ti, da mi ne porečeš, ta prislovica jim je prešla tako v meso in kri, da jim bruhne na dan, kadar se zbudi njihova vest, ki je drugače na jako slabem glasu, Pasje dneve jim privoščimo takisto prisrčno, kakor oni privoščijo nekomu Studenec. V ostalem pa so pokazali gotpodje, da so »tef-tani", niti z besedico se niso dotaknili stvari. Pojav njihove hudobije in podlosti v Gorici je nam najboljše zadoščenje. In s tem punetum! ftoškt karat Ferjancid, zaslovel radi znanega tolovajstva na Gočah na Vipavskem, zaslovel, ker je učil ljudi krive prisege, ta vzor duhovnika iz Missijeve šole, je bil obsojen v ječo, kakor smo svoj čas obširneje poročali. Ljubljanski škof je gibal in gibal, ali pomagalo ni nič. Dne 1. t. m. je moral kurat Ferjančič nastopiti svojo kazen v kaznilnici Suben na Gorenjem-Avstrijskem, kjer imajo poseben oddelek za hudodelce v črni suknji! .Gospodarska zveza". — Ta imenitna .Gospodarska zveza", ki ima rešiti našega kmeta po receptu, na katerem se ordinuje Šusteršičeva žlindra, je dobila novega pred- sednika. Dr. ŠusteršiC je izstopil iznačelstva, na njegovo meslo pa je prišel dr, Krek, se-meniški profesor v Ljubljani. Da je izstopil dr. Šusteršič iz načelstva, to je pač jako pomembno, kajti on se drži vseh najvažnejih mest v svoji stranki kakor klop konja. Pa ne da bi žlindra preveč smrdela, da bi bil končno dr, SusterSič vendarle nemogoč pri takem društvu, ki životari ob državnih podporah?! Zopet propadel klerikalen konsum. — V Zgornjem Tuhinju na Kranjskem so imeli konsum, seveda na katoliški podlagi. Ali ta podlaga mu ni nič pomagala, kajti pred kratkim je ta konsum slavno propadel. Likvidacija je že razglašena; primanjkljaj znaša baje okoli 1800 K, katere bodo morali trpeti bržčas le možje-zadrugarji in odborniki. V konsumu pa se je vendar spečalo tudi nekaj dobička. Lepo prodajalko v kon-suuu je obiskala — štorklja, katero je poslal k njej; neprostovoljno neki prav zagrizen konsumar!! Tudi nekaj! Pomanjkanje učiteljev. — Na Kranjskem se kaže v zadnjih letih občutno pomanjkanje učiteljev. Tako se sprejemajo sedaj za učitelje ljudje brez vsakršne strokovno pedagoške izobrazbe. V črnomaljskem okraju je bil imenovan pomožnim učiteljem neki absolvirani tretjeflolec; ponujajo pa se okr, Šolskim svetom za pom. učitelje celo — pen-zionirani kondukterji in strojevodje I Naraščaja je premalo in absolvirani učiteljllčniki utekajo v razne druge stanove, ,S1. Nar." Tatovi so udrli včeraj proti jutru v prodajalnico urarja Suligoja koncem Gosposke ulice ter pobrali iz zaloge okoli 22 žepnih ur v vrednosti kakih 280 K, Sokolovo plesne vaje ob nedeljah zvečer so vedno bolj živahne. — Pu«t so bliža koncu, torej je pričakovati, da bodo prihodnje Se bolje obiskane, Kakor pretekle nedelje se bode vrSila tudi jutri nedeljo 8. t. m, ob 81/, uri v prostorih goriškega »Sikola« običajna plesna vaja, - Kar je »Sokolu* vsled ustanovitve pevskega in glasbenega društva v Gorici odpadel pevski in tamburalki zbor, odzvali naj bi se bratje Sokoli in prijatelji Sokola plesnim večerom v polnem Številu, ker so sedaj ti večeri zlasti za netelovadce edini, vkojih se lahko med seboj hratsko poveselimo. Vstop dovoljen je le članom in po 'ih anim gostom. — Vstopnina 5« 'ui. Primerno napravljene maske, ki se imajo pri bratu blagajniku ob ustopu legitimirati, so nam dobrodošle. Pri zadnjih vajah je bilo opaziti, da se gospice, ki so prejšnja leta v lepem in rednem številu počaščale plesne večere, niso odzvale našim vabilom v tistem Številu, kakor smo pričakovali. Novoizvoljeni odbor pričakuje, da bodo gospice v bodoče s primernim prihodom pokazale svojo naklonjenost, če tudi jim letos še ne moremo nuditi tiste zabave, kakor bode to v bodoče naša naloga v novih prostorih. Na zdar! »To mojo poslednjo voljo mi jo napisal duhovnik Kaleb, a pod pismom je na vosku moj pečat; ti pa moraš pričati, da si to slišal od mene in da sem za-povedal, naj bodo temu mlademu vitezu vsi pokorni, kakor so bili meni. Kolikor imamo v shrambah novcev in plena, tudi to mu pokažeš ter ostaneš njegov zvest služabnik v mirnem času in na vojni do smrti. Ali si čul ?« Tolim dvigne roko k ušesu in poki m a z glavo, aa kar odide na znamenje, katero mu je dal Jurand. Jurand se obrne k Zbišku ter reče s povdarkom: »8 tem, kar je ondi spravljenega, bi bilo mogoče ukrotiti tudi največjo lakomnost in odkupiti ne samo jednega, marveč sto sužnjev. Zapomni si to.« Toda Zbišek ga vpraša: »Ali čemu mi izročate Spihov?« »Jaz ti izročam dokaj več, nego Spihov, kajti izročam ti svoje dete.« »Tudi ura smrti ni nikomur znana,« doda duhovnik Kaleb. »Da, nikomur ni znana,« ponovi otožno Jurand. »Saj še ni dolgo, kar me je bil zasul sneg, in dasi me jo Bog rešil, nimam vendar več one moči kakor nekdaj.« »Za Boga dragega!« zakliče Zbišek, »kaj se je zgodilo od sinoči z vami, da danes več govorite o smrti ne^.o o Danuši. Za Boga, povejte!« »Vrne se Danuška, vrne,« odvrne Jurand. »Nad njo čuva oko božje. Toda kadar se vrne... čuj me!... Vzemi jo s seboj v Bogdanee, a na Spihovem pusti Tolima... On je zvest Človek... tu pa imamo zlobne sosede... Ondi ti je ne vjamejo na vrvico... ondi je dokaj varnejše.« »Hoj, vi že govorite, kakor z drugega sveta!« zakliče Zbišek. »Kaj je to?* »Saj som že tako polovico na drugem svetu, in j zdi se mi, da se me polaščuje nekaka bolezen. Toda meni je mar za mojo hčerko, saj imam le jedno samo. I In ti jo imaš jako rad, kakor mi je znano...« Na te besede preneha ter izvleče iz nožnice kratek meč, imenovan mizerikordija, in obrnivši držaj k Zbišku, spregovori: »Prisezi mi še na ta križ, da je nikdar ne boš žalil, marveč da jo boš branil hrabro in ljubil.« Zbišku se zalijejo oči s solzami, zgrudi se na kolena in položivši prst na držaj, zakliče: »Prisežem na sveto razpelo, da je nikdar ne bom žalil, marveč jo hočem vedno zvesto ljubiti.« »Amen,« reče duhovnik Kaleb. Jurand spravi meč v nožnico ter Zbiška krepko objame. »Sedaj si tudi ti moj otrok.« Na to se oba razideta, kajti bila je že pozna noč, ona pa si že nekoliko dnij nista prav odpočila. Zbišek je zarano vstal že ob svitu, ker se je bil včeraj resnično prestrašil, če se morda ni polastila Juranda kaka bolezen, ter je hotel sedaj poizvedeti; kako je prebil noč. Pred durmi Jurandove sobe sreča Tolima, ki je bil v tem hipu prišel iz nje. »Kako je gospodarju? Ali je zdrav?- ga vpraša. Tolim se nekoliko pripogne, na to pa dene roko na ulio in reče: »Kaj pravite, vaša milost?« »Vprašam, kako je gospodarju?« ponovi glasneje Zbišek. »Gospodar je odšel.« »Kam?« «Ne vem. Odšel je oborožen.« XV. Jutranji svit je jel osvetljevati drevje, grmičje in kamenje, raztreseno semtertje po polju, kar se najeti vodnik, ki je korakal poleg Jurandovega konja, nakrat vstavi ter reče: »Dovolite, gospod, da si nekoliko oddahnem, ker sem se močno vtrudil. Hladno je in megleno, sicer pa tudi nimate več daleč.« »Popelješ me na cesto, na to pa se vrneš,« odvrne Jurand. »Oesta je za gozdom na desno, z griča pa takoj zagledate grad.« Po teh besedah si jame kmet drgniti roke in jih pokladati pod pazduho, Ler ga je zeblo; na to pa je sedel na kamen, ker se je bil pri tem opravku še bolj vtrudil. »Ali veš, da je komtur v gradu?« ga vpraša Jurand. »Kje pa naj bi bil, ko je pa bolan?« »Kaj mu je?« »Ljudje pravijo, da so ga potolkli poljski vitezi,« odvrne kmet. Iz njegovega glasu je bilo m6či razbrati nekako tajno zadovoljnost. Bil je sicer križarski podložnik, toda njegovo mazursko srce se je radovalo nad vsakim vspehom poljskih vitezov. Čez trenutek je še dodal: »Hoj, naši gospodarji so mogočni, toda v boju ž njimi jim vendar ne pojde po sreči.« Takoj na to pa plašno pogleda viteza, kakor bi se hotel prepričati, če ga morda ne doleti nič slabega radi teh besed, ki so mu ušle, ter reče: »Vi, gospod, govorite naš jezik, vi niste Nemec.« »Ne,« odvrne Jurand. »Toda vodi me dalje.« Plesni renček obeh zborov , Pevskega m glasbenegai diustva*, ki bo 18. U m. t dvorani hotela »Central*, obeta zares izredno živahnost. Pripominjamo, da je določena le promenadna obleka, a dovoljeni so tudi kostumi in maske. — Te skromne meje izključujejo torej vsak luksuš, ki stane mnogo denarja, a dopuščajo prav radi tega se srčnejšo zabavo. — Vabila se razpošiljajo. Kdor ni dobil, a se želi udeležiti, naj se glasi. Zagrebški tamuuraSkl sbor bo sviral drevi ob 7. uri v gostilni ,pri jelenu«. Tam-buraSi nastopajo v narodni noši. Svirali so že vCeraj. Občinstva je bilo malo, no tam-buraši so ga očarali s svojo divno igro. Bralno In pevsko društvo v Št. Andražu priredi dne 15. febr. t. 1. v novi dvorani g. Petra Lutraana veselico z lepim vsporedom, kateri objavimo prihodnjič. .Naprej" t Gradcu. — Odbor slovenskega izobraževalnega in zabavnega društva »Naprej« v Gradcu se je sestavil za tekoče leto sledeče: Predsednik: g. Franc VoSnjak, podpredsednik: Miško C želj, tajnik: Pavel GUser, namestnik: Peter Veselic, blagajnik: Ivan Miki, namestnik: Franc Sliplošek, gospodar: Rado Plečnik, namestnik: Pavel Ogorevc, knjižničar: Franc Vršič, namest.: dr. Matej Osenjak, nadzornika: dr. Janez Klasinc in profesor A. Kaspret. .SlftTceva" maSkarada v Ljubljani. Pevsko druStvo .Slavec* priredi dne 15. t. ro. svojo maskarado pod naslovom .Na Nevrjoržkera pristanišču*. Maskarada se bo vršila v »Narodnem domu«; dvorana bo spremenjena v Ntwjorškot pristanišče. Pekovski pomočniki v Trsta vabijo na ples, ki bo v četrtek dne 12. t. m. ob 9. uri zvečer v gledališču Goldoni (prej Armonia.) Ples prične po 10. uri. Čsti dobiček je namenjen pekovskim pomočnikom, kateri niso sposobni za delo. Drnštro .Zvezda* na Dunaju priredi 8. fedruvarja 1903. svoj zabavni večer v dvorani ,Wiener Ressource", Dunaj, I. Reichsratsstrasse 3. Sodelovali bodo: Go-spica Marica Stekar, gospoda Anton Stekar in Karol Kunaver (na gosli in glasovir), gg. hrvatski tamburaši pod vodstvom kapelnika gosp. Fr. V. Lukača, dalje pevski zbor društva .Zvezde* pod vodstvom g. Vinko Krušiča. Po koncertu sledi plesni venček. Začetek ob 6. uri zvečer. Odbor društva .Zvezda0 na Dunaja ca leto 1903. — Na četrtem občnem zboru tega društva so bili sledeči gospodje enoglasno voljeni v odbor: Predsednikom Jakob Pukl, podpredsednikom Dragotin Dolenc, tajnikom Rudolf Malic, blagajnikom Jakob Seme; za odbornike Franja Meriak, Franc Šušteršič, Anton Trtnk; za odb. namestnike Gabrijel Mežnar, Ivan Peterman, Ivan Vončina; za revizorje Josip Božič, Janko Mladič, Josip Smerdu. Vinarsko In sadjarsko društvo v Blhenbergu bode imelo dne 15. t. m. ob 3. uri popoldan v prodorih g. Antona Pečenka .na goverai" svoj »dni letni občni zbor; k obilni vdeležbi vabi odbor. Laško vseučilišče v Gorici f - Ci-tamo v laskih listih, da se čuje glas, da ako pride do ustanovitve laškega vseučilišča, ne bo stalo isto ne v Trstu ne v Tridentu, marveč v Gorici kot nekakem središču dežel, v katerih prebivajo Lahi. Baje mislijo tako tudi visoki merodajni krogi na Dunaju. Javni ples priredijo jutri 8. t. m. fantje v Tabru pri Dornnergu, in sicer v prostorih krčmarja Alojzija Šinigoja. lajava. — U?ojarn si slavnomu občinstvu naznanjati da me g. Franc Weiss ne zastopa od 1. februvarjat.1. v ni kakem oziru vef. Ob enem naznanjam svojim cenjenim naročnikom na razgledn;ce in fotografske izdelke, da bodem od selaj naprej o prilikah osebno potoval po deželi, ter sprejemal naročila na vse izdelke fotografske stroke. Pri-poroCevaje se svojim cenjenim sorojakom v mestu in na deželi, bivam s odličnim spoštovanjem udani Anton Jerkf?, fotograf. Razgled po svetu. Državni zbor. (Dalje.) Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo posl. E'Ienbogt.n* glede ministerske okrožn:ce o postopanju z zavarovalnimi družbami, rekoč, da se okrožnica tiče družb, ki se imajo šele ustanovili na temelju vzajemnosti, okrožnica se torej ne tiče že obstoječih zavarovalnih zavodov. Dalje je odgovoril ministerski predsednik na interpelacijo po3l. Lonassija glede postopanja politfčae oblasti in orožnikov povodom drugih občinskih volitev v Krminu. K svojemu nujnemu predlogu, naj se razpravlja o zakonu iz 1. 1899., s katerim se ;e povišal davek na sladkor, je govoril Hannich proti temu, da si pomaga vlada iz vske zadrege s pomočjo § 14. Se jako malo slrank je prišlo do spoznanja, kaka sramota je za zbonvco uporaba § 14. Povišanje je bilo na korist le baronom, katerim so se izplačale velike premije, dočim mora ljudstvo sladkor tako drago plačevati. Nujnost predloga je b:la odklonjena. Nato je utemeljeval Fuchs svoj predlog o spremembi zborničnega poslovnika, trde, da mu je namen edini ta, omogočiti redno poslovanje zbornice. Lneger se je dotaknil v svojem govoru tudi even-tuelne spremembe volilnega reda, rekoč, da bi podpiral ministra, ki bi uvedel splošno, jednako in direktno volilno pravico. Perner-storfer je povdatjal, da bi bilo treba odpraviti preveliko zavlačevanje razprav. Odsek, ki se ima baviti s predlogi glede spremembe tega poslovnika, mora biti sestavljen iz več nego 24 članov, da bodo mogle biti zastopane tudi manjše stranke. Malfatti je izjavil, da se bo protivil najodločneje kršenju svo- bode v govoru, sicer pa priznava potrebo spremembe poslovnika. Pattai je izjavil, da. nemške stranke bi si rade pridržale pravico do obstrukcije v strahu, da se povrne nekdanji železni obroč. Iro je rekel, da Vse-nemci bodo glasov; li za spremembo le, ako se določa nemščina za jedini razpravni jezik v zbornici. Vse predloge glede premembe poslovnika se izroče odseku 48 članov, kateri so izvoli v torek. Šušteršič je zehteval tak poslovnik, po katerem bo onemogočena vsaka obstrukcija. Dva Seska princa Bedfich in Jaroslav z Lobkovicu sti bila v preteklem mesecu na češkem vseučilišču skupno promovirana doktorjema prava. Princ Bedfich se je zavzemal v svojem govoru za .češko državno pravo!" Raiae vesti. — Iz Arada na Oger-skem poročajo, da so ukradli cigani tamkajšnjemu odvetniku, notarju in nekemu uradniku 9 otrok. — V Biaritzu je zgorela bivša palača cesarska. -- V Celju je povozil vlak v noči na torek železniškega us'užbenca Schmieda. Bil je takoj n.rtev. Zapustil je ženo in več olrok. - Dne 4. t. m. je umrl češki velikaš knez Moric Lobkovic. — Pri sv. Antonu v Slov. goricah na Štajerskem so zasledili veliko tatinsko družbo, ki je kradla tam okoli kakih 10 let ter pri tem dobro živela. 8 so jih že aretirali. — V Martincih je umrl neki Nikola Zubovlč, ki je meril 2 m 15 cm. Morali so izlesati zanj posebno krsto. — V severni Rusiji imajo jako hudo zimo, 40° pod ničlo. — V Szegeiinu živi dekle Julija Szi-lagjr, ki je staro že 106 let. — Soc. dem. državni poslanec v nemškem drž. zboru Agster si je hotel končati življenje s strelom iz revolverja, ali se ni smrtno ranil. Prenesli so ga v bo!n:šnico. Agster je bolan na umu. — V Budimpešti je zgorel vrhni del palače zavarovalne družbe ,New,ok*. Šiode je okoli 400.000 K. Književnost »Knjižnica za mladino". — Vslcd nekih neprilik in mnogega dela v tiskarni izide skupna 27. in 28. knjiga šele ta mesec. — Namenjena bo višji skupini mladeži. Kakošno veselje mora imeti založnik, naj poveri števila: Vseh naročnikov je 376, od teh na Goriškem 212, v Trstu in Istri 1, na Kranjskem 57, na Štajerskem 102, drugod še 4. — Po razmerju Slovence? bi morala imeti Kranjska v primeri z Goriško — 750 naročnikov, pa jih je le 57, torej t r i-najstino. Tako razmerje opazujemo na Kranjskem v vseh naših književnih oddelkih. A. Aškerc. Balade in romance. — 2. izdaja. V Ljubljani 1903. Natisnila in založila Kleinmrvor & Bamberg. Ime pesnikovo knjigo najbolje priporoča. Cena K 2., elegantno vezano K 4. Hennebergova svila &S*a°t,"K.' vana od 60. kr. do gU, 11'35 meter za bluze in obleke. Frmko in carine prosto na pom. Bogata vzorna zbirki z obratno pošlo. Tovarna svilo Henneberg v Curihu. (1) Hiša v najem v Višnjeviku, na lopem kraju, primerna za kako obrt ali gostilno. Zraven velik vrt na kojem so pridela 2—3 hI vina. Ponudbe na naSe upravništvo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da nisem več zastopnik gosp. A Jerkiča, fotografa v Gorici, kakor tudi v kinematograf ičhera podjetju ne več njegov društvenik. Od danes sva vsak zase. Slavnemu občinstvu se za nadaljna naročila priporoča spoštovanjem udani Fran Weis, fotograf - Gorica. Kdor hoče vzdržati pri zdravi ju toli otroke kakor tudi odrašone, mora v porabljati pravo štokfiževo olje, ki je priznano kot najbolje sredstvo. Prodaja se garanta vano pristno v mirodilnicah Anton Mazzoli - Gorica. Dobroznani vinski cvet „Ancora", ki služi pri pretakanju vina, *.e prodaja samo v mirodilnicah Ant. Mazzoli - Gorica. 'Naznanilo. Podpisanoc se poda 8. ali 10. t. m. osebno v Trst, kjor nakupi cel vagon rdečih pomeranč, limonov in to vse prve vrste. To naznanjam svojim odjemalcem, kakor tudi vsem onim domačinom, kateri so mi v bližini in tržijo v zimskem času z jednakim blagom, da se blagovole poslužiti pri meni ter zagotavljam, da dobč blago prve vrste ter tudi ceneje, kakor da bi naravnost iz Trsta naročali. Josip Zuljan, trgovec s svežim in suhim sadjem v ScMadmingu. Kmet vstane ter gre znovič poleg konja. Potoma j večkrat poseže v malho, ki mu je visela na rami., nagrabi pest nesemletega žita, nasuje si ga v usta in, ko tako pomiri največji glad, jame pripovedovati, čemu je surovo zrnje, dasi ga Jurand, vkvarjdje se s svojo nesrečo in svojir i mislimi, skoro niti ni poslušal. »Hvala Bogu tudi za to,« je rekel. »Težavno življenje živimo pod našo nemško gospodo. Naložili so nam tako velik davek na melivo, da mora reven človek jesti surovo zrnje kakor žival. Kjer pa najdejo žrnov v hiši, ondi zvežejo človeka ter poberd vse, tako, da ženi in otrokem ne ostane ničesar. Ne boje se niti Boga, in vri... <škega opata, ki jih je svaril, so vklenili v verige. r.r, težko je življenje pod Nemci! Kar si človek namelje moke iz zrnja med dvema kamenoma, to si shrani za sveto nedeljo, v delavnik pa mora jesti samo zrnje kakor ptica. Toda hvala Bogu tudi za to, pred žetvijo zmanjka še tega. Rib ne smemo loviti,, divjačine ne vjeti; pri nas ni tako kakor v Mazoviji. Tako je tarnal kmet, govore" na pol sam sebi, na pol pa Jurandu. Med tem sta prekoračila planoto, pokrito s snegom, ter prišla v gozd, ki je bil od jutranje svetlobe ves siv in v katerem je bilo občutljivo mrzlo. Že se je popolnoma zdanilo. Jurand je moral jezditi po gozdni stezici navkreber, ki pa je bila po-nekje tako tesna, da je s svojim orjaškim konjem komaj vtegnil prodreti naprej. Toda gozda je bilo kmalu konec in v kratkem sta bila na temenu belega griča, čez kateri je držala široka kolovozna pot. »Tu je pot, gospod,« reče kmet. »Sedaj že lahko ite tje sam.« i>Prav,« odvrne Jurand. »Vrni se domu, človek.« In posegši v usnjato malho, pritrjeno spredaj k sedlu, vzame iz nje srebrn denar ter ga d& vodniku. Kmet, privajen bolj udarcem, nego darovom iz rok; domačih vitezov, skoro ni verjel svojim očem. Končno je vzel denar in objemajo z obema rokama streme Jurandovega konja, je zaklical: »O Jezus, o Marija I Bog vam povrni, plemeniti gospod.« »Z Bogom!« »Bog vas spremi. Sčitno imate pred seboj.« Po teh besedah se je priklonil še enkrat in izginil. Jurand je ostal na griču sam ter zrl skozi meglo v daljavo, kamor mu je bil pokazal kmet. Megla je zakrivala vse naokrog. Za to-le meglo je bil skrit ta-le zlokobni grad, proti kateremu ga je podila premoč sovražnika in kruta bolest. Blizu je že blizu, ali potem se zgodi, kar se ima zgoditi. Pri tej misli je začutil Jurand v svojem srcr poleg skrbi in brige za Danušo, poleg pripravljenosti^ odkupiti jo za vsako ceno iz sovražnikovih rok, še novo, doslej nepoznano čustvo pokorščino. Evo, on, Jurand, pred čegar imenom so trepetali zamejni komturji, je na njihovo povelje pokorno jezdil k njim. On, ki jih je tolikokrat premagal in pokoril, se je čutil premaganega in spokorjenega. Bilo je to nekaj nečuvenega, in zdelo se mu je, da se vse na svetu obrača narobe. On je šel poklonit se Križarjem, on, ki je hotel iti v borbo z vso križarsko močjo, ako bi ne bilo šlo za Danušo. Ali se mar še ni zgodilo, da je jeden sam vitez, ko je imel zbirati nied sramoto in smrtjo, udaril samcat na celo vojsko ? Čutil je, da ga morda doleti sramota, in ko je na to pomislil, se mu je jelo srce viti od bolečin« kakor se zvija volk, ko začuti v sebi ostro pušico. Toda to je bil človek, ki je imel no le telo, marveč tudi dušo Jtikor iz železa. Znal je premagati druge, pa tudi i Jnega sebo. »Niti ne ganem se,« je dejal sam sebi, »dokler ne nadvladam svoje jez«, s katero bi utegnil le ugonobiti, ne pa rešiti svojega otroka.« In takoj na to se je jel boriti s svojim ponosnim srcem, s svojo bojaželjnostjo. Kdor bi ga bil videl na griču sedeti nepremično na orjaškem konju, bi bil spoznal, da nepremično stoječi vitez bojuje najtežji boj izmed vseh, kar jih je že bojeval v svojem življenju. Boril se je dotlej, dokler ni bil prepričan, da se je vsega premagal in dokler si ni bil svest, da ga od trdnega namena ničesar več ne odtrga. Med tem je postala megla redkejša in na obzorju se je pokazalo nekaj bolj temnega. Jurand je uganil, da je to obzidje grada v Sčitnem. Se se ni ganil z mesta, marveč je jel moliti tako vneto in vroče, kakor moli človek, kateremu je na svetu ostalo le še usmiljenje božje. Ko je končno pognal konja naprej, je začutil, da mu stopa neka nadeja v srce. Sedaj je bil pripravljen, prenesti vse, karkoli bi ga moglo doleteti. Na misel mu pride sveti Jurij, potomec največjega rodu v Ka-podociji, ki j^ moral prestati razne sramotne poskušnje, ali vendar ni izgubil svoje časti, marveč si je pridobil prostor na desnici samega Boga ter je postal patron vsega vitežtva. Jurand je čul večkrat pripovedovati o njem romarje, ki so prišli iz daljnih krajev. S spominom na vse to je sedaj krepčal svoje srce. Polagoma se je jela sprebujati v njem celo nadeja. Križarji so bili sicer razglašeni ljudje, koprneči po maščevanju, radi tega ni dvomil nad tem, da se bodo maščevali nad njim z* vse svoje poraze, za sramoto, katero so si naprtili pri vsakem srečanju ž njim, in za strah, v katerem so toliko let pred njim prebili. ; (Dalje pride.) l^aro\ PraščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače zu ibirmatice, torte i. i. d. -Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidr. postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrlna ulica 8 — GORICA - Via Oiardino 8 priporoča pristna bala &$&&» briških, dal-in črna vina ^$[S^ matlnsklhin iz vipavskih, ^Sfe I s te rak I h furlanskih, ˇ vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vsaJLca^a aviat|ro ^ggerske monarhije v sodjh od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tui> na debelo: Humbert Bozzini - Gorica. Zapiski mladega potnika. (Dalje.) Piše B. V. Med kohortami legtonarjev so stopali uklenjeni premagani kralji, ki niso vedeli, ali jih čaka pomiloščenje ali gadna smrt v mamertinskih ječah; njih žene in hčerke so pa bile izpostavljene zvedavim pogledom rimske mladine. V dragocenih nosilnicah so nosili sužnji veljavne senatorje, patricije in lepe žene, tupatam se je tudi šopiril kak bogat opro-ščenec Sedaj se je primikal triumfalni voz, polukrožen, na dve kolesi, in ves pozlačen, pred katerim so bili vpreženi štirje belci. Triumfator je bil ovenčan z lavorom. Okoli voza je bila gruča znancev in prijateljev ter klijentov v belih iogah. Od vseh stranij se je razlegal klic: »16, triumphe« Za slavljenca je bil to najslavnejši dan življenja. Za trium-fatorjem so sledili efebi, goveda, sluge z bikom in ovcami, duhovniki, vestalke v belih plaščih z volnenimi traki in oljikami. Sprevod so zaključili Iiktorjš. In na vprašanje, zakaj so se ljudje medsebojno trpinčili in "i naprtili toliko gorja, ni mogoče najti primernega odgovora. V mračnih urah je morala tudi dušo Rimljana pretresati zavest, da je delal nešteto krivic ljudem, ki so človeške« ; rodu, kakor on, in lotila se ga je bojazen pred Eriiiijdmi, ki ga bodo neusmiljeno zasledovale. Prišlo je pa tudi za državo samo maščevanje. Bolnik ni mogel umreti; dolge veke je ^životarila država in Rimljani so morali biti kaznovani od svojih vladarjev in prenašati vse ono, kar so prenašala prej podjarmljena plemena. V življenje in razvitek plemen ni nikdar še segla kaka država s tako predrzno in brezobzirno roko kot Rim. Poteptati slabejšega, ponižati in uničiti vsakogar, ki se ustavlja, to je bilo pristno rimsko. Rimljani poslednjih dveh stoletij ijudovlade in cesarji so le gledali na sedanjost, bodočnost jih ni skrbela, in nikdar niso imeli smisla, kakor njihovi predniki, skrbeti za pravo blagostanje vseh podložnikov. Gradili so ogromne stavbe za večnost ali te stavbe so bile grajene pravzaprav dasi so koristile le v namen, vsem, da, bi ovekovečile spomin na ono hrabro kruto pleme. Praktična smer njihovega značaja jih je silila zidati ceste, vodovode in kloake. Cest niso zidali, da bi bile v korist domačinom,! temveč, da so armade lažje prihitele, ako je grozil upor in vstaja. Na poznih rodovih mnogo vekov pozneje so se strašno maščevali gospodarski grehi, in nikakor ni nepravično, naprtiti odgovornost vladarjem ob Tiberu. Opi^tp-šene pokrajine, izkrvavela plemena, milijoni nesrečnih nedolžnih žrtev, mesto ob Tiberu potapljajoče se v morju najpreverznejših strasti, to je bila za človeštvo usodepolna posledica rimskega gospodstva. Debela plast zemlje je zagrinjala tužne razvaline rimskega fora in Palatina. Ta stara kulturna zemlja se je morala odpočivati, ali kmalu se je kazalo, da niti ona nova plast nima moči, da bi vzklilo iz nje novo življenje. Napočil je r i n a s cji m e n t o. V Rim so prihajali geniji, katerih domovina ni bila Rim. Družba rinascimenta se je zbirala tukaj v farneških vrtin, kardinali, lepe žene, umetniki, stavbarji, plemenitaši in meščanje vse povprek. Naslajali so se na kipih, katere je srečen slučaj iztrgal ljubosumni antični zemlji, ugibali so, kaj pač še počiva pod vinogradi Palatina. Na močnih starih trsih je viselo zrelo grozdje, katerega velike sladke jagode so se že usipale, zavite ročice in lože so pa bile že rujave in komaj so se še oprijemale brajde. katero je zaljšal tu in tam kak kip ali friz. Prešerne mlade Transtve-ranke so pa trgale z vinjekom grozdje in ga polagale v umetne košare iz beneškega stekla. III. Drugi dan po svojem prihodu v Rim sem zašel slučajno z Monte Citorija, kjer zboruje italijanski parlament, n*. ozek, nepravilen trg. Tir električne železnice in nape- Ijavno omrežje v zraku nad tirom, naznanjata, da se je tudi tukaj že vgnezdilo moderno življenje s svojim šumom, hrupom in ono nepolrpežljivostjo, ki oslabuje živce. Ropotajoč omnibns po dunajskem vzorcu, ki vozi tujce s trga sv. Petra do španskega trga, se guga vsako četrt ure mimo Panteona, temonumentalne stavbe Vipsanija Agripe. Osem impozantnih stebrov krasi pročelje. Krasni akantovi listi kapiteljev so močno poškodovani in le tuintam je mogoče občudovati kak bolje ohranjeni kapitelj. Nepozaben, neizbrisen je prvi vtis, kedar vstopi tujec prvič v Panteon. Neka tajna sila, neka instinktivna bojaren mu brani, da hiti takoj v sredo pod okno, odkoder prihaja solnčna svetloba. Ali ni mogoče, da je nastala vsled neke malenkostne pomote stavitelja po tolikih vekih nevarnost, da se zgrudi kos tega kamenitega neba na naše glave, ter nas pomandra in zdrobi kakor kamen, katerega luči pastir v mravljišče? Skoraj isto čustvo se loti tujca, ako stopi pod kupolo skoraj povsem razdejane Konstantinove bazilike. Panteon je na ,ak način najbolje ohranjeno pogansko svetišče na svetu. V sedmem stoletju je bil posvečen v krščansko cerkev in ravno temu razlogu je treba pripisati, da ta pač najveličastnejša centralna stavba ni imela iste usode kot sto in sto drugih dragocenih antičnih svetišč. Križ je varoval Panteon vsaj drznih poškodovanj od strani papeževih arhitektov in bojevitih plemenitaških rodbin. Da je to krščanska cerkev, tega si pač nikdo ni svest pri vstopu. Kupola kaže posebno tu, ker ni močno izbočena, nebo, ki se ne razprostira v nedoglednih višinah temveč ravno nad našo glavo. Pogan, ki zre na to nebo, mora misliti, da so tudi bogovi tako blizu, da je on njim in da so oni njemu podobni po svojih vrlinah in grehih in da tudi njega lahko doleti sreča, da bode sprejet med bogove in deležen njih nesmrtnega življenja in slasti. Veliko število oltarjev in s srebrnimi kronami okrašeni menda antični kipi, kolikor je morebiti dovoljeno soditi po lepem gubo. ,;.!adu, nas spo- privil. cmlna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku it. 5. Se dobivajo vsakovrstna modema sukna kara-garn, piquet lastuik, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 5 do 9 let K 5*40 in vise , , , 9 , 15 , , 8-50 , * , , „ 15 daUe . . . 15"— , vrhue suknje vsake mode....., 24-— , , .za čaatito duhovščino , 28*— , hlač«............... 5'— » .Haveloke in sobne plašfte 15 K n?pre'.» Za dame lo gosploe: Haveloke...............25 K in pelegrine............» » V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se hvrši toCno po naročilu. Razprodaja dežnikov! Otvoritev gostilne. Podpisana naznanjata, da sta otvorila • 1. jan. 1903 = GOSTILNO = „Agli antlchl tre amicl" za vojašnico št. 11 (bivša gostilna „Tre amici".) Izvrstna kuhinja. Najboljša briška in furlanska vina. Postrežba točna po zmernih cenah. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata Ivan In Terazlja Culot. Bož|ast, Kdor trpi na božjastt, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Sclmannen-Apoteke, Frank-fmrtiuM. Kajceneji izvir dobrih stvom Hanns Konrad, tau itUt zbMk - ¦••« it. 250. (Češko). Lastne delavnice nr in fine mehanike. Dobra rem. ura iz niklja gld. 375 Kha srebrna rem. ura , 5*25 Fina srebrna verižica . . „ 1*20 Budilnik iz niklja . ......... 1:75 Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne sveiinje iz razstav ter tisoče priznalcih pisem. — Hastrov»n cenik zastonj! Blag. gosp. Piccoli, Pri nekej gospej, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabljal z izvrstnim vspehoin liie železnato vino. Prosim torej, pošljite mi nadaljnih šest steklenie imenovanega vina. Dr. L. Farber ___________e^krv štabni zdravnik- R*3telj Stev. 19. V Gorici, 6. junija 1901. Je v razprodaji v lekarnah v Ooriel, Trt-minu, na Pf imer»*«i*t v Trata, i»trl in D»l-maeljl i K 3'40 steklenica. * **************** Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberskeaa In drobnega blaga ter tkanin, preja In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetlnjilee. —- Rožni venci. — Mašnc knjižice. lišna obuvala m Yse letne čase. Posebnost: Semeni: n zelenjavi! trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 35-8 m* umni capsici gompbs. Iz R(ohtarJ»v» Isktrra v F-«nl pripoznano kot izvrstno bol tiolažnjoce mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domaČe zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z naSo zaščitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. RicMerjeva lekarna „pri zlatem levu" v PRAGI. Bllzabetngrasse št. 5. m Odlikovana krojaška delavnica krojaški mojster v Vrtni ulici štev. 26. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke last nega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne. Na zahtevo gospode z dežele sem vedno na razpolago ter tudi postrežem osebno z uzorci na njihovem domu. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, bvojo proriajalnico jestvin. V zalogi'ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tror'novec, fini rum, različna vina, goružice (Senfi,\Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter 'drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec vSemenlSki ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Vsaki gospodinji je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kiieippovo sladno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo »hladne kave«, ampak tarčno vselej — Kailirein« 'jevo — Kneippovo sladno kavo in odjt-tiiiijte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba. minja. da smo*v katoliški cerkvi. Bonifacij IV. je dal pripeljati I semkaj ostanke svetnikov in mučenikov, in posvetil pri tej) priložnosti pogansko svetišče v Marijino cerkev, ki se je pa j tudi imenovala Panagion. Bedeker, ki jih je najbrže sam štel, j pravi, da je bilo osemindvajset vozov relikvij. Ob onem času se je tudi vpeljal praznik Vseh Svetnikov. Treba je bilo nadomeščati poganske bogove s svetniki in svetnicami. Italijani še niso pozabili na Olimp in panteizem še ni bi! premagan med njimi. Svoje znanje različnih vrst mramora lahko tukaj ne samo uporabljamo, temveč tudi izpopolnjujemo. Nekateri stebri iz giallo antico imajo divne kapitelje. Visočina kupole in premer sta si ena'a, kupola je bila nekdaj prevlečena s pozlačenimi bronastimi kasetami. Solnčni žarki se vsipajo v ta ogromni prostor skozi okroglo odprtino, pokrito z veliko stekleno ploščo. Ta edini pristop luči nad glavo gledalca preseneti vsakogar. Tu v Panteonu je pokopan Rafael. Vasari pripoveduje prav zanimivo o poslednjih njegovih dneh. Ker je bil dober kristijan, je poslal najprej iz hiše svojo ljubico in ji naročil, naj pošteno živi; potem je razdelil vse imetje med svoje učence. Naročil je tudi, da naj ga pokopljejo v Sv. Maria rotonda in n?» mu postavijo na oltar madono iz mramora. Potem se je izpovedal in umri. Njegovi prijatelji so izpolnili to njegovo poslednjo voljo. Kardinal Bembo, ki mu je tudi pomagal pri kompoziciji »Šole atenske«, mu je sestavil nagrobni napis, ki kaže, da je Bembo mojstersko ovladal klasično latinščino, in konča z distihom, kakoršnega so mogli napisati le latinski pesniki one dobe. Rafael je bil njemu kakor tudi vsem sodobnikom najimenitejši posnemalec starih, njegova dela so dihala življenje, v njih je bila združena umetnost z naravo, iti on je povečal slavo Julija H. in Leona X. Kako neizrečno značilno je za Rafaela, da je prav tukaj pokopan, ki je, dasi je ves značaj te stavbe poganski, sedaj krščanska cerkev in kjer ste oni dve nasprotni si smeri kulturnega razvitka tako ozko spojeni. V svojem življenju je pač tudi bi! na pol pogan na pol kristijan. Rafael si nf želel biti pokopan v temi kakega mističnega gotiškega svetišča, ne, tukaj je za njega mesto, kjer stremi vse razmerje stavbe k idealnemu neprekosnemu klasičnemu skladu. Kakor znano, se nahajata v Panieonu tudi groba prvih dveh kraljev zjedinjene Italije. Niti tu ni ostavil Viktorja Emanuela pristavek »re galantuomo«, izborna karakteristika tega moža, ki je... ženam mnogo dvoril in mnogo ljubil. Pred groboma se nahajata dve mizici s spominskima knjigama, v kateri vpiše skoraj vsak trenutek kdo svoje ime. Ako pride pa kak otrok ali še nedorasel dečko, vpiše ime star veteran. Po Rimu se govori, da so skoraj vsi belgijski romarji, ki so prišli papežu se klanjat in bili tudi v Panteonu, Zcpisali svoja imena v spominski knjigi, kar Vatikanu ni bilo ljubo. Dva karabinjera v dolgih plavih plaščih in teatraličnih klobukih stražita v bližini grobov. Gbču-dujmo Še portik z dvojno vrsto osmerih stebrov in predstavljajmo si, kak je moral biti ta portik, ko ga je Agripa posvetil vsem bogovom v zahvalo, in sploh celo svetišče, da je meščanska vojna končana in da je vladar sveta Avgust Panteon je bil viden dokaz, da je intelektualna in umetniška sila Rimljanov prispela do vrhunca. Ako je vreme deževno, je najpametneje, obiskati muzeje. Napotil sem se torej neko jutro mimo našega poslanstva na kapitol. Ker se v zverinjaku ob poti do trga, kjer je Marka Avrelija kip, ni prikazala nikaka volkinj:;, sem vprašal nekega rimskega kvirita, kje da je, ali on mi je rekel, da je pred mesecem dnij poginila. Videl sem pač hoditi po zverinjaku veliko mačko, ki pač ni dostojno zastopala slavne volkinje, ki je dojila Romula in Rema. V kapitolinskem muzeju sem vstopil takoj v poslednjo dvorano, kjer stoje kipi umirajočega Oalea, Bruka, Aleksandra in Zenona. Mnogo občudovani kip Oalea se mi ne dozdeva umetniško delo pristno klasičnega značaja. Stari niso nikdar radi upodabljali smrti, kajti njihova vera je bila vera življenja, in smrt jim je bila, v nasprotju s krščanskim nazi-ranjem, zoprna. Nadalje bi se pravi grški umetnik tudi nikdar ne ponižal, izklesati barbara, saj ga ni mogel zanimati obraz brez sledov duševnega boja. Kar se tiče tehnike, je to delo mojstersko. Burkhard opozarja na ono borbo zoper smrt, ki se tako jasno zrcali v potezah Oalea. Ranjenec upa, da ne podleže smrti, da premaga njegovo zdravo silno telo smrt. Njegov život ima povsem barbarski značaj. — Lepa je tudi simbolika razbite trobente, ki leži poleg ščita umirajočega borilca. Kakor trobenta ne da več glasu od sebe, tako tudi ne pride več glas iz ust borilca po poslednjem hropenju in smrtnem krču. Največ užitka mi je nudil kip Marka Junija Bruta, morilca Cezarja. To je na videz brezbrižen, mlad mož, prototip takozvanega makiavelističnega državnika, ki ne gleda nikdar na sredstva, katerih se poslužuje, kateremu lebdi vedno le smoter pred očmi in ki se rad omadežuje s tisočerimi pregrehami, samo da doseže svoj cilj. To je brezobziren politik, ki z lahkim srcem izdaja svojega najboljšega prijatelja, ki je nezaupljiv nasproti vsakomur in hodi k svojemu prijatelju na obed z železnim oklo-pom pod togo, da ne bi bil žrtva kakega zahrbtnega napada. Njemu je meseno uživanje vse, on uniči neusmiljeno vsakogar, ki je na poti njegovi poželjivosti; laska se ljudstvu, in vse njegovo stremljenje se da izražati v teh besedah: »Jaz potrebujem ljudstvo, da se dvignem višje.« In vendar ni bil tak zgodovinski Brut. Nekaterim velikim možem je usojeno, da vidijo potomci le napake, ali da se jim pripisujejo vsled nekega nesrečnega slučaja napake, katerih sploh niso imeli. Brut je bil sanjave prenapete narave, ime njegovo ga je vedno in vedno spominjalo na onega Bruta, ki je nekdaj osvobodil Rim. (Dalje pride.)