LETO IV. LJUBLJANA, 9. OKTOBRA 1926. STEV. 44. * :c HAROiNlNAZAJVGOILA-Vll6tETRTLETN0BINl$-CELOLETNO BIN 00/2A-(NOZEMITVO-JEBOBAH POJtNINO/OOLAJI Pb CENIKV/ POSAMEZNA Številka po oin tsO' POŠT. ČEK. RAČ. 13.168 vrebniItvo-in • VBRAVA VVČITEL1SKI-TISKARNI/ rokopisi • Je• Ne vr a- CAjO/ANONlMNlOO-'Pljl * JE ■ NE * PRIOBČV -lElO/PojTNlN A PLATANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 90«. mzm Orjunaši! Sprejema bratov Čehoslovakov se udeležimo tudi razpuščeni Oriu-»aši v civilnih oblekah in z znaki, »f-j pozdravimo reprezentanta naših soborcev 1 ■!!■!> ■ >»■■................................... ............ še vse upokojence. Na ta način bo seveda Dotem mogoče 1 to. da bodo do temeljitih redukcijah. koWi žrtev bo večina državnega uredništva, ostala v ororačunu Dostavka za uradniške olač« še vedno nezmanjšana ker bodo iz nje vzdržani družinski člani in upokojenci. Ne vemo sicer kakn bo spre-ielo uradništvo ta novi manever seljaških oriiateliev. ki odpravljajo tudi 30% znižanje draginjskih doklad. Poznavajoč niegovo doseda-nip oonašanie. skoro lahko trdno pričakujemo. da bo i to not udano oogoltnilo to novo in Se marsikatero oilulo. dokler ne bo sestradano in razcapano čisto klonilo ter s® ooriielo nauka večine beograisklh koleeov. da fc vstoo v državno službn na novo ooremliena in otvor-iena trgovina v kateri ie treba ootem oač znati zaradlti. Kako bodo v tem slučaiu izgledali naši uradi in kolike bodo obresti koristi ki riK danes vleče država na račun sestradanega staleža državnih uradnikov Da tudi ni težko nredvideva ti. 10. X. 1920 - 10. X. 1926. 'lužni spomini! 15.000 ljudi, ki so se izjavili za Jugoslavijo. že 6 let ieči pod tujim jarmom. Zavedne koroške maike, ki so na dan plebiscita / radostio pričakovale zmage da bodo iesen svoiega živliema preživele pod svobodnim solncem Jugoslavije. plakajoč gledajo do-tuičevanie svojih sinov in vnukov ter leeaio v grob ljubljene domače grude. da tam počakajo Vstajenja in vrnitve korotanskesra voivode na prestol pod Krnskim gradom ki bo zopet zbral stareišine in narod na Gosposvetskem polju! Lepi. a sedai žalostni so snomini. ko ie človek gledal pred in na dan plebiscita nase stare koroške maike in dede v Velikovcu Doberlivasi. Sinči-vasi, Kozjanu. Žitaravasl. Rebrcali itd. kako so poleg svoiega dela na polju vedno še imeli čas zbiranja, navduševanta in agitacije. Drugi pa so v dvomu in trepetu čakali usodnega dne boječ «•« tega, kar se ie v resnici zgodilo. Na dan nlebiscita okrog 10. ure sem v Sinčivasi vpra" šal znanega narodnega župnika K., kat misli o izidu. Imenoval ie 48 do 50% glasov za nas in še to ni sigurno. Jasno ie bilo tedai. da smo nekateri mlajši iz Maribora hoteli z incidentom preprečiti nadaljevanje plebiscita. Toda tega nam sta- rejši niso dovolili. Dobro se še spominjam, kako se ie itaiiianski delegat plebiscitne ko-misiio vozaril in posečal oborožene nemške band« in ilm dovolieval svobodno razširiati ter metati iz avtomobilov propagandna letake, nas pa ie ustavita} in šikaniral! Morda nam vsaj danes daio — oni. ki so nas takrat ustavljali i. vročekrvneži — prav! Kdor ie takrat videl delo italijanskega delegata v komisiji. ta mora biti Pač zelo ome-len ali na hudoben da veruie v prijateljstvo machiavelistov. Danes nam vsa predavanja o izgubi Koroške. ne nomagaio dosti. Naša dolžnost ie. le. da storimo vse — zlasti na dolžnost merodajnih činiteliev — kar ie mogoče, da se uresničijo besede, našega delegata pri olebir scitni komisiji: »Jugoslavija ne bo pozabila da ie za nio glasovalo 15.000 zavednih koroških Slovencev.« Mi tudi trdno uoamo. da bo današnie partizane odnesel val lastnih viharjev in bo narod obračunal z niimi! Takrat se Dovrne na Gosposvetsko Dolie naš vojvoda z zvezdo in žezlom in takrat bo zasiialo solnce svobode tudi naši zibelki — sedai tužnemu Korotanu! I J. B. Poitalijančevanje slovan. priimkov. Ni še preteklo leto dni odkar ie italiianska vlada izdala odlok — zakon. ki se ie kmalu n a to spremenil v zakon, s katerim si orisvaia pravico izoremenitl vse nriimke, ki se Jt ne zdifo dovoli itaiiianski. v italijansko obliko. Ne gre namreč pri tem zato kar delaio že od okupa-ciie sem vse višie in nižje oblasti, da namreč pišejo priimke 7. italijansko ortografiio. n. pr. Kozilič Cosu-iich ali slično, ne. novi zakon daje nrefektu o r a v j c o, da samovoljno iznremeni docela priimek, n. pr. Goričana v Gorizjano in Hrovata v Croato Kovač« v Fabbrn in slično. Tozadevna izorememba priimka se izvrši s prefektovim odlokom. Prizadeti dobilo obvestilo in ako se ne držiio strogo novega priimka ilh zadene globa od 500 do 5000 I*ir. Prvotno ie izgledalo kakor da se ie vlada vendarle zavedala go-rostastnosti novega zakona. Toda zmotili so se vsi. ki so tako mislili. Pred kratkim ie izšel odlok, ki vse-buie izvršilni pravilnik k temu zakonu. Zakon .ie oo svojem besedilu veljaven za Tirolsko, toda poseben člen pravi da se sme kraiiev odlok raztegniti tudi na druge pokrajine. In ta razlika med Tirolsko in Primorsko ne daie miru tržaškemu »Piccolu«. Žc tedai ko ie izšel pra- ---------- :--i-r-T~rr»i-~irac=aB Očividci iz bližnjih parnikov nrinovednieio. da so se ori tem vršile scene, ki so razgalievale. italijansko okrutno naravo v popolni goloti. Razoroženi Anamiti so prosili kleče zavezniške Italijane, da nai iim puste vsai golo življenje. Ti pa so lih v odgovor klali kakor živino. Po pokoliu so tanjene in mrtve Anamite pometali na tovorne avtomobile, ter Jih odneliali v neznano smer. Preie so seveda Še oplenili okrvavljeno skladišče in ga poizkusili tudi zažgati. Pri novratku na Reko so ti morilci srečali v via Lido nekega francoskega častnika in ga na mestu oklali da ie ležal mesec dni v bolnišnici. Razpoloženje, ki ie zavladalo po tem bestialnem napadu med ostalimi francoskim! četami, ie bilo nepopisno ogorčenje proti Iiaiiia* Hom. Bati se le bilo nattežie re-akciie, ki jo ie preprečil edino le francoski seneni Savy. velik Dri- vilnik. ie zahteval, nai se raztegne zakon tiv6\ na MttAo BemCHo. V sobotni številki Da se ie novrnil k temu vprašanju ponovno v zelo obsežnem članku pod naslovom »Reaktifikaciia priimkov.« Tam do-navlia predvsem staro nesem o slovanskih duhovnikih ki so soreme-nili rimlianska in italiianska imena v slovanska. Da daie članku nekak znanstven značaj, se baha s svojim očitno dokaj plitvim znanjem o hr-vatskem in slovenskem pravopisu. Seveda pride tako do zakltučka, da moraio vsi občinski uradi zopet spremeniti vse priimke v italijansko pbliko. tako Kukanio v Cuccagna, Starca v Starza. Cotiča v Zotticha in slično. Enak ukaz nai gre na vSe lavne urade in na šole. itaiiianski pravopis nai bo obvezen. Potem Da zahteva nai se gori omertieni zakon raztegne tudi na Primorsko. Le tako bodo. oravi pisatelj. izginili razni Latinichi, Fo-ransarichi. Adreancichi in drugi. Predlog ie padel. Razpoloženje med Italijani ie ustvarjeno, manjka samo še sklep kakega fašistovske-ga udruženia ali ninenie kakega fa-šistovskega komisaria ki ie šele včerai prišel v Trst in tedai prvič izvedel da eksistirajo Slovenci, oa sledi gotovo blagoslov vlade. Kra-lievi odlok bo določil, da se raztegne zakon tudi na nokraiine. kjer bivalo Slovani v kompaktni fn oro-težni večini. Imena krajev «n orekrsHH. Slovanska krstna imena niso več pri-puščena. Sai le ravno te div bilo uvedeno odpustno oostopanie proti nekemu sodnemu uradniku samo radi tega ker le. krstil svojega sina za Dušana. Kai bodo rekle k temu razne italijanske in fažistovske korlfele. ki slišiio na ime MracK (Mrak), ki ie vodja puljskega fašiz- ma. ali Suvich (Suvič): ki ie bil med Soloni, ki so imeli spremeniti ustavo Italije, ali komendator Co-ceancig (Kocijančič), kf nosj bandero pri vsaki nacionalni procesiji, ali reški voditeli Host ali videmski senator Leicht? In končno Jugoslo-venski narod onkral meia ki vidi zooet v tem posjedniem Činu nasilnih tiranov, nov dokaz žalostnega in tužnega žlvlfenia zarobljenih, ki j* v bistvi* težil od nagle smrti? AH bo res molčala na vse to? OB PRIHODU BRATOV CEHOSLOVAKOV. Zvestoba za zvestobo. iateli done Grazioll. soproge gene-rallsima. Francesca Saveria Grazi-oliia. komandanta vseh medzavez-niških čet na Reki. O napadu ie bila uvedena preiskava. Prinesla oa ni nikakega osvetlienia o tei junaški akciji Iia-liianov. ki so se do niei vedno boli oblastno košatili in šopirili po Reki. dokler niso bile polagoma odpoklicane vse zavezniške čete in prepuščena Reka d’Annunzijevim arditom na milost in nemilost. Pred odhodom poslednjega oddelka so Francozi ponudili za minimalno ceno Jugoslaviji vse še preostale zaloge živil v BaroŠu. Ponudba ni bila spreleta, ker ie v tistih časih Jugoslavija nakupovala steznike to plesniv fižol In prepustila mirne du5e Italijanom, da so kupili na Pol zastonj vse, omenjene zaloge koilh robo so morali po-zneJe Jugoslovenl Iz laških rok-kupovati do štirikrat vtšii coni. , Orjuna si ie Dostavila za cilj Dreiti Dreko iugoslovenstva k velikemu in mogočnemu Slovanstvu obsegajočemu terotorii med Jadranskim in Ohotskim morjem. Kakor ie ta čas Dosvetila vse svoje neiz-črone energiie /a Dooolno ustvarjenje integralnega Jugoslovcnstva. tako Da soremlia z nezmanjšano do-zornostio sleherni korak k zbliža-mu med Dosameznimi slovanskimi narodi. Posebno Da še oni. kj prihaja od nam naimileiših in naidraž-ilh bratov s severa. S Čehi nas družijo v eno miselno celoto vekovne vezi. iz časov velikega kralja Sama Dreko Oto-karia, tega ponosnega borca oroti roparskim nagonom prvega Habsburžana. tia do Palackega in današnjih dni. ko slavi čehoslovaško-iugoslovensko prijateljstvo triumfe po prestolnem Beogradu, carskem Skopliu. kraljevem Zagrebu, div-nem Splitu in beli Ljubljani. Največia nesreča in napaka Slovanov ie bratska nesloga. Čehoslo-vaki in Jugoslovenj na so v medsebojnih odnošaiih prvi zavrgli za večno to slovansko nesrečo in s skunai po vseh bojiščih sveta prelito krvio položili temelje velike slovanske bodočnosti v znatnemu komasirania narodov v svrho oču-vania nezavisnosti svobode reda in miru posameznih slovanskih držav. Kajti ni ie večje resnice, kakor ta da preži cela trooa gladilih in gospodstva žeiinih ki se iim hoče nonovne v\nd« - r*o*v»tV»cr-Trtrn! deli obeh bratskih narodov. Tem veliaio besede, ki so padle, ob grobu Neznanega vojaka na Avali s strani zastopnikov Čehoslovakov: »Svečano obetamo. d>» hočemo braniti svobodo vašega naroda ored vsakim in ob vsaki nrilikl. Obetamo. da bomo z vami eno v sreči in nesreči in da bomo zaiedno delali ra mir in izmirienie cele Evrope.« Ni pa bratstvo, ki ie s nosetom bratske čehoslovaške parlamentarne delegacije Jugoslaviji zopet ne- primerno poglobljeno samo orožno in stvorieno radi skupnih neorua-teliev nego tudi duševno in gospodarsko. To bratstvo Da ie treba še znatno poiačati in razširiti, da bo objelo vse gratie našega življenja In orepoiilo ves narod v enotno čustvovanje in delovanje tako na kulturnem. kakor gospodarskem ooliu. Delo, ki nas čaka Dri tem ie težko, ali ž dobro volio bo moči premagati vse ovire in praktično izvesti oni program, ki so ga izdelali naiboliši sinovi čelioslovaškega in iugoslovenskega naroda. Panslavizem smatra marsikdo v tei zemlii za romantični in fantastični domislek dobrih slovanskih duš. Prihodma desetletja na moraio Dokazati da Se bridko motijo vsi oni. ki vseslovanstvo zametuieio. ker obstoie v niem gotovi determinizmi. kakor v mehaniki, ki govore, da ni mogoče izmenjati določenega poteka historičnih nujnosti in dn. mora razpasti vse. kar se ne mara Drilagoditi toku časa. Orfuna kot nositelilca borbenega Jueoslovenstva predvideva ta logični razvoi poteka medsebojnega zbliŽania slovanskih narodov in iskreno pozdravila predstavnike čelioslovaškega naroda, kot nobor-nike ideje slovanske vzaiemnosti !n bratstva. Pozdravita iih tekom cele zemlie od ravne Voivodine Donosne Šumadiie carskega Skopila, belega Zagreba in lepega Splita Ra do mile Ljubljane, kier Javno ne sme naStonUi kor le tako votla onih. Ul so io razpustili na itaiogrozeneiši točki države zato. ker ie nreoazno čuvala integriteta državnih meia in interese zasužnienih bratov. V imenu teli oa oozdravlia Ortnna ta hlP še oosebei predstavnike onih legii katerih naiboliši sinovi «n za vedno izdihnili ori orodiraniu v zasužnjeno domovino, ker so lih izdali tisti, ki dane« nhiiaio In uničulelo niilio-ve brate v Primoriu v nndi. da iilt bodo še kdal svobodno In neodvisni Dozdravlli na kršnem Krasu tužni Istri In solnčni Goriški... ŽELEZNIČAR; Partizanstvo pri železnici. Kakor povsod drugod tako igra tudi pri naši Državni železnici strankarstvo sVoio ulogo. Zagrizeni strankarii podpiraio samo svoje ljudi. Naprej pridejo le pristaši režimskih strank, člane orotlstrank, ooozlclle ali drugih ookretov Da se odbila In pobila na najrazličnejše načine. Med drugim se sedai razširja govorica, da orlde neki inženir. 28 let star ! Mesto v Podovi Tl ni bilo D°st,.all‘ z rožicami oole.g drugih^ stmos.1 111 skrbi, ki so Ti aricn>lp zivueme si si S svoiim oožrtvovalnim delom za razvoi naše organizacije nakopal mnogo nasprotnikov med iukaišnii-mi separatisti, ki so Te radi Tvojega političnega nazirania do skrai-nosti osovražili. Vztrajal »a 1p- ^ve' sto ori Tebi krog Driiateliev, ki se ie od dne do dne večal in ml kot taki smo pričakovali, da boš postavljen na boliSe mesto nego ie Podova. Vidimo n* da se ie tudi v tem slučaiu uresničilo, kar «e snlo.-. šno trdi. namreč, da se v naši dr-Km Izdajstvo !*» «•' držite se staro navade in uporabljajte še nadalje davno preizkUSeni, mmL' "Sff.*" » •;*>, jK1 ' m "tb pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi ^ iihJ spada neobhodnb Ffavi Franck. vera iti radi teea nas ie vest o T vo-M Premestitvi dlno zabolela. Pričakujemo pa. da pride Čas — in upamo. da ta čas ni več tako daleč, kot sp splošno misli — ko bodn smeli dvigniti svoi ela« vsi oni tisoči zatiranih in zapostavljenih ki so se-dai orimorani kloniti svoie glave DOri oe-'’ brezvestnosti tistih, ki se- dai UDravliaio našo državo in takrat boš kot pravi idealist odškodovan v enaki meri Za sedai i)a uoamo, da boš na svoiem novem mestu širil onunaško ideio z, enako požrtvovalnostjo in c tem pripomogel k zmaei našega nokreta. Zdravo! Oriuna Račie-Podova. Streliačke družine. Naprošeni od večine slovenskih streliačkih družin odstopamo istim »osebno mesto za njihove obiave in razglase. ki iili bomo obiavliali nod goreniim naslovom. Uredništvo. Ustanovni občni zbor Mariborske streliačke družine sp ip vršil preteklo soboto v Mariboru v hotelu »Kosič« v Vetrimski ulici. Inici-iativo za ustanovitev mariborske streliačke družine ie dala Oriuna. Občnega zbora se ie udeležilo veliko število interesentov. Otvoril ca ie g. Perhavec Jakob, tovarnar v Mariboru, ki ie vodil ves Dotek občneea zbora v smislu navodil stntuta. Po poročilu in debati ie bil izvolieu sledeči odbor: Predsednik Perhavec Jakob: podpredsednik Ogrizek Srečko: tajnik Ogrizek Mirko: blacrainik Vrisk Ivan: od- borniki na so še sledeči gospodje: dr. Makso Kovačič. Cubrio Mirko. Ogrizek Dolfe in Obersnel Mirko. Znake Streliačkih družin ima v razprodan br. Drejče Verbič in stanejo srebrni za strelce. 30 Din. zlati zn predsednike 40 Din. Znaki so okusno izdelani in predstavljajo Belega orla. Ustanovni občni zbor streliačke družbe za Liubliano. Ustanovitelji streliačke. družine za Liubliano so obveščeni od »Saveza streliačkih družin v Beogradu«, da iih ie sprejel v svoio sredo. Glede, na to se pozivalo vsi priglašeni člani in občinstvo. ki bi želelo vstopiti v novo osnovano streliačko družino, na ustanovni občni zbor. ki se bo vršil v soboto, dne 9. t. m ob 20. uri na »Bellevue«. Streliački Zdravo — Za pripravljalni odbor: Joco Kosta- njevec. Razprava proti br. dr. Berisla-vii AngjeHnoviču. ki bi se. imela vršiti dne 3. t. m., ie preložena radi obolelosti br. Angjelinoviča. za nedoločen čas Proces dr. Leontiča oroti fratru Glavašu. V četrtek 30. or. m. se je vršila pred okrajnim sodiščem v Dubrovniku razprava o tožbi, ki io ie naperil predsednik Direktoriia Orjune, proti fratru Petru Glavašu, župniku v Glavašu, ki ga ie ovadil in oklevetal v dooisu priobčenem v »Narodni sviiesti«. Ker so prišli na razpravo kot priče razni odvetniki in sodniki iz Solita, so sodni stroški zelo veliki. Sodišče ie no temeljitem pretresavaniu obsodilo fratra Glavaša na 7 dni zapora. 1000 Din globe. 1290 Din dr. Leontiču za zastopstvo in poravnavo vseh sodnih stroškov in objavo sodbe v »Narodni sviiesti«. Obsojeni ie vložil priziv na višio instanco. Kronika. lužni glasi. Davek za raznarodovanje. S kr. odlokom — zakonom, ki ie izšel čred tremi dnevi, se ie uvedel nov davek za Šoloobvezne otroke. Vsak šolarček nai bo im iavni šoli ali na zasebni ali nai se uči doma mora Bndctkom v»ako(rn lota kupiti -sol- ski izkaz« za pet lir. Naistrožie odredbe so določene, za otroke ki bi se pregrešili oroti tei odredbi iti tudi za učitelje, ki bi ne bili v tem oziru dovoli pazljivi. Ker ie Slovanov pod Italiio več nego ool mili-iona in ker se računa povprečno 20% šoloobveznih otrok, znaša no-Vi davek ki sra bodo plačevali Sloveni v Italiji več nego pol milijona lir letno. Za druge državljane ie to morda davek za izobrazbo otrok, za Slovane pa ic to pri sedanjih razmerah pravi davek za raznarodovanje lastnih otrok. Gotiia proti slovanskim trgovcem v Italiji. 19 pr. m. se ie vršil semeni v Rihenberku pri Gorici. Ob tei priliki so kakor običajno razstavili na stojnicah svoie blago tudi slovenski trgovci, v kar so imeli in imaio še vedno vso pravico. Toda v Italiji že zdavnai ni več pravice, zlasti ne za Slovane. Zeodila se ie tako neverjetna drznost in nrotipostavnost ravno od | strani osebe, ki bi morala čuvati zakon in red. Karabinerski brigadir sp, ie pojavil na seimišču in za-ocdil vse slovenske trgovce I7 niih stojnic in te potem nakazal italijanskim trgovcem. Zaman so bili vsi protesti. Slovenec ie v Italiji raja, za katercea ne veliaio ne zakoni ne pravica, česar se moraio zavedati i slovenski trgovci v svobodi. k> sam,i ne vedo. kako dobro iim je! Še slovenski molitveniki s« državi nevarni. Še ie v soominu kako so italijanske oblasti ustavile v Podbrdu slovenske romarii> iz Beneške Slovenile, ki so hoteli na božjo pot v Jugoslavijo. Sedai pa oriliaiaio še boli žalostne vesti od naših bratov, ki fečiio že več desetletij pod italijanskim iarmom. Nikdar niso imeli še šole v svoji materinščini le s prižnice, iim ie še donela mila narodna beseda. Kliub temu oa se ie ohranil naš jezik živ med temi našimi brati in tudi nai-mlaiši rod govori 00 večini še slovenski. Med temi Slovenci ie precej razširjen molitvenik, ki ea ie posebno zanje izdala Katoliška tiskarna v Gorici. Toda ti molitveniki so postali trn v neti italijanski oblasti. Karabinjerji ustavljajo ob nedeljah domačine na cesti in iim kratkomalo iemljeio slovenske mo< litvenike, Da. spozabliaio se celo tako daleč, da iim sežeio celo v žep. Takih slučajev ie veliko. Razburjenje med domačim prebivalstvom ie veliko. Naš pokret. Sodno postopanje ie ustaviieno naoram vsem Slovencem, ki so bili osumljeni, da So sodelovali ori incidentu 7, ljubljansko policijo v I icsernovi ulici. Toliko v vednost vsem prizadetim. Ob tei prilik; konstatiratno samo ponovno zopet to. da ie s tem nepristransko in objektivno sodišče novič potrdilo naše navedbe da niso bile slovenske Orjune ori spopadu udeležene >n da ie akt o razoustu slovenskih p'!111 fadi spopada v Prešernovi ulici udarec s pestio v oči vsaki resnicoljubnosti. Mj se Pri tej priliki ko Se »nova dokumentarično {azala istina naših navedb, ne razburjam^ ti»d žalostnimi in sramotnimi dejstvi razpusta Orjune, nego samo Drioravliamo v miru In naS °° reaktiviraniu ne bo nihče več razoušial!! Naznanjamo oretužno vest. da ie danes nonoči preminul naš brat Franjo Polšak, član in odbornik razpuščene Orjune Sv. Pe- ter-Vodmat v Ljubljani. Pogreb predragega nam pokojnika se vrši dne 9. oktobra ob 15. uri iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 40 k Sv. Križu — Udeležite se vsi hratie In sestre tega pogreba. Mestna Oriuna Pragersko priredi v nedeljo, dne 10. t. m. »Vinsko trgatev« v prostorih kolodvorske restavracije. Začetek ob 6. uri zvečer. Naiboliša zabava zajamčena Bratske organizacije in prijatelji iskreno vabljeni! Na svidenje! Odbor. Brat .levdJevič, oblastni čelnik vojvodinskih Orjun ie tudi rešen sodnega postopanja radi incidenta v Prešernovi ulici, kar 7, zadovoljstvom konstatiramo. Oriunaši. ki se udeleže izleta bratskih Vojvodinskih Orlun v Novem Sadu nai se takoi iaviio uredništvu »Oriune«. da nreimeio točne informacije o skupnem odhodu la nastopu v orestolici ponosne Vojvodine. ORJUNAŠI POMAGAJTE POPLAVLJENCEM! Naše brate v Žireh in Poljanski dolini le zadela strahovita katastrofa ki jim ie prizadejala nepregledno škodo na ooliih. travnikih, gozdovih. hišah in potih da begaio sedai mnogi od niih brez krova in iela okoli ter kličeio na nomoč vse, ki sn blagega srca. Posebno Da še vas brate, ki ste si v urah veseli« in tegobe pod oriunaškimi prapori prilegali oriunaško zvestobo m bratstvo v sreči ter nesreči. Dolžnost slehernega Orlunaša Še zategadeli. da 7 vsemi sredstvi podpre Pod-Dorne akciin oblasti in posameznih institucij materielno ter z osebno udeležbo pri nablraniu Drisoevkov v denarju in materiialu. V ta namen ukazujemo tudi vsem komandirjem oriunaških čet, da se staviio n« razpolaero c svoiimi četniki prirediteljem goreniih Podpornih akcij v Domoč noplavliencem. Vsakdo nai pomaga po svoji moči. Nai ca ne bo med nami OrPu-naša ki bi preslišal ta naš klic v pomoč nesrečnim in bednim. Oblastni odbor Oriuna. Prispevki 7a ooplavlience. V »Slovenskem Narodu« ic izšla notica. v kateri hvali nekdo T. P. D., da ie dala 30.000 Din za poolavljen-ce kar ie res hvale vredno — nai- li bi lahko dala tudi več: in obenem kritizira postopanje ostalih denarnih mogoteev. ki ne marajo čuti klica za oomoč bednim ooolavlien-cev. Odobravamo to kritiko brezvestnega nastopa naših kapitalistov. ki so že čisto pozabili da se imajo baš bednemu nar^u zahvaliti za svoie bogastvo in zaiedno objavljamo nar zgledov kako so pri nas radodarni oni. ki iim ie narod napolnil tresore in oortefeuillc. V Ameriki imamo poslanika ki spreiema letno knežio plačo 21.600 delariev ali 1.216.728 dinarjev, ki jih mora zbrati sestradani naš narod potom neznosnih davkov. Ta mož ie poklonil se^ni 7f) poplavlicn-ce reci in niši 100 dolarfev ali 5633 dinarjev. Poleg niega imamo nastavljene v Ameriki še konzule ki soreiemaio letno plačo 7000 dolariev ali 408.310 dinariev. Od te plače pa so odstopili za poolavlience. ki niinaio ničesar pod milim nebom po 25 dolarjev ali 1208 Din 25 para. (Kurzi za 1 dolar 56.33). Imamo oa tudi tostran Oceana meH nami liudi. ki sr>rpiema.io na račun naroda ool milii-Mtske Plače, kakor so gg ministri ki snreiemaio letno do 480.000 dinariev plače. Do-slei še nismo imeli prilike čitati n kakih niihovih posebnih darovih. Narodni Poslanci sprejemalo za brezdelje in dvamesečno letno 7de-hanie po hodnikih in klopeh skupščine lepo vsotico 110.000 dinariev. od katere na še ni nihče odstopil poplavljenim kako znatnejšo vsoto. — Sivi premiier ie večkratni milijonar dal pa ni za žrtve nemarnosti vlade niti pare. Enako tudi ne gospodin Radič, poznan kot bo-eataš in ki samo zabavlja čez dru- da ničesar ne dajo. kakor nie- 1 eov veliki nriiateli bivši minister ! Stojadinovič. O posestniku nai- I ieoše petnadstropne hiše v Beogra-du, knežiega dvorca v Toočideru m večnega zakupnika ministrskega fotelja v žuti kuči niti ne govorimo. : Končno bodi omenieno še to. da nismo imeli prilike čitati dosedai o kakem daru od ostalih naših ooslac nikov. ki imajo tudi plače od 1,216.728 dinariev do 563.300 Din. Navaiamo te številko v orvi vrsti v premišlianie marsikomu ki bo še sledil na tei listi če ne ho pravočasno seeel v žep in odraital narodu. kar ie narodoveca! Ljubljanske ižene in dekleta iskreno prosimo in vabimo da se v čim naivečiem številu udeleže v narodnih (iugoslovenskih in če-hoslovaških) nošah soreicma čeho-slovaških parlamentarcev in parlamentark na kolodvoru v ponedeljek 11. t. m. ob 8. uri dopoldne. — Združena liublianska ženska društva Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor & drug, Maribor ie naslov družbe katera rada odgo-varia na dopise zavednih slovenskih trgovcev v nemščini. Ista družba ima poleg tega tiskovine, katere so namenjene nienim iugo-slovenskim odjemalcem seveda tudi v nemščini. Priporočamo to »domače« podietie v blagohotno podpiranje. Kakšno mora biti notranje ooslovanie te družbe, t. i. »die Amtssorache« si lahko nač. vsakdo predstavljamo. V sledečih številkah bodemo navedli še nar drueih oodietij. katera »nehote« odgovarjajo na izključno slovensko glaseča se pisma nemško. Zadnji čas opažamo 00 mestu j cela krdela tujerodnih trgovskih 1 zastopnikov, katerih znanje, držav-, nega iezikn obstoia v pozdravu: »Klain-am-ze« a naši sposobni pot- I niki z znaiem 2—3 iezikov ne najdejo zaslužka. Svetujemo našim srg. trgovcem, da zavrneio taka pisma kakor tudi potnike ki se izključno ooslužuicio tuiega iczika. Koliko postranskega zaslužka bi imeli naši visokošolci v inozemstvu, ako bi se naši trgovci držali našega nasveta ker bi se njihovi inozemski dobavliači morali posluževati naših liudi radi prevoda nemških ali italijanskih dooisov v naš iezik. Naš denar in kruh veljai le liudetn. ki nas sooštuieio in ceniio ire le radi denaria samega, temveč da nas tudi upoštevajo. »FramaSonstvo ie naivečii sovražnik naše narodne avtonomije. Tega ne pišemo na slepo, marveč smo o delovaniu jugoslovanskega framasonstva zelo dobro poučeni.« »Slovenec« 26. pr. m. Čudni so res ti slovenoborski protiframasonski borci. Na eni strani iih anathemiziraio, na drugi na se družiio z nilmi v naitesneiše bloke, četudi stoie celo na iugoslo-venskem stališču, kakor Davidovi-čevi demokrati. Morda leži v tem smisel slovenoborske taktike, ki nravi: »Zlasti Pa stisnimo vrste okoli sovražnika v kolikor ie že vrinil med nas same ne daimo mn dihati, zadušimo ga po zgledu ki g* na™ kaže zdrava narava v boiu Proti kužnim bacilom.« V osmem letu po oSvoboJeniu uporabila »Ant. Primožič. Spitzen und Eacon Erzeugung in Laibach, Krafai« Še vedno nemške pisemske etike, ki bi jih že lahko vrgel v staro šaro brez posebne škode. Mar res ne morejo doumeti nekateri naši nrivrednifci. da kdor ponižuje se sam. podlaga te tujčevi , peti. I V nedeljo rMe 10 oktobra se poroči brat Jože Smole praporščak mestne Orjune. Krakovo-Trnovo s sestro Minko Gabršekovo iste organizacije. Novoporočenccina žalimo obilo sreče. Nekateri poklicni radovedneži v uniformi in civiln se močno trudi io zasledovati delo in pota razpuščenih Orjunašev. Tem stikačem prijateljsko svetuiemo. da se briga io za stvari, ki soadaio v niih delokrog, Oriunaše na nai puste lepo pri miru. ker ie tudi njih notrnlienii omejeno. Prilik za Sherlockholme-sovo udeistvovanie ie ori nas i na drueih ooliih dovoli kier bo mnogo koristnejše niihovo delovanie. oso-bito dokler se bodo še svobodno, direktno pod mihovim specialnim varstvom Pibali, kandidati za komandante fašistovskih legij! Upamo da smo se razumeli in da b<* vršil vsak tam svoie posle., kamor ie oostavlien in da ne bo zanravlial plačane?« časa s poizkusi, ui so povsem brezupni!! Et pcur... »Ovde u Beogradu razvin ie knez Mihailn zastavo iii-gosiovenske ideie. ideie oslobodie-nla i uiedinienia svih iužnih Slove-na i ovu ider‘11 prjhvatio ie ceo sro-ski narod a naročito mlada eene-raclia. i prameni išli sii medin sve iužne Slovene po Austriii 1 Madžarsko!« — »Samouprava« št. 224. Čudna je logika teh radikalov. Patriiarh in nien prvi ideolog trdi pred kratkim pri izbacnieniu mojstra z morja, da ie iueoslovenstvo avstrijski izum, uradno glasilo radikalne pa ugotavlja zopet da ie bilo iugoslovenstvo zanešeno iz Sr-biie v prečanske kraie. Neumestno se nam zdi spuščati se po že izdelani historiii oočetkov iugosloven-skeea gibania v razprave, kdo ie prvi razširjal misel uiedinienia Ju-goslovenov. Pribiiemo na z. zadovoljstvom le to.da so i radikalne velikosrbske čiče pričele razmišljeva*! 0 Jueoslovenstvu in iskati niegovih sledov i med Srbi. Obzorfe se ia^ni počasi ali irotovo in to I® nam ki smo mladi in oolni ener^ife zagotovilo da naš čas oritiaia! Po šestih letih bota oroti slovenstvu zvestim Korošcem prihaja 1 nemčurski Heimatdienst do spo-znania. da ie s svojimi izpadi dosegel čisto negativne uspehe in d> ic bolie opustiti napade na Slovence. kakor izpostavljati se kontroli svobodnih Jugoslovenov. ki niso pozabili koroških rojakov. Ne malo zaslugo zato imamo tudi Oriunaš?. ki smo s smotreno oreanizacivt in nadzorovanjem početia koroških nemčurtev dokazali, da so minuti časj nekaznovanih napadov na koroške Slovence! Vendar enkrat! Vlada ie prepovedala izlet Hrvatskega Sokola v Mlinih pri Dubrovniku ker se boji spopadov med Oriunaši in Soko-laši! Pomanjkanie soli v Sloveniii Iz, krogov naših trgovcev sprejemamo češče pritožbe radi premalih dobav soli od strani monopola. Ob priliki zadnje debate, v finančnem odboru tičočein se monopola, so slovenski poslanci iznesli to deisrvo i pred finančni odbor. V imenu monopola ie k tei pritožbi pripomnil c. načelnik monopolov Todorovič, da ie oomanikanin soli v Sloveniii vzrok to. da ie v Sloveniii samo dvoie lesenih barak ki služita za skladišču soli v katerih oa ni mogoče vskla-diščiti zadovoljivih množin iste. Obetal je tudi neko zidanje novih skladišč v Ljubljani in Mariboru, čim prejme za to dovoljenje. Nas bi sicer veselilo čudo božie če bi v Liubhani zgradila država makar skladišče za sol, vendar mislimo, da ie v današniih težkih časih zidanje teh skladiščnih poslopij vsai v Lnibliani nepotrebno. Uprava monopola ima na razpolago nešteto prostorov Tobačne tovarne v Liubhani. ki danes stoie čisto nraz/ii. odkar ip. reducirano delo v tovarni več kakor za polovico. V enega teb in nacionalisti. V vsaki tisočeri komad se vpresa en zlatnik za 10 frankov. gradbeno podjetje liiiriiftlttib v -J Ml rJrissJM je MjHMletMJI »tejfceg« <• m ji zunstvese ksjii Brošure t nattb Risanke, dnevniki in | Računski stroji. THE REX CO., Ljubljana Književnost. nabavite si vsa moška oblačila, osobito za šoloobvezne edino le v detajlni trgovini konfekc. tovarne Fram Derenda&Cie. Grsdišče, nasproti dramskega gledališča. Splošno priljubljen kavni nadomestek, htr~ir •, } okusen i cenen. Boi za Koroško. Spominska knjižica ob netlctnici koroškega plebiscita. Zbral in uredil dr. Valentin Rožič profesor v Liubliani. 168 strani. Založba »Jug« v Liubliani ie izdala to kniieo. ki nam nudi lep vpo- Itobiva se u vse& iobro asoriiranlO koloni/at ni& trQovinat% f i"./i r Stran 4. i jla % »O H U H Ki Stev. 44. in srednje sete ZALOGA galanterijskega blaga. mm Tovarna čevljev RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI i rostorov naj namesti solni de n o in stvar bo brez stroškov in posebnih *e:?av upcdnn rešena obči«»ctvo ! ;>» trgovce. | Šikaniranje Lunisa Stara res-nica ie da stoti vprašanih tiaše zu- j »anie. propagande pod vsako kritiko. Dnevno ie i^oči naleteti na ne-broi deistev. ki pričalo da so vsi v ta namen potrošeni novci skozj okno vrženi denar. Kdor d ie v resnici naklonjen naši državi in z delom pomaga pri razširievanju nieneca renomeja v kulturnem ; vetu. ta na soreiema za to od države same vse prei, kakor nriiaz-ne migljaje. Tako tudi naš priiatelj I F. Lupis-Vukič v Ameriki ki ie zn poznavanje Jugoslavije v Ameriki storil skoro več kakor vsi naši bogato plačani diplomatski predstavniki skupai. Namesto da bi mu bila država hvaležna za njegovo nesebično delo nri izdaianiu strogo nacionalistično - patriotičnih listov, pa ga potom svoiib predstavnikov napada in kleveta, ker ie delal za Jugoslavijo še tcdai ko ie marsikateri sedaniili državotvorcev plovil v vseh drugih vodah, kakor jugo-,slovenskih. Ameriški Jugosloveni »n ndliko-vanie fašistovske milice. O tem fanioznem odlikovanju, ki smo ga mi že primerno ožigosali niše glasilo iiigoslovcnsko orientiranih Hrvatov »Hrvatski Glasnik« z dne 16, septembra 1926 sledeče: »Na predlog dr. Ninčiča. ministra zunanjih o oslov Jugoslavije, ie. odlikoval krali Aleksander komandanta fašisfovske milice Rudolfa Radi-onia. To zveni ravno tako neori- J ietno kakor č» bi Mussolini Dred- j laual italijanskemu kraliu odiikova- ; uie voditelja kiccslovcnskih Oriu-liašev! Razlika ie samo v tem. da bi Mussolini tega nikdar ne storil Ant. Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 in to že z ozirom na se, kakor tudi na italijanski, narod. Kai sličnega te zmožen:' predlagati samo njegov prijatelj dr. Ninčič Vedeti ie treba poleg tega. da so fašisti nod poveljstvom Radionia uničili popalili in razrušili vse. kar so imeli Jugo-slovcni v Istri in Gorici. D? bi sa-šist« še boli zadovoljila radikalno-radičevsk^ vlada otlreia noleg odlikovani« fašistovskegu vodie še razotišČanie Ljubljanske Orhme. ki ip zakrivila samn to da nrooove-dnie liuhezen z* naše zarobljene brate v ItaHii! Kaka nonižanfa in sramoto bodo morali še doživeti vsi onL ki