Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
i
Wk
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni tačun:	štev.	11234499
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
POD UREDNIŠTVO 54135 Trst. Vicolo delle Rose. 7 - Tel. 41646
Leto XXXIX. - Štev. 6 (1935)
Gorica - četrtek, 5. februarja 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Naše narodne skrbi
VEČ SMRTI KOT ROJSTEV Pretekli teden so bili italijanski dnevniki polni člankov o podatkih Državnega statističnega urada, ki so pričali, da je bilo lansko leto v Italiji več smrti kot rojstev, tj., da je bil naravni prirastek v državi pod ničlo. In to prvič v zgodovini. Italija se je s teni pridružila ZR Nemčiji in Danski. Padec rojstev je bil v zadnjih 15 letih stalen od leta do leta; npr. leta 1972 se je rodilo 16 otrok na tisoč prebivalcev, Umi 9,6, torej niti 10 rojstev na tisoč prebivalcev.
Slično podobo nudijo poroke. Teh je vsako leto manj. V omenjenem obdobju je leta 1972 prišlo 7,7 na tisoč prebivalcev, lani pa le 4,5 na tisoč prebivalcev.
Statistika ne pove, koliko je bilo raz-porok in zakonskih ločitev, vendar je znano, da se število le-teh veča iz leta v leto, prav tako število »svobodnih« zakonskih zvez, ko dva živita zakonsko življenje brez cerkvene in brez civilne poroke.
Sedaj je pred parlamentom zakonski osnutek, ki določa, da za ločitev zakona zadostujejo tri leta ločenega življenja in ne več pet kot do sedaj. Osnutek bo gotovo odobren, ker se zanj zavzemajo sko-ro vse stranke.
Število smrti je pa že 15 let skoro stalno; suče se okrog 10 na tisoč prebivalcev, kaka desetina odstotka več ali manj.
Ko časopisi poročajo o teh podatkih, nič ne povedo, da je upadanju rojstev kriv predvsem prostovoljni splav ali abortus. Saj njega število dosega že skoro polovico rojstev. To se pravi, da je spočetih otrok približno toliko kot pred 15 leti, rojstev pa je manj zavoljo prostovoljnih splavov.
VEDNO MANJ NAS JE
In kako je glede tega pri naši slovenski narodni skupnosti? Nič boljše kot v ostali državi, prej slabše. Glede treh slovenskih občin v goriški pokrajini so podatki za leto 1986 naslednji:
Števerjan: rojeni 4, umrlih 8, porok 6. (Prebivalcev 850).
Občina Sovodnje: rojenih 9, umrlih 18, porok 10. (Prebivalcev 1.750).
Občina Doberdob: rojenih 7, umrlih 11, porok 9. (Prebivalcev 1.400).
Iz statistike je razvidno, da smo glede rojstev daleč pod državnim povprečjem, smrti in poroke se pa bližajo državnemu povprečju. Saldo je v vseh treh občinah negativen: več smrti kot rojstev.
Tudi če nimamo statističnih podatkov glede Tržaške, smemo sklepati, da tudi tam ni nič boljše, prej slabše stanje kot na Goriškem.
Tako velik padec rojstev se že občutno pozna pri vpisih v slovenske osnovne šole otroške vrtce. V goriški občini je bil Predvpis naslednji: ul. Brolo 13 (lani 11), ul. V. Veneto 2 (7), štandrež 4 (16), Podgora
0	(3), Pevma 4 (6), števerjan 5 (5), Plešivo 4 (1), Doberdob 9 (10), Jamlje 0 (otroci obiskujejo šolo v Doberdobu), Romjan 1 (4), Sovodnje 8 (8), Rupa-Peč 4 (4), Vrh 3 (1). Skupno 58 otrok, lani 66.
Kaj nas čaka? Sedaj zapiranje razredov in otroških vrtcev. Proti letu 2000 bomo imeli šolske zgradbe, toda v njih bomo otroke šteli na prste, če gre z rodnostjo naših družin tako naprej kot v zadnjih 15 letih.
Nekateri se tolažijo, češ da je na italijanskih šolah podoba enaka. Res, tudi tam ni nič boljše, toda italijanskega naroda je 57 milijonov, nas Slovencev v Italiji pa le nekaj deset tisoč. Poleg tega imajo Italijani svoj jug, kjer je še vedno dovolj rojstev, da polnijo luknje na severu, mi pa tega nimamo. Po tej poti naprej bomo torej imeli šolske zgradbe, toda brez otrok.
NOVI POJAVI NARODNOSTNE NESTRPNOSTI
Pri tein se pridružuje še ena skrb, in sicer pojav italijanskega šovinizma. Od Božiča dalje prisostvujemo izbruhom narodnostne nestrpnosti, ki smo o njih menili, da so zatonili enkrat za vselej.
Začelo se je pri božični polnočnici pri Sv. Justu v Trstu, ko je škof Bellom! storil samo svojo dušnopastirsko dolžnost, da je raznim narodnostim voščil v njihovih jezikih. Nekaterih prisotnih ni motilo voščilo v grščini in nemščini, motilo jih je, da je voščil po slovensko in hrvaško. Kajti nekateri Tržačani imajo radi Angleže, Amerikance, Nemce, Grke, sprejeli bi celo Hotentote, samo Slovanov ne. Zato so pri polnočnici razgrajali pred cerkvijo sv. Justa.
Tem pobalinom je na Novo leto ponudil roko sam župan Staffieri, ko je v gledališču Rossetti ponovil staro frazo: Nella patria di Rossetti si parla solo italiano.
1	Mož ni še toliko star, da bi ne vedel, kdo je take napise dal nabiti po stenah tržaških in goriških trgovin. Čudno, da se je prvi mož tržaškega mesta tržaškega mesta tako daleč spozabil!
Tržaški dogodki so imeli svoje posledice tudi v Gorici, ko so neznanci popackali cerkev sv. Ivana z napisi proti Slovencem. Skoro kot bi bili znova v času črne diktature in ne v Italiji, kjer vsi prisegajo na demokracijo, tudi župan Staffieri, saj je bil izvoljen na demokratičnih volitvah.
Res je, v izvoljenih upravnih telesih, tako v Trstu kot v Gorici, so te pojave moralno obsodili, toda dejstva pričajo, da sta šovinizem in protislovensko razpoloženje še močno zakoreninjena v nekih plasteh italijanskih sodržavljanov tu ob meji.
KRČENJE SLOVENSKEGA OZEMLJA
In še ena skrb Je tu: Ozemlje, kjer naša narodna skupnost živi strnjeno naseljena, se vedno bolj krči. Kradejo nam ga za vse potrebne in nepotrebne javne usluge: za nova naselja, za nove tovarne, za nove ceste, sedaj za sinhrotron v Bazovici in za širjenje tovarne v Sovodnjah. Delajo z nami kakor njega dni Judje z Arabci v Palestini, da so nazadnje Arabci ostali brez zemlje in brez domovine. Tujci na lastni zemlji! To naj bi se čimprej zgodilo tudi z našo narodno skupnostjo v Italiji.
Našteli smo nekaj naših skupnih tegob ob začetku novega leta. Niso nove in tudi ne izvirne. Pozivajo pa nas, da še bolj strnemo svoje sile vsi, kar nas je, v obrambi naše zemlje in narodne časti. Toda predvsem morajo mlade družine izpričati, da hočejo živeti in ne se udušiti v modernem potrošništvu ter življenjskem materializmu.
K. HUMAR
Garišld ohSishi svet se le usklsril Odložena razprava
sinsini Laiieta Bratuža
Goriško mesto je kraj zgodovinskih nasprotij. Župan dr. Scarano je rekel: »Nestrpnost, nerazumevanje, narodnostni spori so bili skrito zlo, ki je povzročalo nasilje v prvi polovici našega stoletja.« To skrito zlo je povzročilo tudi smrt »čiste žrtve« Lojzeta Bratuža. Pred 50 leti dne 27. decembra 1936 se je to zgodilo v Podgori in se dokončalo v goriški bolnišnici 16. februarja 1937.
Lojzetu Bratužu se je ob 50-let-nici njegove mučeniške smrti želel oddolžiti najprej goriški občinski svet na seji v ponedeljek 2. februarja. Svetovalci so bili polnoštevilno prisotni, tudi publika je zasedla svoja mesta. Povečini so bili slovenski ljudje, največ iz Pod-gore.
Župan je svoj govor začel: »Kar bom povedal, je odobril celotni občinski svet.« Njegove besede so torej bile odraz goriške občine, go-riškega mesta, tistega mesta, ki je pod tedanjim diktatorskim režimom in v drugačnih zgodovinskih in političnih okoliščinah zapriseglo smrt slovenski narodni skupnosti ne samo v Gorici, temveč na celem Primorskem. Simbol te
namere je bila tudi smrt Lojzeta Bratuža.
Zupan dr. Scarano je nato z zelo toplimi in prisrčnimi besedami orisal smrt Lojzeta Bratuža, kot jo poznamo iz zgodovinskih poročil, omenil tudi poznejše vojne in povojne dogodke ter zaključil: »Zbrani smo okrog Bratuževe družine, združeni z njo v spominu na njihovega očeta in moža; vse mesto je, z občinskim svetom, ki ga zastopa, zbrano v vzajemnosti ob spominu na krvavo žrtev moža, ki je bil miren in velikodušen.«
Celotni občinski svet in vse občinstvo sta z enominutnim molkom počastila Bratužev spomin.
Po nagovoru je župan v imenu občinskega sveta poklonil šopek rož navzoči vdovi Ljubki Šorlije-vi, stisnil roko hčerki Lojzki in sinu Andreju, ki je tudi občinski odbornik.
Ta spominska svečanost v gori-škem občinskem svetu je bila najbolj stvarna priča, kako se je v Gorici spremenilo politično ozračje in okolje, tudi do Slovencev. Ko se ob tem kot Slovenci veselimo, želimo, da bi goriško mesto Še dalje živelo v demokratični strpnosti in mirnem sožitju.
Slovenska demonstracija na Dunaju
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sta v soboto 31. januarja organizirala na Dunaju protestno manifestacijo za dvojezično šolstvo pod gesli kot: Nobenih geto šol za koroške Slovence!, Dvojezično je bolje za naše okolje!, Ne damo se ločiti, skupno se hočemo učiti!
Demonstracije se je udeležilo kakih 5.000 oseb in je bila za Dunajčane, ki problema koroških Slovencev skoro ne poznajo, prava senzacija. Slovencem so se pridružili demokratično usmerjeni Avstrijci, gradiščanski Hrvatje in Južni Tirolci. Iz Celovca je poseben vlak s 15 vagoni pripeljal slovenske rojake s Koroškega, med vožnjo pa so priključili še dva vagona iz graške smari. Skratka, kakih 1.500 Slovencev je prišlo s Koroške kot nekoč Martin Krpan na Dunaj terjat svoje pravice.
Zaključek Tedna edinosti v Rimu
Ob koncu Tedna molitve za edinost je sv. oče, kot je to že postal običaj, 25. januarja v baziliki sv. Pavla vodil molitve za krščansko edinost. Pri večernem bogoslužju v omenjeni cerkvi se je ustavil ob spreobrnitvi apostola narodov sv. Pavla. Ko je videl, da se med člani prvega krščanskega občestva razvija strankarstvo, je žalostno vprašal: »Mar je Kristus razdeljen?« Drugi vatikanski cerkveni zbor je sledil Pavlovemu duhu in označil Cerkev za zakrament edinosti. Ekumensko gibanje tenkočutno zaznava ta klic in zato je skupna molitev kristjanov za edinost nekakšna predpodoba edinosti vseh kristjanov.
Seveda tudi v baziliki sv. Pavla papež ni mogel mimo molitvenega srečanja za mir v Assisiju oktobra lani. Molitev je za en dan zedinila predstavnike vseh verstev sveta. Do izraza je prišla edinost človeške družine, kristjani pa so se zavedeli, da je mogoče in tudi nujno uresničiti še veliko večjo edinost, ki nam je dana v enem krstu.
Isto nedeljo popoldne, ko je Janez Pavel II. molil s številno množico vernikov angelovo češčenje, je prav tako spodbudil k molitvi za edinost. Dejal je: »Ne smemo se utruditi moliti, čeprav sadovi le počasi zorijo ali pa niso takšni, kakor smo jih pričakovali.« Poudaril je pomen spreobr-
nitve srca vsakega posameznika, kajti brez nje ni edinosti. Vsi si moramo iskreno prizadevati za popolno uresničevanje ljubezni, kajti »ljubezen je duša vsega ekumenskega gibanja«.
Hrvaški pevski zbor pri papežu
Papež Janez Pavel II. je 17. januarja sprejel v posebno avdienco člane zagrebškega študentskega pevskega zbora »Ivan Goran Kovačič«. Pozdravil jih je v hrvaščini, »L’Osservatore Romano« pa je naslednji dan objavil njegove besede v italijanščini. Papež je govoril predvsem o duhovnem in kulturnem pomenu glasbeni: poustvarjalnosti ter pohvalil pevski zbor za njegovo zavzeto delo in številne vrhunske nastope.
■	Koroški Slovenec Karel Smolle, ki je bil na listi »zelenih« izvoljen lani v novembru kot predstavnik Slovencev in ostalih manjšin v Avstriji v dunajski parlament, je v razpravi o programu nove vlade zahteval uveljavitev in zaščito vseh pravic narodnih manjšin v skladu s 7. točko avstrijske državne pogodbe. Svoj poziv je prebral v jezikih manjšin, čeprav to nekaterim ni bilo všeč, tj. v slovenščini, hrvaščini, češčini in madžarščini.
■	Ugrabljanje ljudi je zlasti na Bližnjem vzhodu postala že prava industrija in nova oblika političnega boja. Morda še več, nova oblika vojaškega spopadanja. S talci so v te spopade potegnjene vodilne zahodne države s Sev. Ameriko na čelu. Tako je v pičlih 48 urah v Bejrutu v Libanonu bilo ugrabljenih 12 tujcev. Ugrabili so še pet drugih osah, a so kasneje ugotovili, da pripadajo »državam s pravilno politiko« in so jih nato izpustili. Negotova je tudi usoda posebnega odposlanca anglikanske Cerkve Terryja Waita, ki se že tri ledne pogaja z ugrabitelji severnoameriških, britanskih in irskih državljanov. Zdi se, da je postal iz pogajalca talec proiran-skih skrajnežev v Libanonu.
Rimski parlament je ponovno odložil razpravo o južnotirolskem vprašanju, saj je znova prišlo do izraza različno gledanje posameznih strank na to zadevo, ki se jo rešuje že od leta 1969, pa je še vedno odprta, saj je tudi vključena v seznam mednarodnih sporov generalne skupščine Združenih narodov. Poročevalec v parlamentu je bil minister za dežele Vizzini, ki je priznal, da obstajajo še nerešena vprašanja iz preteklega paketa (skupka raznih obveznosti, ki jih je treba izvesti). Gre predvsem za jezikovno enakopravnost (nemščina je v javnih uradih pogosto zapostavljena), za nekatere sporne pristojnosti bocenske pokrajine (zlasti na šolskem področju in obveščevalnih sredstev) ter za ustanovitev posebnega upravnega sodišča. Vizzini je tudi priznal, da je Rim bore ma-
lo	do sedaj storil za kulturo sožitja in strpnosti na Južnem Tirolskem Ko so stranke v rimskem parlamentu ugotovile, da se njihova stališča razhajajo, so na predlog demokristjanov razpravo odložili brez datuma, kar so podprli vsi razen mi-sovcev in proletarske demokracije.
■	V Ljubljani je prišlo do nenavadne smrtne nesreče. Ledena gmota, ki je zgrmela s strehe hotela Union na Miklošičevi cesti, je padla na prof. Jožeta Zem-Ijaka iz Strunjana, ki je prav tedaj šel mimo in bil na mestu mrtev. Pokojni je bil star 79 let ter je izšel iz vrst krščanskih socialistov. Skupaj s Kocbekom je pomagal ustanoviti OF. Po vojni je opravljal pomembne službe v jugoslovanski diplomaciji. Slovenska zakonodaja predvideva za primer smrti zavoljo malomarnosti čiščenja snega na pločnikih aii na strehah tudi do 8 let zaporne kazni.
Demonstracija je izzvenela v poziv avstrijski vladi, naj ne kloni nacionalističnemu pritisku vodilnih strank, zlasti še stranke svobodnjakov ter koroškega Hei-matdiensta (Služba domovini). Manifestacija se je zaključila pred sedežem avstrijskega kanclerja Vranitzkega, kjer so v imenu udeležencev spregovorili slovenski poslanec Karel Smolle, Marjan Šturm, Vladimir Wakounig, Franci Zwitter in Tereza Stipančič. Slovensko delegacijo je sprejel tudi sam kancler, ki pa ni obljubil nič konkretnega. Dejal je le, da mora biti rešitev šolskega vprašanja dobra, drugače je sploh ne sme biti.
★
Ob veliki manifestaciji za ohranitev dvojezičnega šolstva na Koroškem je deželno tajništvo Slovenske skupnosti poslalo predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevžu Grilcu naslednje pismo:
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti iskreno čestita Narodnemu svetu koroških Slovencev in ostalim prirediteljem mogočne sobotne mcnifestacije na Dunaju. Naša narodnostna skupnost čuti z vami in podpira vaše napore za ohranitev in razvoj Slovencev na Koroškem ter za pravične odnose med obema narodoma v deželi.
Kot močna dokaza volje do življenja in zahteve po pravici sta idealno povezani vaša sedanja manifestacija v avstrijski prestolnici in naš veliki shod za zaščitni zakon na Travniku v Gorici.
Pozdravljamo vas z iskreno željo, da bi demonstracija na Dunaju kmalu dosegla svoj cilj.
Papeževi govori ob sredah
Papeževi govori ob sredah bodo na avdiencah vernikom letos nekaj časa posvečeni osvetlitvi Jezusove božje in človeške narave ter poslanstva; govoril bo tudi o času Jezusovega rojstva. Povedal je, da to vprašanje ostaja še vedno odprto. Znanstveniki so si po dolgoletnih raziskavah še vedno needini. Ena od podmen nakazuje, da bi bil lahko rojen štiri leta pred časom, ko začnemo šteti leta od sedaj določenega rojstva. Vendar tudi vprašanje tega datuma ostaja nepojasnjeno in daleč od točnosti.
SSk odločno proti namestitvi sinhrotrona pri Bazovici
Tržaški občinski svet je v petek 30. januarja po dolgi in burni razpravi s 37 glasovi zavrnil ugovore tako v zvezi z varianto regulacijskega načrta o cestnih priključkih kot v zvezi z namestitvijo sinhrotrona pri Bazovici. Za sklep o lokaciji sin-hrotrona pri Bazovici so glasovali svetovalci večine razen predstavnika Slovenske skupnosti, ki je glasoval proti, slovenskega svetovalca PSI, ki se je vzdržal, kakor sta se vzdržala tudi dva predstavnika Liste za Trst. Od opozicije so svetovalci MSI glasovali za in tudi predstavnik Mestne liste, proti pa so glasovali svetovalci PCI in Tržaškega gibanja.
Kot smo omenili, je razprava potekala v razgretem obračju. Seji so prisostvovali tudi številni predstavniki prizadetega krajevnega prebivalstva. Večina je tudi zavrnila vse predlagane popravke in zadevne resolucije. Na koncu je prišla na vrsto resolucija, ki jo je predložil svetovalec in odbornik SSk prof. Aleš Lokar, v kateri zahteva pospešitev postopka za sprejetje zaščitnega zakona v parlamentu ta drugih ukrepov v korist prizadetega prebivalstva, ki je izgubilo ozemlje zavoljo sinhrotrona. Resolucija je bila sprejeta z glasovi svetovalcev SSk, PCI in Tržaškega gibanja, medtem ko so se predstavniki DC, LpT in PSI vzdržali.
Izglasovanje Lokarjeve resolucije pomeni v teh okoliščinah velik politični dosežek in obenem sad pogumnega in odločnega zadržanja predstavnika SSk. Zaradi tega je imelo tudi velik odmev tako v slovenski kot v italijanski javnosti.
00 TEOIM 00 MA
OdBCeniki smoonravneia Sldalizma Tečaj za duhovnike v Rimu
(Od našema domovinskega dopisnika)
Orwelovska projekcija državne mašine-rije se je v vseh dobah v skoraj vseh deželah izražala v resnejših ali milejših oblikah; s prepričevanjem in ideološkim nasiljem, z zapori in mučenji; z natezalnicami in sekanjem glav. Država je vselej rada bedela nad svojimi državljani, najsi so to že bili kraljevi podaniki v srednjem veku ali podaniki iranskih imamov v najnovejših časih.
Jugoslovanska komunistična partija, ki je (kakšna ironija zgodovinske usode) prevzela oblast menda zato, da oblasti ne bo imela, marveč jo bo »izročila« v roke delavcem (nesrečni delavci; še zdaj v Jugoslaviji ni docela jasno, kdo da je delavec in kdo je samo občan — o kmetu pa sploh ne vemo, če še vedno ni »kulak«) in teoretiki komunistične revolucije so si kot prvi na svetu izmislili samoupravljanje delavcev. Da delavci v Jugoslaviji niti ne soupravljajo, kaj šele samoupravljajo, je bolj ali manj vsemu svetu znano. In vsemu svetu je prav tako jasno, ne le to, da ljudstvu vlada komunistična oligarhija; marveč, da ta oligarhija skuša svoje ljudstvo tudi idejno preobraziti, ga idejno »prekrstiti« in ga napraviti za svoje vernike.
Bodi pri Homeiniju brezbožnik in znašel se boš v zaporu, in bodi v samoupravnem socializmu demokrat, če želiš v zapor.
Poskušajmo povedati preprosteje od preprostega: biti demokrat v Jugoslaviji pomeni biti oporečnik, disident, sovražnik države in ljudstva, kajti komunistična oligarhija si pač vsa ta desetletja domišlja, da predstavlja ljudstvo in da je njegov reprezentant. Kakorkoli Slovenci nergamo večkrat na račun drugih jugoslovanskih republik, in pri tem priznavamo, da do nesporazumov med nami prihaja tudi zato, ker se premalo med seboj poznamo, je treba tokrat reči, da obstaja v Jugoslaviji demokratična fronta intelektualcev, ki so večna slaba vest komunističnim oligarhom.
KAKŠNA JE RAZLIKA MED POKOJNIM ŠTIHOM IN DJILASOM?
Če že v drugih jugoslovanskih republikah uradne organizacije zavračajo demokratične pobude, ki po navadi prihajajo iz Slovenije, in katerih avtor je v veliki meri bil tudi rajni Bojan Štih, moramo priznati, da je fronta organiziranih demokratično naravnanih intelektualcev tudi v drugih republikah; če pri tem spomnimo samo na nekaj najnovejših primerov: od sarajevskega šešlja do zagrebškega Para-ge in »beograjske skupine«.
Pa tudi zato, da ne bi po svetu kdo mislil, da si Slovenci domišljamo, da smo v Jugoslaviji edini, ki hočemo v svoji deželi demokracijo... Tudi zategadelj torej ne bi bil preveč ponesrečen poskus grobega in nepopolnega vpogleda v stanje v drugih republikah.
Po svetu je brez dvoma najbolj »legendaren« jugoslovanski oporečnik Milovan Djilas, nekdanji najožji Titov in Kardeljev sodelavec. Po partijskih kritikah njegovega »liberalizma« so ga izključili iz partije in bil je tudi obsojen, ker je v ZDA objavil svoje »Pogovore s Stalinom«.
V	Sloveniji so bili po vojni tudi skonstruirani komunistični sodni procesi (Na-godč, Sire in drugi), pa v Jugoslaviji nihče od obsojenih ni mogel kasneje imeti večjega vpliva, ker so nekatere od njih preprosto postrelili, drugi pa so si našli življenjski prostor v tujini. Beograjski Djilas pa je ostal doma in postal slaba vest komunističnih oblastnikov.
Potem smo imeli v Sloveniji dolgoletni »primer« Bojana Štiha. Tudi on, nekdanji partizan, je preizkusil slovenske samoupravne in socialistične zapore; čeprav le za kratko. In kot so Djilasa 1954 izključili iz partije, je le nekaj let za tem iz partije sam izstopil tudi Štih. In kot Djilas je ostal stalni trn v peti, stalni opo-minjevalec oligarhom.
Takoj naj povemo, da Štih v tujini ni pomenil posebno velikega disidenta, zato pa ga je slovenski narod vzel za svojega resničnega predstavnika. Djilas nekje piše, da ni težko prenašati zapora, čeprav je to »... kuča neobična«, če veš, da si zaradi ideje po nedolžnem v zaporu. Ni razlogov, da bi Djilasu ne verjeli, da je vse, ker je delal med vojno in po njej, delal iz vere-ideje, kot pravi sam. In prav tako ni razlogov, da bi ne verjeli štihu, da je s svojim partizanskim vojskovanjem verjel v zmago nečesa naprednega, boljšega.
In še ta razlika je med Djilasom in Štihom: štih je imel velikanski vpliv doma, medtem ko Djilas v Jugoslaviji med ljudstvom ni prav preveč priljubljen.
IN ŠE O RAZLIKI MED OPOZICIJO
V	SLOVENIJI IN DRUGOD PO JUGOSI AVI JI
Od lanske pomladi se v Sloveniji venomer kaj pretresljivega dogaja. Zlasti mladina, celo tista, organizirana v uradni organizaciji, je pričela vse bolj glasno izražati nezadovoljstvo nad nedemokratičnimi postopki oblasti; nad togimi »navadami« jugoslovanske vojske, nad okostenelo organizacijo Titove štafete, itd.
Pa v Jugoslaviji so bili ti slovenski postopki sprejeti hladno, če že ne sovražno. To množično slovensko gibanje, ki ga je Franc Šetinc pred kratkim označil za »protikomunistične sile«, in ki je značilen predvsem za vse sloje slovenske mladine, kakor tudi za praktično vse intelektualce, uživa pa vsaj tiho soglasje vseh drugih plasti prebivalstva... To množično opozicijsko gibanje, žal po drugih delih države, še ni zavzelo potrebnega obsega ali pa je bilo sploh ignorirano.
In da niti ne govorimo o revijah kot so: Nova revija, Mladina, pa študentska lista Tribuna iz Ljubljane in mariborska Katedra, ter ne nazadnje tudi Celovški Zvon, ki ga urejajo in vanj pišejo tudi avtorji iz jugoslovanske Slovenije.
Treba pa je reči, kot je bilo že poudarjeno, da med intelektualci vendarle obstaja opozicija tudi v drugih republikah, da poznamo oporečnike tudi drugod. Oglejmo si tokrat samo dejavnost nekaterih beograjskih odborov in komitejev, ki se pri komunističnih oblasteh zavzemajo za demokratično obliko človeškega sobivanja.
V	Beogradu so se formirale skupine intelektualcev, ki pišejo peticije in apele najrazličnejšim oblastnim in sodnim institucijam. Naj na začetku omenimo »Odbor za obrambo svobode mišljenja in izražanja« (Odbor za odbranu slobode misli i izražavanja), ki se je v zadnjem času zavzemal za pomilostitev Džemaludina La-tiča in ostalih obsojenih na znanem sarajevskem procesu, pa za pomilostitev Mirka Suniča iz Zagreba in drugih. Najbolj znana peticija omenjenega odbora pa je »Predlog za vzpostavitev pravne države« (Predlog za uspostavljanje vladavine prava), ki je bil poslan in naslovljen na Skupščino Jugoslavije in jugoslovansko javnost.
Drugi odbor, ki se bori za liberalizacijo jugoslovanskega sistema je »Odbor za zaščito umetniške svobode« (Odbor za zašti-tu umetničke slobode), ki se je pred časom zavzemal tudi za Tomaža Mastnaka, protestiral proti prepovedi knjige dr. Vojislava šešlja »Hajka na heretika« itd.
Poznan je še »Odbor za zaščito človeka in okolja« (Odbor za zaštitu čoveka i oko-line), ki se je moral, kakor je to za Slovence čudno, ukvarjati celo s protestom proti preiskavi zoper svetnika Gospodarske zbornice Jugoslavije, ker je ta na televiziji govoril o posledicah černobilske katastrofe pri nas. Vlada je hotela namreč uvesti proti njemu kazenski postopek, ker da so bile njegove informacije škodljive za jugoslovanski turizem...
Poznan je še v Beogradu »Fond solidarnosti«, ki si je zadal težko nalogo mobilizirati jugoslovansko javnost v borbi proti birokratsko monopolnim odnosom oblasti do državljanov.
Zanimivo bi bilo omeniti pred kratkim spočeti list »Samouprava«, ki ga izdajajo v Novem Sadu in čigar ustanovitelji so znani književniki, filozofi in časnikarji; med drugimi: režiser Boda Markovič.
Če na kratko povzamemo: cela vrsta odborov in skupin intelektualcev je, ki so pripravljeni bojevati se za večjo demokracijo in proti samodrštvu oblasti. Toda žal gre tu v glavnem za skupine akademikov in drugih izobražencev; občuti pa se tisto pomanjkanja množičnosti odpora sistemu, ki je značilno za Slovenijo. Dokler v teh okoljih, kljub vsem pobudam akademikov, ne bo duh demokratizacije zavel tudi med širokimi sloji, bodo v Beogradu in drugod po Jugoslaviji oporečniki le preveč osamljeni in »glasovi vpijočih v puščavi«.	Posredoval	V. Slemensky
Sv. Višarje
Kot smo že poročali, vozi od decembra nova žičnica iz Ovčje vasi na Sv. Višarje. Zdaj jo uporabljajo povečini le smučarji, pričakujejo pa, da bodo na pomlad zače-
li	hoditi tudi romarji, saj je zadnje leto bilo veliko povpraševanje, kdaj bomo zopet lahko šli na to gorsko božjo pot.
Pozimi je na Sv. Višarjah maša vsako nedeljo ob 12. uri, če le ni prevelikega snežnega meteža, ko je pot od žičnice do svetišča neprehodna. Cena za vožnjo z žičnico gor in nazaj je 10.000 lir. Skupine z več kot 25 potniki pa plačajo 8.500 lir na osebo.
Med številnimi pobudami slovenskega papeškega zavoda Slovenika v Rimu je zadnja ta, da so v januarju organizirali tritedenski tečaj za duhovnike iz Slovenije. Število je bilo omejeno in sicer 13 ter en skupinski vodja. Duhovniki so se odzvali in napolnili odkazano število: prišli so iz vseh treh slovenskih škofij od Prekmurja do Vipavske doline.
Namen tečaja je bil spoznavati Cerkev z rimskih perspektiv. V ta namen so udeležencem predavali priznani slovenski in hrvaški profesorji, živeči v Rimu; izkazalo se je, da jih ni malo. In tudi člani raznih papeških uradov in ustanov. Prišli so tudi zastopniki zamejcev iz Trsta, Gorice, Koroške ter Nemčije, da so osvetlili položaj in delo slovenskih duhovnikov izven meja Slovenije. Zadnji večer, v petek ,’0. januarja, je prišel mednje ludi nadškof Cola-suonno, bivši nuncij v Beogradu, da je spregovoril o poslanstvu papeških nuncijev.
Tečaj je bil resen, saj so bila predavanja dopoldne in popoldne. Tečajniki so izrabili bivanje v Rimu tudi zato, da so si ogledali znamenitosti mesta in okolice. Tako so poromali v Subiaco in na Monte-cassino, da so videli kraje sv. Benedikta.
V	Vatikanu je bil v torek 27. januarja objavljen dokument, ki ga je pripravila papeška komisija »Justitia et pax« (Pravičnost m mir) in ji načeluje kardinal Etchegaray. Dokument, ki obsega 30 strani, nosi naslov »V službi človeške skupnosti: moralni pogled na mednarodne dolgove«.
Besedilo so sestavili ob sodelovanju cerkvenih izvedencev v gospodarstvu, škofov iz Tretjega sveta ter upoštevanju mnenj tako upnikov kot zadolženih, izročili pa so ga vsem diplomatskim predstavnikom v Vatikanu ter vsem škofovskim konferencam po svetu, da z njimi seznanijo upravne, gospodarske, družbene in finančne oblasti v svojem okolju, pa tudi Svetovni banki in Mednarodni denarni sklad.
Dokument izhaja iz dejstva, da imajo države v razvoju več kot tisoč milijard dolarjev dolgov. Sestavljalci se skrbno izogibajo, da bi ponujali svoje tehnične rešitve; te, bodisi kratkoročne kot dolgoročne, naj poiščejo zainteresirani. Vsekakor naj bi industrijske države, v njihovem lastnem interesu, uporabljale v postopanju z zadolženimi »več modrosti, pravičnosti, radodarnosti in solidarnosti«. Da bodo dolžniške države preživele, se je treba vprašanja lotiti nemudoma; vsako odlašanje pomeni poglabljanje krize in nevarnost, da vse preraste v neizbežen spopad. Edina pot je dialog in sodelovanje. Ogibati se je treba prelomom med dolžniki in upniki, spoštovati tudi dolžnika, ki ne more vračati in ga ne stisniti v nemogoče pogoje. Razvite države Zahoda, države v razvoju ter mednarodne denarne in finančne ustanove imajo vsaka svojo odgovornost, vse ravnanje pa naj vodi solidarnost. Tudi dolžnikom je treba pomagati, da se v nastali krizi ne bodo zapirali vase, ampak skrbno in premišljeno usmerjali svoj prihodnji razvoj.
Visok jubilej reškega nadškofa
V	torek 13. januarja je minilo 35 let, kar je bil posvečen v škofa reško-senjski nadškof Josip Pavlišič. Rodil se je v Starem Pazinu 28. febr. 1914. Mašniško posvečenje je prejel v Gorici 2. aprila 1938. Za pomožnega škofa je bil posvečen 13. jan. 1952 in za nadškofa-pomočnika s pravico
Celodneven obisk so posvetili tudi Assisi-ju. Tam so somaševali v spodnji cerkvi na grobu sv. Frančiška, potem pa si pod strokovnim vodstvom hrvaškega minorita ogledali srednjo in višjo baziliko ter minoritski samostan z ogromno obednico, v kateri je obedoval tudi papež Janez Pavel II. Seveda ni izostal obisk cerkve sv. Klare, stolnice sv. Rufina, sv. Damijana in Marije Angelske. Vendar niso samo romali, obiskali so tudi televizijski center Telespazio v kraju Fucino; to je verjetno najsodobnejši center te vrste v Evropi, saj so z njim povezani z vsemi umetnimi sateliti, ki jih ni malo.
Najpomembnejši dogodek pa je gotovo bilo somaševanje s sv. očetom v njegovi zasebni kapeli. Bilo je to 15. januarja ob 7. uri zjutraj. Somaševali so vsi udeleženci tečaja in pa gojenci Slovenika. Maševali so v latinščini, berila so pa bila v slovenščini. Po maši se je papež pozdravil z vsakim posameznikom. Izkazalo se je pa, da bi lahko maševali v slovenščini, ker je bil sv. oče pripravljen na to.
Tečaj se je zaključil v soboto 31. jan., ko so se udeleženci vrnili v svoje župnije, gotovo duhovno bogatejši kot so prišli v Rim.
nasledstva je bil imenovan 27. julija 1969. Reški nadškof in metropolit pa je postal 18. aprila 1974, ko se je umaknil v pokoj njegov prednik msgr. Viktor Burič.
Kot pomožni škof je deset let kot župnik upravljal Ogulin. Ves čas je bilo kolo njegovo prevozno sredstvo. Z njim je obiskoval župnije, kjer je birmoval (leta 1952 na en dan v Cetingradu 1.300 otrok in odraslih). Tri leta in pol je bil škof-župnik v Gospiču. V svojem duhovniškem življenju se spominja dveh težkih dni, ko je bil leta 1947 v Lanišču umorjen pod-ravnatelj pazinskega semenišča Bulešič in ko je bil imenovan za škofa in je moral zapustiti pazinsko semenišče, v katerem je bilo takrat 307 gojencev.
Med zadnjo vojno je bila močno prizadeta njegova škofija. Razdejanih je bilo nad 70 cerkva in župnišč. To ga je prisililo, da je xot škof neprestano gradil in tudi sam je ročno delal. Obnovil je 23 zgradb. Doživel je veselje, da je 17. decembra 1984 olagoslovil temeljni kamen za novo bogoslovje na Reki. Stavba je sedaj pokrita in se uresničuje njegov dolgoletni sen. Svoj škofovski jubilej je praznoval med svojimi bogoslovci.
(Po Glasu koncila, št. 4)
Odstranjevanje križev na Poljskem
Škof Stanislav Szymecki iz Kielc na Poljskem je obsodil odstranjevanje križev iz učnih prostorov v poljskih šolah. V pastirskem pismu, ki so ga brali v vseh župnijskih cerkvah njegove škofije, je poudaril, da takšna poteza oblasti v mejah njegove škofije nikakor ne bo prispevala k ozračju miru in edinosti. Oblasti je pozval, naj križe spet namestijo na stara mesta. Odstranjevali so jih že večkrat v preteklosti; leta 1983 je med šolskimi oblastmi na eni ter šolarji in njihovimi starši na drugi strani prišlo do hudih napetosti zastran križev.
Zaskrbljujoče nazadovanje
Po statističnih podatkih Cerkve v ZDA se je v letošnjem študijskem lelu zmanjšalo število bogoslovcev v primerjavi z lanskim za štiri odstotke. Lani jih je bilo vpisanih 10.811, letos pa 10.371.
■ Papež Janez Pavel II. je preteklo nedeljo ob molitvi angelovega češčenja govoril o škofovski sinodi, ki bo letos v oktobru razpravljala o poklicu in poslanstvu laikov v Cerkvi in svetu 20 let po zadnjem koncilu. Sv. oče je napovedal, da bo o tem govoril vsako nedeljo do začetka omenjene sinode. Poleg tega se je ob opoldanskem nagovoru ustavil tudi ob Dnevu za življenje, ki se je v Italiji obhajal 1. februarja ter dejal, da kdor nasprotuje življenju, je sovražnik miru. Omenil je tudi bližnjo nabirko za nove cerkve v Rimu. Popoldne istega dne je obiskal župnijo Marije Matere božje, ki je bila ustanovljena pred 50 leti na robu mesta, danes pa je že vključena v rimsko velemesto. V njej živi 3.700 družin z 12.000 osebami. Naslednji dan, na svečnico, pa je v baziliki sv. Petra maševal redovnikom in redovnicam, ki delujejo v Rimu. Dejal jim je, da Cerkev potrebuje njih navzočnost. Rim je pri tem še posebno privilegiran; v njem deluje 25.000 redovnikov in se nahaja 30 generalnih hiš.
* Ob obisku v Washingtonu se je italijanski zunanji minister Andreotti sestal z državnim tajnikom Shultzom, podpredsednikom Bushom in samim predsednikom Reaganom. Pogovor s slednjim je trajal 20 minut. Razčiščeni so bili vsi nesporazumi, ki so še obstajali med ZDA in Italijo. Andreotti je potrdil, da bo Reagan pred vrhom sedmih najbolj razvitih zahodnih industrijskih držav, ki bo v Benetkah od 8. do 10. junija, uradno obiskal Italijo. Italijanski zunanji minister je s severnoameriškem predsednikom tudi razpravljal o odpiranju sovjetskega voditelja Goibačova do Zahoda in o sedanji nape-rosti na Bližnjem vzhodu. Izrazil je svoje nasprotovanje kakršnemu koli vojaškemu posegu in označil nastop ameriškega bro-dovja bolj kot opomin kakor pa resnično voljo za spopad.
■ V mestu Zaragoza v Španiji, kjer je slavno božjepotno svetišče Marije na stebru (Nuestra Senora del Pilar), je prav v bližini svetišča prišlo do atentata na vojaški avtobus. Avto z bombo, ki je stal pred cerkvijo, je razneslo v trenutku, ko je mimo privozil omenjeni avtobus. Očitno so bombo sprožili na daljavo. V vozilu so bili profesorji in častniki vojaške akademije v Zaragozi. Voznik (civilist) je bil pri priči mrtev, od 36 ranjenih pa je kasneje umrl major Rivera.
■ Na plenumu centralnega odbora sovjetske partije je njen glavni tajnik in sovjetski voditelj Gorbačov izrekel kritike o obdobju po 20. kongresu, češ da je bila destalinizacija zgolj navidezna. Za časa Brežnjeva je stranka ostala prikovana na teoretične zamisli iz tridesetih in štiridesetih let. Vsaka novost je bila sumljiva. Sovjetsko vodstvo ni bilo zmožno konstruktivnega preverjanja, prepuščalo se je samozadovoljstvu in konservativnim težnjam, nasprotujoč vsemu, kar ni bilo v skladu z ustaljeno prakso. Tako je prišlo do zmanjšanja storilnosti in socialnih krivic, kar je spet povzročilo malodušje, nedejavnost, potrošništvo in cinizem. Kritiki razmer iz preteklosti je nato Gorbačov dodal nekatere revolucionarne misli: spremenil naj bi se volilni zakon tako v političnih kot upravnih in partijskih telesih; na izbiro naj bi bilo več kandidatov, tajnike naj bi izbrali na tajnih volitvah m ne več z dviganjem rok. In kar je najbolj nezaslišano: pomembne funkcije bi lahko izročili tudi nepartijcem.
■ Severnoameriška vlada je dejansko pred arabskimi teroristi brez moči, saj zadeva »tajnega dogovarjanja« z Iranom dovolj jasno kaže, da rožljanje z orožjem teroristov ne spravi na kolena. Kljub temu pa se je vlada v Washingtonu spet zatekla k temu načinu prepričevanja. Tako se nahajata v Sredozemlju dve samostojni ladijski skupini z letalonosilkama Nimitz in Kennedy na čelu, vsak čas pa se pričakuje prihod eskadre petih ladij, ki imajo na krovu 1.900 mornariških strelcev.
■ Čeprav bo dokončni rezultat referenduma o novi filipinski ustavi znan šele ob koncu tega tedna (država šteje 7.000 otokov in otočkov, rezultatov pa še ne beležijo z računalniki), je vendar že jasno, da so Filipinci z ogromno večino (75-80 %) potrdili novo ustavo in s tem izrekli zaupanje sedanji predsednici države Aquinovi. Volilna udeležba sc je sukala med 85-90 °/o. Predsednica je volitve označila za čiste, poštene in v redu potekajoče. Ni bilo kakih večjih motenj s strani gverilcev, le v dveh krajih kakih tisoč km proč od filipinske prestolnice Manile so se komunistični gverilci hoteli polastiti volilnih žar, a jim je vojska to preprečila, pri tem pa devet napadalcev ubila.
Udeleženci študijskega tečaja in gojenci Slovenika v Rimu pri somaševanju s sv. očetom v njegovi zasebni kapeli 15. januarja letos
Mrnnt b mednarodnih dolmih
Žgoči problem sovodenjske občine
Na zadnji seji občinskega sveta v So-vodnjah se je župan Vid Primožič dotaknil tudi pekočega problema upepeljeval-nika ter tovarne Manifattura Goriziana. ki bi se rada razširila na sovodenjsko območje. Stvar postaja vedno bolj zapletena in dobiva vedno večje razsežnosti, saj že davno ni več omejena zgolj na So-vodnje, zavoljo česar jo bo treba po županovih besedah rešiti na nek kompromisen način.
Vid Primožič je zavrnil izjave SSk, ki so bile na račun občinske uprave v javnih občilih (omenil je tudi Novi list), češ da je je le-ta klonila pred izsiljevanjem. Ni pa, po županovih besedah, SSk prišla do občinskih upraviteljev, da bi se z njimi pogovorila o zadevi. Iskala je le svoj politični dobiček. Tudi svetovalca SSk, ki sedita v goriškem občinskem oz. pokrajinskem svetu, nista storila nič. Dejstvo pa je, da občinska uprava v Sovodnjah do sedaj ni sprejela nobene odločitve.
Svetovalec SSk Branko Černič je v svojem posegu priznal županu pravico, da zavrne poročanje v nekaterih časopisih, ki jih smatra za neresnične. Toda zakaj ni naše časopisje ničesar poročalo o vsebini dogovorjenega osnutka; kaj se skriva za pogajanji? Ali bi ne bilo prav, ko bi župan vsem svetovalcem predstavil vsebino osnutka. Ti naj bi se nato izrekli in zavzeli svoje stališče. In kaj naj si mislimo, ko v
italijanskem dnevniku beremo »una bozza di accordo« (osnutek dogovora), »un primo si del comune di Savogna« (pivi »da« sovodenjske občine)? Čemic je dodal, da bi bili veseli, če pride do preklica neresnic. Poleg tega je občinska uprava dolžna še dalje spoštovati želje svojih občanov in se držati izjave svetovalca večine R. But-koviča. SSk ostaja nasprotna razlaščanju slovenske zemlje, ker smatra, da bi Slovenci (beri; narodna skupnost) postali berači brez svoje zemlje. Zato naj se vprašanje razširitve prostora za tovarno rešuje ločeno od upepeljevalnika, kajti v nasprotnem primeru bo prišlo do barantanja s slovensko zemljo.
Župan je v odgovoru med drugim dejal, da je res prišlo do sestanka in pogajanj, a osnutka niso podpisali. Ni pa poročal o njegovi vsebini. Zahteva sovodenjske občinske uprave je, da se upepeljevalnik odstrani. Tukajšnji Slovenci so za napredek že žrtvovali dovolj zemlje. Le če bo upepeljevalnik odstranjen, se bo dalo pogovarjati naprej.
Podžupan Klemše pa je bil mnenja, da je uprava izbrala manjše zlo. Trenutno naj bi bilo najbolj važno, da se blokira postavitev novega upepeljevalnika, zlasti ker se goriška občinska uprava zanj žarama. Po Klemšetovih besedah smo v teh prizadevanjih že uspeli. Ali res?
R. D.
Spominske svečanosti OB 50 LETNICI SMRTI LOJZETA BRATUŽA Sobota 14. februarja
ob 20.30 v župnijski cerkvi v Podgori koncert. Orgle F
Nossal, trobenta E. Savino
Nedelja 15. februarja
ob 14.30 sv. maša v podgorski cerkvi, med katero bo domači zbor izvajal Bratuževe skladbe
ob 15.30 spominska svečanost na trgu Lojze Bratuž. Sodelujeta zbora »L. Bratuž« in »A. Paglavec«, osnovnošolski otroci in govornika; polaganje vencev pred ploščo
Ponedeljek 16. februarja
ob 11. uri počastitev na goriškem pokopališču; sodeluje štandreška osnovna šola »Fran Erjavec«.
Svečanosti v Podgori prirejajo rajonska konzulta, župnija, PD »Podgora«, KD »A. Paglavec«, sekcija ANPI in domača osnovna šola.
Z GORIŠKEGA
Znova pomazana cerkev sv. Ivana
V	noči med 2. in 3. februarjem so isti zlikovci kot zadnjič pomazali pročelje cerkve sv. Ivana v Gorici. Zopet so napisali sramotilne besede kot da bi bili slovenski ljudje, ki prihajajo v cerkev, sami zločinci. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da so se italijanski ktogi, ki jim je pri srcu mir na tej vzhodni meji in cenijo medsebojno spoštovanje, zgražali nad tem nekulturnim dejanjem in ga javno obsodili.
Prva nagrada učencem dveh slovenskih osnovnih šol
Društvo za ohranjevanje ljudskih tradicij pri Sv. Roku v Gorici je tudi letos razpisalo natečaj za najlepše jaslice. Udeležilo se ga je nad 30 goriških slovenskih ■n italijanskih osnovnih šol. Nagrajevanje je bilo v petek, 30. januarja, v tamkajšnji župnijski dvorani.
Posebna komisija je podelila prvo nagrado ex aequo osnovni šoli »Fran Erjavec« iz štandreža in osnovni šoli »Oton Zupančič« ter likovnemu krožku iz Gorice. Pri izbiri s> člani komisije upoštevali predvsem ustvarjalnost in dovršenost v izdelovanju kipcev iz žgane gline. Primer na razporeditev in svetlobni efekti so še posebej ovrednotili jaslice in tako pripomogli k originalni božični kompoziciji. Druga in tretja nagrada nista bili dodeljeni. Ostale skupine so dobile priznanje za udeležbo.
Osnovna šola »Fran Erjavec« je postavila svoje jaslice v štandreški cerkvi, osnovna šola »Oton Župančič« pa v šolskem atriju.
Števerjan
Finžgarjeva »Veriga«. Prešernov dan, 8. februarja, bo SKPD »F. B. Sedej« iz Stever-jana počt.tilo z gledališko predstavo. Po nekajletnem premoru je spet zaživela dramska skupina tega društva, ki je za to priložnost naštudirala Finžgarjevo dramo »Veriga«. Sploh so Finžgarjeva dela šte-verjanskim igralcem, predvsem pa štever-janskemu občinstvu, posebej pri srcu. Od tu torej odločitev, da se zopet seže po tem avtorju.
Dramska skupina se je nekoliko pomla-
Sestanek goriških hotelirjev
Dne 29. januarja se je na sedežu Zveze trgovcev ASCON goriške pokrajine sestal pokrajinski odbor hotelirjev, potovalnih uradov in gostincev. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen Vinko Levstik, lastnik Palače Hotela in že predsednik Zveze hotelirjev goriške pokrajine, za podpredsednika pa Martinis iz Gradeža, bivši predsednik potovalnih uradov goriške pokrajine in Benito Nicoli iz Tržiča, bivši predsednik gostincev. Odbor si bo prizadeval pospeševati in popestriti turistično ponudbo v goriški pokrajini.
Božični koncert v Ronkah
V	nedeljo 1. februarja je bil v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah božični koncert, ki ga je priredil slovenski ženski pevski zbor iz Laškega. Letošnji koncert je bil nekoliko pozen, ker je bil v januarju odložen zaradi slabega vremena.
Nastopil je mešani zbor »Pod lipo« iz Bamasa v Benečiji, ki ga je vodil Nino Specogna. Nastopila je tudi skupina gojencev glasbene šole iz špetra Slovenov, katere je dirigiral Andrej Martinis. Uvodno misel je podala predsednica SSO Marija Ferletič, ki je med drugim omenila razne težave in izseljenstvo, ki težijo Beneško Slovenijo.
Sledil je božični koncert, ki so ga izmenoma podali zbor in mladi glasbeniki, ki so uporabili razne instrumente. Skrbno izbrani program se je začel s pesmijo »To dan je usega veseja« v Merkujevi priredbi. Sledilo je še drugih sedem pesmi.
Zelo zahteven torej, pa dobro izpeljan program, ki so ga gostje lepo izvedli, čeprav so v glavnem še mladi. Na koncu se jim je toplo zahvalil predstavnik Slovencev na Laškem Karlo Mučič, ki jim je poklonil dve plaketi v spomin na to srečanje. Popoldan se je končal v bližnjem prostoru ob okusnem domačem pecivu in vinski kapljici. - K. M.
dila, kar je značilno za vse delovanje društva F. B. Sedej. Vanjo so vstopili mlajši lantje in dekleta, ki se bodo tokrat prvič predstavili na odru. Tako bodo poleg že izkušenih igralcev (Aleš Pintar, Simon Komjanc, Marko in Marinka Čemic, Jelko Komjanc), nastopili tudi taki, ki se še niso nikdar soočili z odrskimi deskami (Franka Padovan, Saša Hlede, Anamarija Škorjanc, Sandra Perše, Mihael Corsi, Janez Terpin, Branko Terčič in David Pintar).
V	preteklosti nas je ista dramska skupina že večkrat presenetila z uspešnimi odrskimi predstavami. Vsi se spominjamo drame »Legionarji«, »Srenje« ter zadnje »Županove Micke«. Krstnim predstavam so sledila gostovanja po Goriškem in Tržaškem, večkrat so jih povabili tudi naši koroški rojaki. Upati je, da bo tudi tokrat tako.
Števerjanski igralci se za to premiero pripravljajo že vso zimo pod potrpežljivim vodstvom Franka Žerjala, ki je v Šte-verjanu že večkrat režiral. Tudi tokrat je priskočil na pomoč.
Premiera bc v nedeljo 8. februarja ob 16. uri v Sedejevem domu v Števerjanu.
Doberdob
Vzhodna maša. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda jc letos pripravilo mašo v vzhodnem bizantinskem obredu v Doberdobu. Maša je bila v nedeljo 1. januarja in domačini so napolnili cerkev sv. Martina kot ob praznikih. Pri maši je pel goriški ekumenski zbor in dokazal, da dovršeno poje tudi liturgična besedila v stari cerkveni slovanščini. Hvaležni smo jim za lepo versko in umetniško doživetje.
Maševal je dr. Jožko Markuža. Toda na žalost je ostal sam, ker se g. Kosmač liturgije ni mogel udeležiti. Tako je manjkal diakon, ki je pri vzhodni liturgiji skoro tako važna oseba kot celebrant. Pri tem bi r.ekaj pristavili; v prihodnje bi kazalo prebrati berilo in evangelij v slovenskem jeziku, saj to vzhodna liturgija dopušča. Lepo število ljudi je med mašo pristopilo k sv. obhajilu, ki se deli pod obema podobama. Vsi so pa na koncu prejeli »blagoslovljene kruhe«, kot je običaj v bizantinski liturgiji. Spomin na »aga-pe« iz prvih krščanskih stoletij.
Po maši so se pevci srečali v župnijski dvorani, kjer jih je pogostilo domače prosvetno društvo
Pojasnilo župana V. Primožiča
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
V	zvezi s tiskovnim poročilom Slovenske skupnosti za Goriško, ki je bilo deloma ali v celoti objavljeno v Katoliškem glasit dne 22. januarja in v Primorskem dnevniku dne 24. januarja, moramo povedati sledeče;
Upravitelji sovodenjske občine smo se v zadnjih mesecih že nekajkrat pogovarjati s predstavniki goriške občine in pokrajine, sindikati, itd. Na zadnjem srečanju, ki je bilo 8. januarja letos, je bilo doseženo načelno soglasje o osnutku dokumenta, ki naj bi ga nato preučili v občinskih odborih in šele nato podpisali.
Dokument do zdaj še ni bil podpisan, ker je bil občinski odbor mnenja, da so jamstva, ki jih je pripravljena prevzeti goriška občina glede upepeljevalnika, dokaj medla in nezadostna.
Na srečanju z delelnim odbornikom Bombenom, 23. januarja, je predstavnik goriške občine zelo jasno povedal, kakšne so njihove dejanske namere, arh. Bomben pa je potrdil, da ima Gorica, v očeh dežele, »privilegiran položaj«. Vsaj glede lokacije upepeljevalnika!
Stališče sovodenjske občine je bilo tudi izneseno na omenjenem srečanju in to zelo jasno in odločno. Obstoječi upepeljevalnik se mora v doglednem času zapreti, o novem pa ni govora.
Op ur. V nadaljevanju pisma ne gre več za pojasnila o stališču občinske uprave do upepeljevalnika. temveč za polemiko s SSk. To pa je že strankarska politika, ki ne spada v naš list. Gotovo bo znala SSk na iznesene obtožbe tudi odgovoriti.
Zahvala
Župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici se toplo zahvaljuje Zvezi cerkvenih pevskih zborov - Trst, da nam je posredovala in omogočila odlični koncert božičnih pesmi mladih pevcev. Hvala vsem izvajalcem, zlasti pevovodkinji Aleksandri Pertot, organistu Andreju Peganu, napovedovalcu Marijanu Kravosu in govorniku Mariju Maverju. Obenem želi. da bi naša pevska mladina še večkrat nastopila.
Odprto pismo
Cenjeni prof. Pirjevec!
K pisanju me je spravila vaša Glosa v zadnjem Gospodarstvu z dne 30. januarja.
V	njej ste se na lahkomiseln način lotili tržaškega škofe, in njegovih nedavnih spornih izjav, računajoč na odobravanje tistih bralcev, tistih ozkosrčnih Slovencev, ki se do danes niso nikdar vprašali, kaj stane v tržaškem meščanskem ambientu zagovarjati pravice šibkejših, se iz tega prepričanja naučiti slovenskega jezika in ga v javnosti uporabljati, pa ne samo v cerkvi, tudi na primer v škedenjski železarni.
Pa kaj bi naštevala! Tudi če bi odslej msgr. Bellotni prav ničesar več ne napravil ne za Slovence ne za druge odrinjene tržaške občane, je doslej napravil dovolj, da ga pošten človek lahko spoštuje. Bog bo sodil o njegovem delu, tako kot o vašem, o mojem in vsakem; vsaj tako verjamemo verniki.
Ker v Glosi omenjate tudi pohujšanje slovenskih vernikov, naj vam povem, da so slovenski verniki v Trstu solidarni s svojim škofom v dobrem in slabem in da si v tem težkem trenutku želijo samo to, da ostane za krmilom tržaške škofije cn in ne kdo drug.
Mislim, da se s tem strinjate tudi vi.
Lep pozdrav
Vera Tuta Ban
Sesljan, 1. februarja 1987
Slovenec v upravnem svetu Friulie
Deželna finančna družba Friulia praznuje letos dvajsetletnico. Uradno se je bodo spomnili v Trstu 10. aprila.
Dne 29. januarja je bil občni zbor del-ničatjev (absolutno večino ima dežela Fur-lanija-JuIijska krajina), ki je imenoval nove člane upravnega sveta. Kot član upravnega sveta je bil potrjen dr. Maks Gergo-let iz Doberdoba, ki je sicer znan tudi po delu v domač: Hranilnici in po tem, da je v Doberdobu občinski svetovalec SSk.
Ker večinski delničar ni več predlagal v upravni svet dolgoletnega podpredsednika Friulije. univ. prof. dr. Vladimira Nanuta, je dr. Gergolet zdaj edini slovenski predstavnik v upravnem svetu pomembne finančne ustanove.
Bazovica
Koncert božičnih pesmi. V bazovski cerkvi je v nedeljo 1. februarja praznično in slovesno odmevala božična pesem. Prišli so jo poslušat ljudje z vseh strani našega Krasa. Lepo okrašena cerkev z na novo prebarvanimi freskami, z jaslicami pred oltarjem, ki so spominjale na Kraševca in kraški kamen, s katerim se spoprijema že leta in leta, ga odmika, prestavlja, oblikuje in z njim gradi. Zraven pa brinovi grmiči in zimzelen, s katerim je naš Kras bogato porasel. Vse to je pripomoglo k izjemnemu počutju, ki je polnilo božji hram, v katerem so donele božične pesmi. Odpel jih je zbor približno 60 mladih pevcev pod vodstvom dirigentke Aleksandre Pertot ter ob orgelski spremljavi Andreja Pegana.
V	pozdravnem nagovoru se je g. župnik Marijan Živic spomnil žalostnega dogodka izpred petdesetih let. obletnice smrti
Lojzeta Bratuža, skladatelja, dirigenta in organista, ki mu je fašistično nasilje pretrgalo nit življenja.
Po prvem delu koncerta je priložnostno božično misel podal Marij Maver. Njegove misli so nudile razmišljanje o vsem dobrem, ki izžareva iz skrivnostne božične noči, iz katere so tudi nešteti skladatelji črpali bogastvo svojih sporočil.
Hud požar na izraelski ladji
Ogromna materialna škoda je nastala na izraelski ladji z zabojniki »Hadar«, ki je bila zasidrana ob VII. pomolu v tržaškem pristanišču. Ogenj je izbruhnil v sredo 28. januarja v dopoldanskih urah in so ga lahko ukrotili šele pozno popoldne. Med 26-člansko posadko k sreči ni bilo žrtev, pač pa so plameni zajeli skoraj vse nad-krovje in uničili vso opremo v kabinah posadke in na poveljniškem mostu.
Ladja je dolga 161 m, odriva 12.000 brutoreg. ton in je prišla v Trst že v nedeljo 25. januarja iz matičnega pristanišča Hajfe. Najprej je raztovorila 4.000 ton izraelskih pomaranč, limon in grenivk, nakar bi morala natovoriti nekaj stotin zabojnikov. Prav tedaj pa je prišlo do požara.
Vpisovanje za letošnje tržaško romanje
Kakor že napovedano v božični številki našega tednika, se bo začelo vpisovanje za drugo letošnje skupno tržaško romanje v Loreto, Pompei, Montecassino, Asslsl. Trajalo bo od ponedeljka 29. junija do petka 3. julija. Vpisovanje se prične v nedeljo 8. t. m. pri vseh dušnih pastirjih na Tržaškem.
Stroški romanja znašajo 300.000 lir. Ob-vpisu je treba dati na račun 100.000 Ur, ostalo pa do konca maja.
Cas za vpis je do velike noči oz. do zasedbe vseh mest v dveh avtobusih. Ker Je število razpoložljivih mest omejeno, svetujemo, da se vpišete člmprej.
Pobude tržaške Duhovske zveze
Tržaška Duhovska zveza ima v tem letu v načrtu, med drugimi, tudi sledeče pobude:
1. Spokorno bogoslužje s priložnostjo za spoved v nedeljo 5. aprila v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu.
2. Prvo skupno tržaško romanje na Tr-sat in v Poreč v soboto 25. aprila.
3. Molitveno srečanje za duhovne poklice v nedeljo 3. maja v cerkvi Novega sv. Antona.
4. Srečanje bolnikov in ostarelih na Binkošti 7. junija v bazovski župnijski cerkvi.
5. Sv. mašo v Rižarni v nedeljo 14. jun.
6. Duhovne vaje za žene in starejša dekleta od ponedeljka 7. do srede 9. septembra v Domu duhovnih vaj »Le Beati-tudini«.
7. Mašo v pokopališki kapeli pri Sv. Ani zadnjo nedeljo v oktobru.
Slov. stalno gledališče - Trst priredi igro »Riba za štiri« v četrtek 12. febr. ob 2030 v Kult. domu v Sovodnjah, v Kult. domu v Gorici pa otroško igro »Vilinček z lune« v torek 10. febr. ob 10. uri, v sredo 11. febr. ob 10. uri in v soboto 14. febr. ob 10. uri.
Duhovniške plače
■	Na cesti Niš-Skopje pri Doljevcu je hladilni kamion s prikolico s 30-tonskim tovorom, ki ga je upravljal danski šofer, zaradi poledice zavozil v nasproti vozeči avtobus, v katerem je bilo 54 oseb, ki so se vračale iz zimsko športnih počitnic Kamion je popolnoma uničil levi bok avtobusa, pri čtmer je bilo v hipu ubitih 20 oseb, pet pa jih je umrlo na prevozu v bolnišnico. Med mrtvimi je 10 moških, 9 žensk in 6 otrok. Tudi oba šoferja avtobusa sta bila ob življenje, med 19 težko ranjenimi pa je tudi danski šofer. Zvezni izvršni svet je spričo te tragedije odredil za torek 3. februarja za vso Jugoslavijo dan žalovanja.
Tisti, ki je v januarju sledil časnikarskim novicam, se je kar čudil, kako veliko plačo dobivajo sedaj duhovniki. Drugi spet se jc spraševal, zakaj imajo škofje tako majhno plačo. In tako dalje. Kako je pa v resnici s to zadevo?
Ni lahko na kratko razložiti vse spremembe, ki se tičejo duhovniških plač in ki so deloma stopile v veljavo v Italiji s 1. januarjem letos. Vsekakor lahko rečemo, da vidnih sprememb trenutno ni. Spremembe bodo sčasoma prišle do veljave, ker bodo morali verniki sami skrbeti za vzdrževanje svojih duhovnikov.
Italijanska država je po konkordatu s Sveto stolico iz leta 1929 prispevala svoj delež za vzdrževanje župnikov, kanonikov (vsaj pri nas) in škofov. Temu prispevku so pravili »supplemento di congrua«. Župnikom, kanonikom in škofom, ki so že imeli dovolj »dohodkov« (npr. beneficij), država ni dajala nič ali pa zelo malo.
Po konkordatu iz leta 1984 pa od 1. januarja letos država ne daje več svojega dosedanjega prispevka direktno duhovnikom, ki imajo do tega pravico (congruati).
ampak posebnemu novemu Inštitutu za vzdrževanje duhovnikov, ki ima svoj sedež v Rimu pri Italijanski škofovski konferenci. A to samo do konca leta 1989. Podobno ustanovo ima sedaj tudi vsaka škofija in ta s pomočjo osrednjega Inštituta poskrbi za duhovnike v lastni škofiji.
Dogovorili so se, da ima npr. vsak župnik pravico do zadovoljive mesečne plače. 2upnik, ki ima morda kakšno penzijo ali poučuje v šoli in tako doseže predvideni znesek, ne prejme nobenega prispevka od omenjenih ustanov.
Kaj pa kaplani ali drugi dušni pastirji, ki niso župniki? Ti ne prejmejo nobene uradne plače. Zanje skrbijo morebitne pen-zije, šola in dobri ljudje. Pravijo, da bodo skušali urediti to zadevo v prihodnjih letih. V Trstu imamo vrsto slovenskih duhovnikov, kt skrbno delujejo v božjem vinogradu, a ne prejemajo nobene »uradne plače«. Ti so: gg. Jakomin, Malalan, Nemac, Pohajač, Prešeren, Šuligoj, Zlobec in Zorko.
Kako bo z letom 1990? O tem drugič.
L. Škerl
Goriški nadškof časnikarjem in tiskarskim delavcem
Za praznik sv. Frančiška Šaleškega (24. jan.), zavetnika časnikarjev, goriški nadškof že vrsto let prireja srečanje s časnikarji in vsemi drugimi, ki so zaposleni v tiskarski stroki. Ker je bil p. Bommar-co letos na sam svetnikov dan odsoten (udeležil se je srečanja škofov Treh Be-nečij s papežem), je predstavnike tiskane besede povabil v škofijski dvorec v četrtek 29. januarja na večer. Tam je opravil v somaševanju z dr. Močnikom (odgovorni urednik Katol. glasa) in msgr. Zam-bonardijem ter Boscarolom (bivši in sedanji urednik škofijskega tednika Voce Isontina) sv. daritev.
V pridigi je omenil srečanje s sv. očetom, ki je v nagovoru poudaril tri važne zadeve, ki naj bi se jim škofje in drugi apostolski delavci (kar velja tudi za časnikarje) predvsem posvečali: družina, župnija in katoliška šola. In če je letošnji program goriške nadškofije: »Skupnost in misijonsko poslanstvo«, je potem jasno, da imajo svoje vrste misijonsko poslanstvo tudi časnikarji. Naj služijo vedno le resnici in bodo zavzeti za dobro.
Po maši je g. nadškof vse navzoče povabil na prigrizek. Pri tem ga je pozdravil sodelavec »Voce Isontina« dr. Mafaldo Cecchet, urednik istega lista Renzo Bo-scarol pa je pozdravil dr. Močnika kot najstarejšega med prisotnimi in obsodil pomanjkanie kulturnega sožitja, ki se je znova pokazalo ob pomazan ju čelne stene cerkve sv. Ivana v Gorici s sramotilnimi napisi zoper Slovence. - j k
Občni zbor MPZ Lojze Bratuž
V petek 23. januarja je zbor L. Bratuž imel po pevskih vajah svoj redni občni zbor. Uvodnemu poročilu predsednice Franke Žgavec je sledilo poročilo tajnice Aleksandre Kosič in blagajnika Danijela Cotarja.
Franka Žgavec je najprej orisala zgodovino zbora, saj poteka 40 let od njegove ustanovitve. Prvi zametki tega zbora segajo v prva povojna leta, ko si je skupina ljubiteljev petja zadala nalogo ohranjanja slovenske zborovske zakladnice, utrjevanje narodne zavesti in vzgajanje članov za vsestransko kulturno delo. Tako so se vpeljala prva glasbena srečanja, ki trajajo še danes. Zbor so vodili Doljak, Filej, Bolčina in sedaj že nad 20 let prof. Stanko Jericijo, kateremu se je predsednica zahvalila v imenu vseh pevcev za požrtvovalnost in trud, ki ga že toliko let posveča zboru. Franka Žgavec je spomnila, da je naše petje ljubiteljsko in zato ne manjka-težav, ki so s tem v zvezi. Veliko pa je tudi zadoščenja in navdušenja, ki smo ga bili tolikokrat deležni. Najbolj hromi delo odsotnost pevcev pri vajah in s tem tudi neuravnovešena zasedba. Velikokrat je bila v zboru tudi diskusija o izbiri pesmi. Prezahtevni skladba nas pusti praznih rok, prelahka pa s prazno dušo — je menila predsednica. Tudi začrtan program ob začetku mora postaviti naše pevce pred delo, obenem pa tudi pred cilje. Brez truda pa m uspeha. Vsak nastop mora biti izkušnja za nadaljnje delo.
Tajnica Aleksandra Kosič se je spomnila drage pevke Alenke Čemic, ki nas je prerano zapustila po krajši bolezni. Njeno odsotnost bomo težko nadomestili, saj je bila Alenka nadvse aktivna in priljubljena tako v zboru kot v širši slovenski skupnosti. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu.
Aleksandra je svoje poročilo nadaljevala s podrobno sliko delovanja. Zbor je v zadnjem triletnem obdobju (odbor se obnavlja vsaka tri leta) nastopil na pevski reviji Cecilijanka in prejel priznanje za 25. nastop. Dvakrat je bil prisoten na italijanski Cecilijanki, na božičnici v gori-škem Avditoriju. Leta 1984 je imel koncert narodnih pesmi v Kanalu, 1958 se je udeležil koncerta, ki ga je priredilo v Trstu zborovsko združenje USCI; sezono je zaključil s koncertom Marijinih pesmi v Nabrežini. Oktobra 1985 je zbor nastopil s samostojnim koncertom na Koroškem,
spomladi 1980 pa je zbor naštudiral koncert Gallusovih in slovenskih sakralnih pesmi, s katerim je nastopil v Pevmi, Števerjanu, Gorici, Trstu in Mariboru. Zlasti ta zadnji nastop je ostal pevcem v lepem spominu. Še sedaj se živo spominjajo toplega in navdušenega sprejema, ki so ga bili deležni. Letošnjo sezono je zbor pričel z nastopom na Gregorčičevi proslavi v goriškem Avditoriju. Skupaj z zboroma Hrast in M. Filej, s solisti in ob spremljavi orkestra, je naštudiral Jeftejevo prisego, ki je bila deležna tople pohvale. Koncert je ponovil v goriški stolnici, kjer je nastopil tudi samostojno, kot tudi ostala dva zbora, s tremi pesmimi.
Blagajnik Danijel Cotar je osvetlil finančno stanje zbora. Zahvalil se je Kmečki banki, Cassa di Risparmio, Deželi, ZSKP in pevcem samim za prispevke, ki so jih dali zboru v zadnjem triletnem obdobju.
Sledila je razrešnica in volitve novega odbora, ki ga sedaj sestavljajo: prof. Stanko Jericijo, Franka Žgavec, Danijel Cotar, Aleksandra Kosič, Anka Černič, Nadja Cotič, Aleksander Kosič, Dario Brajnik, Niko Klanjšček. - M. K.
Sovodnje
Prva seja občinskega sveta v tem letu.
Bila je v četrtek 29. januarja ter posvečena v glavnem zadevam formalnega značaja. Na vrsto pa je prišel tudi problem, ki vznemirja že dalj časa sovodenjsko prebivalstvo, o čemer poročamo na drugem mestu.
Svetovalci so odobrili davek na uporabo električnega toka, ki ostane isti kot lani, tj. 13 za gospodinjstvo na kv. uro, 5,5 pa za industrijske in podobne dejavnosti.
Obračun za leto 1985 je bilo treba ponovno odobriti, ker je nadzorni odbor ugotovil pogrešek kakih 6 milijonov lir iz neke postavke, zaradi česar se je prebitek zmanjšal od 54 na 48 milijonov.
Sledila je potrditev osemčlanske občinske komisije za trgovino. Sestavljajo jo župan, dva občinska svetovalca (za večino Marjan Tomšič, za manjšino Branko Černič) ter za Združenje trgovcev Oskar Kovic, Danilo Cotič in Dušan Pelicon. Sindikat je s svoje strani poslal tri imena.
Državna zveza občin Italije (ANCI) je sprejela resolucijo, o kateri je na seji razpravljal tudi občinski svet. Po mnenju večine upraviteljev so zakoni, ki urejajo delovanje javnih uprav, zelo pomanjkljivi. Resolucija se zavzema za preureditev teh predpisov, ki naj bi omogočili bolj učinkovito delo pri upravljanju javnih ustanov.
Župan je poročal o nedavnem izletu v Škofjo Loko, pri čemer je prišlo do nekaterih nevšečnosti. Povedal je tudi, da je uprava prišla naproti dijakom s Peči, ki obiskujejo srednjo šolo v Gorici, tako, da jih bo občinski šolski avtobus prepeljal v Rupo, od tam pa do Gorice avtobus družbe APT. Tudi je seznanil svetovalce s prošnjo lastnikov zemljišč pri rupenskem mostu čez Vipavo, katera so bila zasežena pri širjenju ceste. Družba ANAS teh zemljišč do danes ni izplačala, zavoljo česar je občinska uprava naredila zadevne korake. - R. D.
Zvezo, slovenske katoliške prosvete Gorica prireja
OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE
srečanje s pesnikom ALEKSIJEM PREGARCEM Pesnika bo predstavila prof. Ester Sferco. Sodeluje zbor »Sovodenjska dekleta«, ki ga vodi Sonja Pelicon.
Gorica - Katoliški dom - četrtek 12. februarja ob 20.30
Dramska skupina SKPD Sedej iz Števerjana vabi na premiero igre Franca Sal. Finžgarja
»VERIGA«
ki bo v Sedejevem domu v nedeljo 8. februarja ob 16. uri.
Režija Franko Žerjal.
Šport
MOŠKA D LIGA
Centroradio - Soča Sobema 3 : 1
(15 : 12, 15 : 4, 3 : 15, 15 : 10)
Soča Sobema je v Trstu sicer doživela poraz, vendar ga je uspela ublažiti. Tržačani so se namreč predstavili kot zelo enotna in natančna ekipa, skratka trd oreh, ki si gotovo zasluži trenutno visoko uvrstitev. Naglo so izkoristili naše napake in že smo bili pri 2 : 0. Soča Sobema pa se je vseeno potrudila in trikrat postavila v resne težave domače moštvo (v prvem, tretjem in četrtem setu). Le malenkost, recimo dve točki več v prvem oziroma četrtem setu za Sočo Sobemo, pa bi se tehtnica srečanja prevesila, tak je bil vtis. - P. T.
OBVESTILA
Maša za bolnike bo v nedeljo 8. febr. ob 15.30 v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici.
Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu prirejata Prešernovo proslavo v ponedeljek 9. febr. ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. Razglasili bodo izid literarnega natečaja Mladike in tekmovanja Mladi oder. Pela bo sopranistka Ljubica Berce Košuta. Govoril bo pisatelj Boris Pahor.
PD Mačkolje vabi na prireditev ob Dnevu slovenske kulture. Na sporedu je srečanje z dr. Tomažem Simčičem, avtorjem knjige »Jakob Ukmar«. Nastopajo recitatorji, otroški zbor Slovenski šopek in društveni zbor. Prireditev bo v nedeljo 8. febr. ob 16. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
Drugo predavanje na versko poglobitve-no tematiko bo v torek 10. febr. ob 19. uri v dvorani v ul. Risorta 3. Prirejata ga Skupnost krščanskega življenja in SZSO -Trst. Na temo »Človek« bo predaval g. Pepe Marketz, župnik v Šentjakobu v Rožu na Koroškem.
Zveza kult. društev Trst - Gorica - Čedad priredi v Gorici 6. in 7. februarja ter v Trstu 7. in 8. februarja Dan slovenske kulture. V goriškem Avditoriju bo v petek 9. febr. ob 18. uri odprtje antološke razstave fotografa Milenka Pegana, v soboto 7. febr. v Kulturnem domu v Gorici pa ob 20. uri nastop »Preblisk«, na katerem sodelujejo Trepetički, Rino Chinese ter Giovanni Di Lenardo Checco z ansamblom SSS. Govoril bo Ferruccio Clavora. V tržaškem Kult. domu bo v soboto 7. febr. odprtje likovne razstave »Govorica naših barv« (pripravilo Društvo beneških likovnikov) in odprtje dokumentarne razstave »Slovenc; tam za goro«. Govoril bo Pavel Petricig. Nastopi Liža s svojo harmoniko. V nedeljo 8. febr. ob 16.30 isto-tam nekaj za otroke: čarovnije iz Benečije. Ob 17. uri »Štopienjo za štopienjo«. Sodelujejo Trepetički, trije pevski zbori iz Benečije, beneška folklorna skupina Ži-vanit, folklora in petje iz Rezije ter Beneško gledališče. Govorila bo Jole Namor.
Zveza slov. katol. prosvete - Gorica Združenje cerkv. pevskih zborov - Gorica
15. februarja bo izšla spominska publikacija ob 50-letnici mučeniške smrti
Lojzeta Bratuža
CISTI ŽRTVI SVETAL SPOMIN
DAROVI
Za Katoliški glas: Ida Koshuta, Gorica 50.000; N. N., Gorica 30.000; Ada Komjanc 8.000; Jolanda Zaffalon 18.000; Pavla Tomšič 28.000; N. N., Trebče 16.000; dr. Jožko Markuža, Mavhinje 18.000; Krista Godnič Tomažič namesto cvetja na grob s. Lede-Marte Piščanc 30.000; Lovrenčevi iz Bazovice v spomin Marije Čufar 10.000 lir.
Za tiskovni sklad Katoliškega glasa: Marija Tomšič lf.000; Peter Tomšič 18.000; Herman Jazbec 18.000; N. N., Opčine 15.000; Sklad »M. Čuk« za objavo darov in oglasov v letu 1986 50.000 lir.
Ob 50. obletnici mučeniške smrti Lojzeta Bratuža: Cilka Kovač za Pastirčka 15.000 in za Našo pot 15.000 lir.
N. N., Gorica: za Pastirčka 20.000 in za Našo pot 10.000 lir.
Za popravilo cerkve v Sovodnjah: Ivana in Slava namesto cvetja na grob Jožefa Petejana 70.000 lir.
V spomin pok. Elizabete: družina Komjanc za duhovniške poklice 800.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: ob blagoslovu družin v januarju: Postaja 1.200.000, vas Center 3.445.000; ob pogrebu Jolande (Sanatorij) 100.000; ob pogrebu Agostina Tu-so 100.000; v spomin pok. Mateja Veniera 10.000; Caharija 50.000; Šemec 10.000; Mihelič 5.000; Venier 10.000; Radovič 5.000; G. J. 10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Marija Škerlavaj v spomin na brata Pepija 100.000; Marija Škerlavaj-Milič 20.000; druž. Ostrou-ška v spomin na teto Marijo 100.000; N. N. za nove lestence 310.000; Marta Malalan za popravilo orgel 20.000; N. NN. ob svoji 80-letnici 20.000; Marija Brce-Kralj v spomin na moža M&rija 10.000; Eda Mi lič-Kralj v spomin na očeta Mdrija, za popravilo orgel 20.000; N. N. 50.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: druž. Sosič 5.000; N. N. ob svoji 80-letnici 20.000 lir.
Za CPZ Sv. Jernej - Opčine: N. N. ob svoji 80-letnici 20.000 lir.
Za Sklad »M. Čuk«; N. N. ob svoji 80-letnici 20.000 iir.
Za obnovitev cerkve na Banah: Bruno Malalan 12.500 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugih: Fulvio Collovig v spomin na taščo Nadalino
30.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: Marta Mužina 10.000; Lovrenčevi v spomin Marije Čufar 20.000; Marija v spomin moža Vincenca Križmančiča 20.000; Angela, Marija in Svet-ko Mesarjevi v spomin Marije Čufar 30.000; Silvana Grgič v spomin staršev
50.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: M.
K. 25.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N. 10.000; N. N. 25.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N. v spomin svojih dragih 100.000; Marija Malnig 100.000; Amelija in Leopold Pangos 38.000 lir.
Za lačne po svetu: Pavla Tomšič 100.000; N. N., Mavhinje 10.000 lir.
Za gobavce: Pina Grbec, Trst 50.000 lir.
Za misijone: N. N., Mavhinje 20.000 lir.
IZŠEL JE »PASTIRČEK«
ŠT. 5
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
UoTPStA
Spored od 8. do 14. februarja 1987
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Pozor, črna marela!« 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Nediški zvon. 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom in Silvijem Kobalom. 16.00 Športne novice.
Ponedeljek: 8.10 Pričevanja o TIGR-u. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; pravnik in strok, pisec Branka Premrou. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Orkester Haydn Philarmonia.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka; prehrana. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 V znamenju Rdečega križa.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Orkester Philarmonia. 18.00 Branko šomen: Slovenski humoristični prazniki.
Sreda: 8.10 V objemu gora. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Rastline: strupi ali zdravila? Notranja stiska... 13.20 Revija ZCPZ v Kult. domu v Trstu. 14.10 Gospodarska problematika. 14.40 Križem-kraž! 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianist Aleksander Rojc. 18.00 Kulturni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Naš jezik; film... 14.10 Otrok in šola. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Učiteljski ženski zbor iz Ostrave na Moravskem. 18.00 Spomini Alojza Zidarja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Spoznavajmo naš mali nevidni svet; ščedensko narečje.
13.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik.
14.20 Ne prezrimo! 15.00 V svetu filma.
16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 En-semble »Concerto« iz Milana. 11.10 Dekliški zbor Vesna iz Sv. Križa. 11.30 Bio-vrt; oddaja iz Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v vreči? 14.30 Drugi program.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 A. Rustja: »Kraška ohcet«.
Dne 1. februarja 1987 je odšel k Stvarniku
dr. Alojzij Vogrič
odvetnik - notar
rojen leta 1902 na Slapu ob Idrijci
Žalujoča žena dr. Viktorija, svakinji in svaka ter ostali sorodniki
V ZDA: Oakland - San Francisco - Monterrey; v Italiji: Malcesine Jazbine.
Gorica - števerjan -
ZAHVALA
Sredi novembra preteklega leta nam je Gospod odpoklical našega ljubljenega moža, očeta in starega očeta
Ludvika Klakočerja
Iskrena zahvala g. žuniku Žerjalu, vsem pevcem in vsem neštetim prijateljem, ki ste se ga spomnili v molitvi in nam izkazali sožalje ter nam tako srčno pomagali ob tej težki izgubi.
Žena Mari, hčerki Muci in Irena z družinama
Avstralija, Sydney, 10. januarja J987