Iz državnega zbora. Otvoritev državnega zbora in volitev predsedništva. Vlada je dne 2. junija zaključila državni zbor samo zavoljo tega, ker so nemškoliberalni in nemškonarodni pošTarrci pod poveljništvcin Sthoflererja v eno mer ropotali ter delali tak nemir, da se ni moglo o nobeni stvari več mirno in trezno obravnavati. Vlada je računala na to, da se bodo po daljšem prestanku državnega zbora duhovi pomirili, da bo mogoče vendar kaj storiti za blagor avstrijskim narodom. Toda ob času, ko }e bila tihota v državni zbornici, so vznemirjali nemško-liberalni poslanci po brezštevilnih shodih nemško ljudstvo, rekoč: »Nemštvo je v nevarnosti; boj proti vladi!« In res; nastal je po mnogoterih krajih hud boj proti državnim uradnikom, ki so skušali ljudstvo pomiriti. Smešno, kaj tacega trditi, da bi bili Nemci v nevarnosli! Saj ne verujejo ti kričači svojim lastnim besedam! Slovani so v nevarnosti, posebej še Slovenci in Hrvati, ki nas neprenehoma zatirajo naši neprijatelji, kakor so nas zatirali nekdaj. Preteklo je blizu štiri mesece, preden je vlada sklicala zopet državne poslance. V četrtek, dne 23. sep. so se zbrali v prestolnem mestu. Toda, preden se je še pričelo zborovati, smo že vedeli, da bodo prusaški poslanci kalili mir, kakor so ga kalili ob zadnjem zborovanju. Castitljivi starček, duhovnik dr. Zurkan iz Bukovine, je bil poklican, da otvori državni zbor. Ko stopi ministerski predsednik grof Badeni na svojemesto, da s kratkimi besedami naznani cessrski sklep, da je državni zbor otvorjen, zakriči petorica Schonererjancev: Živio Badeni! In ko dr. Zurkan zakliče trikratni živio presvetlemu cesarju, zahruje Schonerer »hoch« nemškemu ijudstvu. Starostni predsednik predlaga na lo, naj se začne volitev predsednika. Temu se pa nemško-liberalna manjšina ustavlja, rekoč, poprej se mora državni zbor slovesno otvoriti po cesarju ali cesarski komisijj. Dr. Zurkan ugovarja, rekoč: Cesar ima sieer pravico, slovesno otvoriti državni zbor, ne veže ga pa k temu nobena dolžnost. Imela se je torej začeti volitev predsednikova, kar zakliče krščansko-socijalni poslancc Gregorig: »V zbornici je 16 policajev, preoblečenih v služabnike!« In v eno mer se ie vriščalo: »Vun s policaji!« Med silniin vr ščem so se oddajali volilni listki in prejel je dr. Kathrvin 203 glase. Ko je nastopil na predsednikov sedež, so kričali neprenehoma Schonererjanci: »Ti si izdajalec, .ludež itd.« Kathrein pa se spodobno zahvali za zaupanje ter izjavi, da je njegova vest čista, da se nikdar ni pregrešil proti nemštvu itd. Nemški liberalci, ki se med volitvijo vedno tulili in vriščali, pa zdaj izjavijo, da niso vedeli, kaj se je zdaj godilo, da Kathrein ni pravi predsednik itd. in zahtpvajo konec seje. Večina pa je sklenila proti nemškim razgrajaleem nadaljevanje seje. Izvolila sta se nato stara 2 podpredsednika, Poljak Abrahamovič in Geh Kramaf. V seji dne 23. sept. se je predložilo ranogo predlogov. Nekatere omeajam: Vitez Javorski predlaga, naj se opraviini red dtžavnega zb4ra spremeni. Ta stvar je najbolj potrebna. Predsednik državnega zbora nima nobene oblasti proti tistirn poslancem, ki se v zbornici obnašajo nesramno in motijo obravnave. Ko se je pred več nego 20 leti napravil sedanji opravilni red, se ni mislilo na to, da utegnejo taki suroveži priti v državni zbor, kakoršne sedaj imamo v zbornici. Ti neotesanci se trudijo na vso moč, kako bi presegali drug drugega v nesramnosti. Po drugih državah vržejo take nesramneže vun iz zbornice — v Avstriji pa nima predsednik te pravioe. Nato se prebere več predlogov liberalne stranke, naj se denejo ministri na zatožno klop, ker še niso preklicali jezikovnih naredb in ker se je baje nepostavno postopalo pri raznih shodih itd. Krščanski socijalisti so tudi pokazali svojo barvo, da nam Slovanom niso naklonjeni, ker so zahtevali, da se jezikovni naredbi prekličeta; a tirjali so ob enem, naj stopi s 1. januvarijem 1898 v veljavo postava o zboljšanju uradniških plač. Dne 24. sept. se je odlikoval precej v začetku seje celjski dr. Pommer s svojim krikom, ker je zopet zahteval od predsednika, naj požene iz zbornice policaje, ki so baje preoblečeni v hišne sluge. Izvolilo se je potem 12 zapisnikarjev, med njimi sta 2 iz slovanskekrščanske zveze, narareč: Karatnicki in dr. Stojan. Volitev v delegacijo, predlogi in dvoboj Badeni-Wolf. Razpravljalo se je potem o vremenskih nezgodah, ki so hudo zadele mnogotere dežele, ter so zabtevali nekateri poslanci državno podporo. Vlada je pa naznanila, naj se prej ko mogoče vršijo volitve v delegacije. Ge morda vsak bralec ne razume tega izraza, mu naj služi v pojasnilo to-le: Skupne stroške za avstro-ogersko vojno, potem za zunanje zadeve in za denarne reči obravnavajo vsako leto poslanci, katere voli ogerski državni zbor in pa avstrijski državni zbor. Teh poslan- cev je 120 — ogerskih 60 in avstrijskih 60. 20 avstrijskih poslancev voli gospodska zbornica, 40 pa državni zbor. Teh 40 državnih poslancev se voli po deželali in sicer tako, da imajo na pr. vsi štajarski državni poslanci (27) pravico izvoliti v delegacijo 2 uda in pa enega namestnika; kranjski volijo enega uda in enega namestnika, koroški ravno lako. Vseh teb 60 avstrijskih poslancev skupaj se imenuje avstrijska delegacija. — Mnogoteri državni poslanci izmed nemških liberalcev je pa skušalo vladi nasprotovati s tem, da so zahtevali, naj se druge reei poprej obravnavajo v zbornici — in potem še le naj se voli v delegacijo. Toda z 206 glasovi proti 107 je sklenila zbornica, da se v prihodnji seji izvrši ta volitev. Z večino državnega zbora so takrat glasovali tudi nemški veleposestniki in Italijani. To je značilno! Najbrž si je vlada ti dve stranki pridobila za-se, kar bi bilo na grozno škodo Slovencem. V drugi seji se je vložilo zopet mnogo predlogov. Slov. poslanec je predlagal, naj se pomaga po letošnji toči poškodovanim Dolenjcem; g. Žičkar pa je vprašal deželnobrambovskega ministra zastran odškodovanja vsled vojaških vaj in zavoljo motenja božje službe po vojakih. V tretji seji državnega zbora, dne 25. sept. so se torej vršile volitve v delegacijo. Za Štajarsko sta izvoljena grof Attems in profesor Hofmann, —- v naraestnika dr. Hochenburger. Nemško-liberalna stranka ne pozna na Štajarskem ne Slovencev, ne nemških katoličanov. Srnemo pa trditi z dobro vestjo, da nas je Slovencev in konservativcev na Štajarskem mnogo več, nego liberalcev in bi se spodobilo, da se nam privošči vsaj jeden poslanec v delegacijo. Tako je nemškim liberalcem na ljubo ukrojena volilna postava za volitve v okrajni zastop, v deželni in državni zbor. V delegaciji bomo Slovenci letos zastopani samo po enem Slovencu. Za Kranjsko namreč je izvoljen dr. Šusteršič. Dr. Pommer je pa stuhtal moder (?) predlog; zahteval je namreč, da se sme sicer govoriti v svojem materinem jeziku; toda predsedniku mora izročiti svoj govor v nemškem jezifcu. 25. september ostane za avstrijske katoličane v žalostnem spominu. Ministerski predsednik, grof Badeni, se je spozabil tako daleč, da je poklical državnega poslanca, kričača Wolfa na dvoboj. Streljala sta drug na drugega s pistolami. Wolf je Badenija zadel na desni roki, ki je težko ranjena. Sveta katoliška cerkev izobčuje iz svoje srede vse, ki se podajo na dvoboj, pa ludi one, ki jim kakor koli pri dvoboju pornagajo ali navlašč gledajo, kako se bijejo ali streljajo dvobojevniki. Uboga Avstrija! . . .