Štev. 31.
V Ljubljani, 30. julija 1909.
IL. leto.
UGTEUSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 n
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, £e se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ »» ii «i trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon it 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Slovenskim učiteljicam!
Društvo slov. učiteljic je na občnem zborn dne 8. aprila t. 1. sklenilo najeti sobo za prenočišče vnanjim učiteljicam, ki se mimogrede ali tudi za dlje časa mude v Ljubljani. Kakor je „Učit. Tov." v št. 29. poročal, seje ta soba najela pri gospe Anieli Glovackijevi v Komenskega ulici št. 14, I. nadstropje. S tem se je — kakor upamo — ustreglo želji potujočih ali začasno v Ljubljani bivajočih učiteljic. Pravico do uporabe te sobe imajo v prvi vrsti članice našega društva, potem vse učiteljice, soproge tovarišev — in po teh uvedene dame.
Ko bi bile vsaj vse definitivne učiteljice članice društva, bi bilo to v prijetnem položaju brezplačno jim nuditi to ugodnost; ker pa to ni, je primorano zahtevati malo odškodnino, in sicer od članov po 80 h — od nečlanov po 1-20 K na dan od osebe. Podrobnosti zve vsaka udeleženka iz „hišnega reda" v stanovanju samem.
Ta naš „domek" se nahaja na jako pri-ličnem kraju, v bližini južnega kolodvora. Le nekoliko korakov od tu je ugleden naroden hotel, mestno kopališče, središče mesta, c. kr. učiteljišče, kar utegne jako prav priti onim koleginjam, ki bivajo pri izpitih ali obiskujejo učne tečaje na tem zavodu.
Potujoče učiteljice, ki žele spremstva, naj se obrnejo do gdč. Vite Zupančičeve, učiteljice gluhonemih — Ljubljana — Kopališke ulice št. 1. — ali pa na gdč. M. Maroutovo, nadučitelj ico in voditeljico slov. osemrazrednice — Ljubljana, Eožne ulice.
Drage koleginje 1 Društvo je ustreglo Vaši želji, poskrbelo za Vašo dobrobit v našem stolnem mestn, doprineslo znatno žrtev v ta namen —• in je pripravljeno do še večjih izdatkov, kakor hitro bi mu to dovolila gmotna sredstva. — Učiteljice vseh narodnosti imajo svoje dome, društvene lokale itd. — zakaj bi se me Slovenke ne pospele do tega. Ob Vaši dobri volji bi se to lahko zgodilo. Koliko Vas je, ki niste med nami!
Izmed približno 300 def. učiteljic šteje društvo le 180 članic. Vse druge se ne zave-
date, da ste slov. učiteljice ? Ali kako naj imenujemo tako stanovsko brezbrižnost? članice, pridobivajte v svoje vrste novih društvenic, potem bo društvo v prijetnem položaju, nuditi Vam večjih udobnosti — kakor je to mogoče v sedanjih razmerah.
Odbor društva slov. učiteljic.
Šola in kmetiško vpra-— šanje.
Poročal pri zborovanju učiteljskega društva v Gorici nadučitelj P. Medvešček.
I.
Sklepom 20. glavne skupščine „Zaveze" v Gorici dne 7. septembra 1908. imajo raz-motrivati vsa učit. društva temo o šoli in kme-tiškem vprašanju. Na podlagi lanskih izvajanj naj stavijo konkretne predloge, oziroma [načrte, ki jih naj vpošljejo vodstvu „Zaveze", da jih ta ob ugodni priliki porabi ali pa počaka prihodnje glavne skupščine, kjer iz vsega doposlanega gradiva izbere najboljše in najzrelejše, da tako ustvarimo temelj bodoči ljudski šoli na kmetih — za kmetiško ljudstvo.
„Zaveza" se je torej izrekla za reformo lj. šolstva v smislu potreb in koristi kmeti-škega stanu. Posameznim društvom v „Zavezi" je bila dana naloga, staviti le še konkretne predloge — oziroma načrte, da si ustvarimo temelj bodoči ljudski šoli na kmetih — za kmet. ljudstvo. Zaraditega je nepotrebno govoriti danes o važnosti kmet. stanu in o potrebi reforme lj. šole v zmislu potreb in koristi kmet. stanu.
Preostaja nam le, povedati nekaj konkretnih predlogov, da ustvarimo temelj bodoči lj. šoli na kmetih — za kmet. ljudstvo. „Zaveza" je nekako obsodila sedanjo šolo, češ, da nima pravega smisla za potrebe in koristi kmetiškega stanu ter se izreka za reformo.
II.
Preden se pridružimo tej obsodbi, moramo, da se nas ne bo napačno razumelo, konstatirati, da pri dosedanjih razmerah ni bilo mogoče našemu ljudskemu šolstvu — posebno na Goriškem — imeti večjega smisla za potrebe in koristi kmetiškega stanu, in sicer iz sledečih razlogov:
1.	ker smo imeli skoro izključno p o 1 -dnevni pouk, posebno na kmetih;
2.	ker imamo v deželi le šestletno v s a k d anj o šo 1 o in d ve 1 e t no nadaljevalno šolo;
3.	ker so bile naše šole prenapolnjene;
4.	ker nismo imeli primernih šol. vrtov in zemljišč za poiz-k u š n j e ;
5.	ker so država, dežela in okraji tako zanemarjali kmet. poukvnaših šolah, da ga bolj niso mogli;
6.	ker se ni dosti skrbelo na učiteljiščih zapouk v kmetijstvu;
7.	ker je bilo učiteljstvo tako slabo plačano, da se je moralo ukvarjati z vsakovrstnim postranskim zaslužkom, ali pa stradati vkljub § 55. drž. šol. zak. z dne 14. maja 1869.
Pri poldnevnem pouku ni mogoče ukvarjati se praktičnim kmetijstvom zaradi pomanjkanja časa vkljub določbi dokončnega šol. in uč. reda, po katerem sme učiteljstvo uporabljati tudi otroke zadnjih dveh šolskih letnikov za razna dela na šol. vrtu.
Tam, kjer imajo celodnevni pouk, zamore učiteljstvo pol dneva uporabljati otroke tudi za kmetijstvo, bodisi na šolskem vrtu bodisi pri izletih na posamezne kmetije.
Posebno je to mogoče pri osemletni vsakdanji šoli, ako imajo šole potrebne in primerne šol. vrtove in druga zemljišča ter potrebno orodje i. dr. Sicer se godi kme-
tijstvu tako kakor plovnim vajam — na suhem 1
Država je dajala za celo našo deželo le 400 gld. podpore za šol. vrtove, t. j. toliko kakor nič. Dežela sploh ni poznala te rubrike in tudi okraji ne. V posebno zadoščenje pa moram izreči zahvalno priznauje onim okrajem, med katerimi je tudi naš, da je dovolil letno podporo 1000 K. — In hoc signo v i n c e s !
Nele na bojnem, ampak tudi na navadnem polju in šolskem vrtu se zmaguje — z milijoni! Ako bi se trošilo toliko za kmetijstvo kakor za vojsko in toliko za kmetiško orodje kalikor za topove in drugo morilno orožje, bi bile naše dežele že davno podobne rajskim vrtovom, in meni bi ne trebalo danes govoriti o kmetiškem vprašanju, ki bi bilo že davno rešeno.
Ako se ne izpremene te razmere, v katere je tesno vkovano naše ljudsko šolstvo; ako se ne bo skrbelo za boljši pouk v kmetijstvu na učiteljišču, ki naj se premesti iz Kopra v Gorico, kjer je na razpolago deželna kmet. šola z vsem potrebnim in kjer je tudi drugih poizkuševališč ; ako bo naš stan tako slabo plačan kakor je bil doslej, ni mogoče misliti na izpremembo.
III.
Doslej so se slišali glasovi o reformi ljud. šolstva v smislu potreb in koristi kmet. ljudstva iz sledečih glasil:
1. onega stanu, ki nima niti otrok za šolo niti ni kmet in katerega najvišji poglavar je slovesno proklel šol. zak. iz 1. 1869. in katerega stanu višji poglavarji so že neštetokrat metali pod noge polena in uporabljali ves svoj vpliv proti lj. šolstvu; onega stanu, s katerim ima lj. š. učiteljstvo že 401etni boj. Temu stanu moramo z ozirom na vse to odrekati dobri namen glede šol. vprašanja. Najbolj zabit kmet se ne upa trditi, da bi sedanja šola ne rodila dobrega sadu, tudi specialno za kmetiški stan; to pa dela dan na dan oni stan, ki bi rad dobil zopet v pest lj. šolstvo, ki bi jo gotovo tako preuredil, da bi to n e b i 1 o v korist in potrebo kmet. stanu.
LISTEK.
Kako naj širi šola med narod smisel za snago?
Peter Medveščei.*)
Snaga in red vzdržuje svet.
Izrek.
Snaga je lastnost, ki je človeku deloma prirojena, a še več |mu je je treba privaditi. Da je človeku prirojena, nam izpričujejo ljudstva, ki žive še v prvotnem stanju brez omike, a tudi mnoge živali ljubijo snago, posebno mačke, ptiči itd.
Z ljudsko omiko raste tudi njegova smisel za snago. Ni brez podlage trditev, da se omiko kakega naroda meri po porabi mila. Naš narod je že precej napredoval v splošni omiki, napredoval je tudi v smislu na snago, a ne v toliki meri, kakor bi želeli. Šola, ki
*) Poročal fpri okrajni učit. konf. v Gorici dne dne 3. junija 1908.
živi v vedni dotiki z domom, z narodom po otrokih posebno, čuti, v koliko in kje ni še pravega smisla za snago. Ker je naloga ljudske šole vzgajati mladino za življenje, imamo skrbeti ne le za snago v šoli, ampak tudi vplivati, da se širi smisel za snago med narodom, ki naj prodre medenj v najširšem pomenu besede. Važna je torej naloga, ki jo ima letos rešiti naša konferenca.
Preden odgovarjamo vprašanju, kako naj širi šola med narod smisel za snago, raz-motrivajmo, 1. kaj naj bo snažno in 2. kateri so vzroki in nasledki nesnage?
I.
Kaj naj bo snažno?
1. S n a ž n i n a j s o 1 j u d j e , ki so najimenitnejša stvar na zemlji. Negovanje snage telesa človeškega se začenja z Djegovim rojstvom. Smelo trdim, da je smisel za snago otrok v zorni mladosti med našim narodom na precej visoki stopnji. V prvem letu prinašajo matere svoja deteta k cepljenju koz in pri tej priliki vidimo, da so otročiči skoro brez
izjeme jako snažni. Dovoljen dokaz, naše matere imajo razvit smisel za snago svojih otrok v zorni mladosti, a čvrsta, lepo razvita deteta. Neki zdravnik, ki visoko čisla snago kot eden glavnih pogojev zdravju, je poudarjal, da imajo matere v lepi Vipavski dolini precej smisla za snago svojih otrok v prvih letih. Žal, da nastopi v poznejših letih neka zanemarjenost
Med vzroke, zakaj tako skrbno goje naše matere snago novorojenčkov, sodi tudi cepljenje kožic, in sicer javno cepljenje. Ako bi to ne dosegalo drugega namena, v kar pa se ne smemo in ne moremo spuščati, je že opravi čila svoj obstoj naprava javnega cepljenja otrok v prvem letu. Ako bi ne bilo cepljenje nič drugega nego razstava otrok, je že dovolj opravičeno. Prepričan sem, da skrbe naše matere za snago in s tem za zdravje svojih otro-čičev tudi z ozirom na prvo cepljenje. Škoda, da nimamo zakona, ki bi nalagal našim materam, vsako leto razkazovati svoje otroke.
Ko je enkrat odpravljeno cepljenje, že začnejo matere zanemarjati snago svojih otrok.
Umivanje se zanemarja, ko otročiči zapuščajo materino naročje. Bedno se pričenja šele s 6 letom, z nastopom šolske dolžnosti. O vzrokih kasneje!
2.	Snažna naj bo najbližja okolica našega telesa. Med to sodi obleka, posebno perilo. Žal, da je v resnici narobe res; zaradi očesa, zaradi drugih ljudi se pazi bolj na snago gornje, zunanje obleke nego na perilo. Poslednje na je v neposredni dotiki s človeškim telesom, zato bodi največja skrb za perilo. V tem pogledu je precejšen razloček med ¡posameznimi deli naše ožje domovine. Brda, Kras in Gore menda zaradi pomanjkanja vode manj skrbe za snago perila nego Vipavsko, kjer imajo precejšnjo smisel za snago perila. To opazujemo tudi pri balah naših nevest. Dekleta v dolinah imajo mnogo več perila nego drugod. Dovolj perila je pogoj snagi. Marsikje je podobna odrasla mladina, posebno dekleta jabolku, ki je zunaj lepo rdeče, a znotraj gnjilo, trhlo.
3.	Snažna bodi tudi druga okolica, naše stanovanje. Jedro našega naroda
2. Drugi stan, ki se oglaša za reformo Ij. šolstva v smislu potreb in koristi kmet. stanu, je kmetiški stan sam, kolikor ga ni trdo priklenjenega v verige prvoimenovanega stanu. Politiško samostojen kmet. stan zahteva reformo in njega glas je na vsak način upoštevanja vreden po pregovoru: Vsak sam najbolje ve, kje ga črevelj žuli.
Glasovi naše goriške kmet. stranke po reformi ljud. šolstva so značilni, zakaj le na Goriškem imamo tako samostojno kmetiško stranko in glasovi te stranke prihajajo iz vrste kmet. ljudstva samega.
V „Učit. Tov." objavljajo nekatera učit. društva podrobne uč. načrte za nadaljevalne tečaje. Kaj takega velja za Kranjsko, kjer so doslej imeli le ponavljalno šolo. Nam na Goriškem tega ni potreba, ker mi že imamo prave nadaljevalne šole in tudi podrobne učne načrte iz 1. 1895.
(Konkretni predlogi se razumejo iz poročila.)
Šolski red.
(Iz Istre.)
(Konec.)
Da zamoremo brez nevarnost biti zgled drugim, se moramo ogibati vsake slabe tova-rišije in izkušnjave. Dovolj je le en sam primer. Saj ne manjka nikjer dobre in plemenite družbe ; kakor se dobra jabolka okužijo, ako je med njimi kako gnilo, tako se vse dobre lastnosti po slabi tovarišiji pokvarijo. Po slabi tovarišiji rada glava boli, in ena garjeva ovca vse druge oskruni.
Tudi zabave, ki niso čast človeku, so mladini nevarne.
Hiter je bil padec, a počasi vstajanje, če se zamore tu o kakem poboljšanju sploh govoriti. Brez dovoljenja staršev in v prvi vrsti učitelja se ne zbirajmo; posebno se svari pred udeležbo društvenih zborovanj, javnih shodov ali obhodov. Sploh mladina denarja ne sme poznati, ne sme zahajati na plesne in druge zabave odraslih ter nositi kakršnihkoli znakov ali biti član kakega društva.
Najpogubnejše za mladino so pa neprimerne knjige in časniki. Tu marsikaj pozve neizkušena mladina to, kar še starejšim ne ugaja. Starši, proč s takimi krivimi nauki! Taki časopisi in knjige v hišo, ki so nam pravi prijatelji in ki jih tudi mladina lahko brez škode čita! Saj imamo ponekod dobre šolarske knjižnice; z ljudskimi knjižnicami pa bodi bolje preskrbljeno. Tudi društva, čitalnice itd. nam v tem pogledu lahko dosti pomagajo.
Sploh se vedimo povsod tako, kakor bi lahko storili pred vsemi ljudmi.
Laž je pa nad vse najbolj razširjena. Koliko nesrečnih ljudi je laž zavedla, da so se morali potem vse življenje kesati. Laž je največja sovražnica življenja. Imejmo za zgled vedno tiste, ki so rajši smrt pretrpeli, nego si z lažjo oskrunili svoje čisto in dobro ime.
Kar imamo na jeziku, moramo imeti tudi v srcu. Ne delajmo se le pobožne, pravične in dobre, ker po sadu se ljudi spozna. Besede mičejo, zgledi vlečejo. Odkritosrčnost nam pokaže, da smo srčni v boju, ki nam ga je biti v tem življenju.
Da smo res srčni, ne smemo nikoli vračati hudega s hudim, temveč vedno z dobrim. Koliko staršev je, ki ne znajo še, kako nalogo imajo do svojih otrok, vendar so vsega spoje naš kmet, zato se bom oziral v glavnem na njegovo stanovanje.
Od zunaj se jako razločuje stanovanje, hiša dolinca od hribovca. Prvi ima večkrat skrito svojo hišico med sadnim drevjem, opleteno z vinsko trto; poslednji pa med gozdnim drevjem. Eno in drugo je prav, da je le; prijetno je stanovanje v senci zelenega drevja. Stopimo h hiši našega kmeta! Večkrat bomo razočarani, prijetni vtisk, ki smo ga dobili s pogledom na hišo nam izgine. Prestopimo prag in poglejmo, kako je v hiši! Otroci, kokoši, pes in mačke, a tudi prešič večkrat. — Vse to je le ena družba. Bes je, da se je v tem pogledu obrnilo na bolje, a še vedno ni tako glede snage, kakor bi moralo biti. Le redko-kje še prebivajo ponoči in podnevi pod eno streho in v enem prostoru ljudje in domače živali, kar se je dogajalo v nedolgi preteklosti kaj pogostoma.
Da taka stanovanja ne morejo biti snažna in tudi ne zdrava, moremo prijeti z roko. Ljudje naj imajo svoja, a živali druga, ločena stanovanja!	(Dalje.)
štovanja in vse ljubezni vredni. Kakor do staršev gre tudi ljubezen do učiteljev in dobrotnikov. Ljubite se med seboj in celo svoje sovražnike morate ljubiti, ker česar sami ne želite, ne storite drugim; vsi so vaši bližnji. Vsaka žal beseda, slabo dejanje ali zasmeh bi kazal, da niste dobrosrčni. Koliko ljudi je z raznimi telesnimi in duševnimi nedostatki kaznovanih, opominjanih itd. Ali so sami krivi svoje nesreče? Ali si morda tudi ti kriv njihove usode? Tudi ljudje druge vere in narodnosti so naši bratje in sestre. Živimo z njimi vedno v lepi slogi!
Kakor z ljudmi tako je treba ravnati tudi z živalmi in rastlinami. Te tudi žive in jih je ustvarila vsemogočnost; zato ne uničujmo jih brez potrebe. Kdor se potem ne ravna in po nepotrebnem ubija živali in trga rastline, ne kaže blagega srca.
Posebno pažnjo moramo imeti na koristne živali. Tem ne smemo nikdar niti najmanjšega zla narediti; kaj še, da bi plašili ptice, uničevali jim jajčeca in mladiče in razdirali gnezda !
Ako skrbno čuvamo svoje, koliko bolj moramo čuvati tuje imetje. Ako nam kdo kaj posodi ali kaj najdemo, brzo moramo vrniti. Ako ne veš, čigavo je, daj onemu, o katerem veš, da se bo brigal, da najde onega, ki je to izgubil. Otroci ne smejo brez znanja staršev svojih stvari menjavati, darovati in prodajati. Tudi z denarjem se ne igrajmo! Paziti moramo, da ohranimo in očuvamo javno imetje in ne dovolimo, da bi ga drugi kazili. Javne ceste, pešpota, stavbe, javna mesta, zidovi, plakate itd. se ne smejo oškodovati, ker to ni le, da ni naše, ampak s tem jemljemo tudi sebi veselje, ki nastaja zaradi krasote domače občine. Cuvajmo in ne uničujmo spomenikov naše lepe domovine! Kdor se po tem ravna, kaže blago srce in ne dela nobene škode nobeni javni uredbi, ki je v občo korist.
Nravnost in delo nas bodeta storila vrednim sinovom našega naroda, ki je dobil od pradedov narodni ponos, jezik,'pesmi, šege, navade in sile. Te svetinje moramo vedno čuvati in varovati.
Posebno pozornost moramo imeti na to, kar zadeva govor, hojo in sploh vse ravnanje. Kdor hoče biti naobražen, mora take ljudi posnemati in se varovati sirovosti, kričanja, kle- ~j tve, nedostojnega petja in zmerjanja. Nespodobno je tekati za vozmi, se jih oprijemati in metati kamenje za njimi. Hodite v družbo le z znanjem staršev, iz šole pa kar naravnost domov. Postopanja, zlasti večernega, se je treba skrbno varovati. Pozdravljajte dostojno po učiteljevem naročilu!
V šolskem redu natančuo določi začetek in konec šolskega leta sploh in začetek pred-popoldanskega in popoldanskega pouka. Na-znači proste dneve v tednu in posebne opazke, v katerih bi bilo treba navesti počitniške dneve med šolskim letom.
Dotlej, da se do vsega tega ne pride potom predavanja po roditeljskih shodih, naj se vzajemno s pisanim, oziroma tiskanim šolskim redom preskrbi vse roditelje, ki imajo šolsko deco, tudi z opombami za starše, kar je obenem izvleček iz šolskega in učnega reda.
Starši ali njih namestniki so dolžni razrednega učitelja takoj obvestiti o vsaki nepričakovani šolski zamudi, in to ustno ali pa pismeno (§ 65. š. r.).
Delo doma, na polju, ali v obrti ne opravičuje zamud (§ 66. š. r.).
Otroci z gnusnimi boleznimi ali prihajajoči v gnusnem stanju ne smejo prihajati v šolo, dokler ta nedostatek ni odpravljen (§ 68. š. r.). Otroke, ki prihajajo umazani v šolo, sme učitelj poslati domov, da se jih umije, ali pa jih sme dati takoj zunaj šole umiti.
Starši in njih namestniki so dolžni šolo v njenem namenu podpirati, držati se predpisov in naredb šolskih oblasti, slušati učiteljeve nasvete, ki se tičejo pouka ali vzgoje otrok, in morajo priti v šolo, ako jih pozove z ozi-rom na pouk ali vzgojo njih otrok šolski voditelj (§ 100 š. r.).
Starši naj nikar ne jemljejo s seboj otrok na zabave, zlasti na one ne, ki trajajo do pozne noči.
Po teh določbah lahko sestavi vsak okraj zase in vsaka šola posebe primeren načrt za šolski red.
A.
Šolski obisk, rednost, snaga in zdravje.
1. Hodi v šolo redno, mirno in o pravem času!
2.	Ne zamujaj pouka brez zakonito dopustnega vzroka!
3.	Vsako zamudo opraviči pismeno ali ustno!
4.	Bodi čedno in spodobno oblečen!
5.	Nalezljive bolezni: davico, škrlatico, ošpice, dušljivi kašelj, ovčje osepnice, mumpus, Iegar in grižo naznanjaj!
6.	Otroku z ostudnimi boleznimi ali v gnusnem stanju — ušivemu — je prihod v šolo zabranjen.
7.	Predpoldanski pouk traja od — do —, popoldanski od — do — ure.
8.	Nosi s seboj samo potrebne reči in priprave ter jih drži vedno čiste in v lepem redu.
B.
Bed pred in med poukom, po pouku in v odmorih.
1.	Zunaj šolskega poslopja se vedi mirno in dostojno!
2.	Obutev pred vstopom v šolsko poslopje dobro osnaži!
3.	Po stopnicah in hodnikih stopaj mirno, počasi in previdno!
4.	Pljuvaj le v pljuvalnik in to ne brez potrebe!
5.	Pozdravi pred vstopom v razred; podaj se na določeno mesto; ne ropotaj in mirno pričakuj pouka!
6.	Ne poškoduj ničesar!
7.	Vse svoje predstojnike in učitelje vljudno pozdravljaj!
8.	Spoštuj jih in bodi jim pokoren!
9.	Segret nikdar ne pij!
10.	Ne hodi k segreti peči!
11.	Pri uku glej na učitelja in na delo; bodi pazen; govori samo, kadar si vprašan in vselej lepoglasno in pravilno!
12.	Iz šolske sobe je dovoljeno le v nenavadnih slučajih in boleznih.
13.	V odmorih se ravnaj po naročilu!
14.	Hodi mirno iz šole in nikjer ne razgrajaj!
C.
Bed in obnašanje zunaj šole.
1.	Pozdravljaj vsakega po naročilu!
2.	Govori resnico, bodi pošten, miroljuben in postrežen!
3.	Proti tovarišem bodi prijazen, vljuden, spravljiv in prizanesljiv!
4.	Svoje naloge izdeluj pridno in o pravem času!
5.	Ogibaj se nevarnosti, posebno kajenja in pitja opojnih pijač!
6.	Bodi z malim zadovoljen, zmeren in varčen!
7.	Ne delaj škode, ne trpinči nobene živali in čislaj božja dela v prirodi!
8.	Bodi vedno vesel in zadovoljen!
XXIV. redna velika skup-
v v ■
sčina
„Družbe sv, Cirila in Metoda" v Ljubljani" se vrši v nedeljo, dne 8. avgusta 1909. leta ob 10. uri dopoldne na Jesenicah (v hiši g. Antona Trevna na Savi štev. 16). Vzpored:
1.	Nagovor prvomestnika.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Poročilo nadzorništva.
5.	Volitev članov v družbino vodstvo.1)
6.	Volitev nadzorništva (5 članov).2)
7.	Volitev razsodništva (5 članov).3)
8.	Izprememba pravil.
9.	Slučajnosti.
Vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, 17. julija 1909. Dostavek: 1. Po prihodu skupščinarjev na Jesenice bo izprevod na Savo, kjer se vrši zborovanje v hiši g. Antona Trevna št. 16.
2. Ob treh popoldne bo ljudska veselica pri g. Višnarju, ki jo priredita domači podružnici z vzporedom:
a)	javna telovadba „Sokola",
b)	srečolov,
') Iz vodstva letos izstopijo gg.: Aleksander Hu-dovernik, dr. Ivan Svetina, Iv. Vrhovnik. V odbora pa še ostanejo gg.: Andrej Senekovič, (prvomestnik), dr. Dragotin Bleiweis vitez Trsteniski, Fran Crnagoj, dr. Ernest Dereani, Gregor Einspieler, dr. Ivan Mrhar. Fr. Pahernik, Luka Svetec, dr. Gregor Žerjav.
2) V nadzorništvu se bili gg.: dr. Fr. IlešiS, dr. Danilo Majaron, dr. Ferd. Muller, dr. VI. Ravnihar, Iv. Scheinigg.
8) V razsodništvu so bili gg.: Jak. Kogej, Matej Ražun, K. Savnik, dr. Fr. TekavčiS, dr. K. Triller.
c) šaljiva pošta, č) prosta zabava.
Skupni obed bo pripravljen v gostilni g. Jakoba Mesarja na Jesenicah, cena 1 K 50 v za osebo; udeleženci naj se za to priglase do 1. avgusta pri samem gostilničarju ali pri podružnici družbe sv. Cirila in Metoda na Jesenicah, Obed se bo dobil tudi v drugih narodnih gostilnah, posebno pri g. Trevnu na Savi, na „Pošti", pri „Sokolu", v gostilni Višnarjevi in Hrovatovi na Jesenicah. Cena navadnemu kosilu 80 v, na razpolago pa bodo še druga jedila. Kdor hoče, da dobi tu pripravljeni obed naj se oglasi do 1. avgusta pri navedenih gostilničarjih.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Delegate za glavno skupščino so dalje prijavila sledeča društva:
XXII.	Okrajno učiteljsko društvo v Ormožu :
82.	Josip Eajšp, nadučitelj v Ormožu,
83.	Anton Kosi, učitelj v Središču,
84.	Robert Košar, učitelj pri Sv. Bol-
fenku.
Namestniki:
15.	Anton Porekar, nadučitelj na Humu,
16.	Jakob Preindl, učitelj pri Sv. Bol-
fenku,
17.	Marija Velnar, učiteljica pri Svetem Bolfenku.
XXIII.	Kozjansko učiteljsko društvo:
85.	Valentin Pulko, nadučitelj v Dobjem,
86.	Alojzij Pečnik, nadučitelj v Bučah,
XXIV.	Učiteljsko društvo zo goriški okraj :
87.	Josipina Jugova, učiteljica v 03eku,
88.	Olga Prinčičeva, učiteljica v Cerovem,
89.	Franc Mermolja, učitelj v Dobravljah,
90.	Bihard Gorjup, učitelj v Banjšici,
91.	Franc Strgar, učitelj v Desklah,
92.	Josip Drovenik, učitelj v Gabrijah,
93.	Edvard Praprotnik, učitelj v Mirnem,
94.	Andrej Vodopivec, učitelj v Levpi.
XXV.	Učiteljsko društvo za politiški okraj Ljutomer:
95.	Fran Cvetko, nadučitelj v Volčji vasi,
96.	Karel Mavrič, učitelj v Sv. Križu,
97.	Terezija Petovar, učiteljica v Kapeli,
98.	Julija Bobič, učiteljica v Ljutomeru.
Namestnika:
18.	Janez Robič, _ ravnatelj v Ljutomeru,
19.	Ferdinand Šprager, nadučitelj v Vržeju.
XXVI.	Učiteljsko društvo za laški okraj:
99.	Štefanija Cimperšek, učiteljica v Trbovljah.
100.	Anton Gnus, nadučitelj v Dolu,
101.	Blaž Jurko, voditelj v Bazboru,
102.	Fran Lebar, učitelj v Hrastniku,
103.	Bihard Pestevšek, učitelj v Laškem trgu,
104.	Miloš Roš, učitelj v Hrastniku,
105.	Janko Sorčan, nadučitelj na Hrastniku.
Namestniki:
20.	Anton Kuhar, učitelj v Trbovljah,
21.	Ivan Logar, učitelj na Zidanem mostu,
22.	Josip Zorn, učitelj v Loki.
XXVII.	Šaleško učiteljsko društvo;
106.	Silvester Košutnik, šolski voditelj v Topolšici,
107.	Miloš Tajnik, učitelj v Šoštanju.
Namestnica:
23.	Julči Fister, učiteljica v Smartnu ob Paki.
Prosimo, da prav zanesljivo prijavi še ostalih 8 Zavezinih društev do prihodnje srede svoje delegate. Vodstvo Zaveze.
Štajersko.
Zveza slov. štajerskih učiteljev in učiteljic. Dne 1. avgusta t. 1. se vrši v Celju v okoliški šoli vodstvena seja ob 8. uri zjutraj. Isti dan ob četrt na 12. dopoldne je istotam seja upravnega odbora. O obeh sejah so dotični tovariši dobili pismena vabila in se prosi, da vsi pridejo točno in zanesljivo.
Vzpored seji upravnega odbora:
1.	Poročilo vodstva:
a)	Nagovor predsednikovega namestnika.
b)	Poročilo tajnikovo.
c)	Poročilo blagajnikovo.
d)	Poročilo socialnega odseka.
2.	Določitev letnih doneskov za prihodnji dve leti.
3.	Določitev kraja in časa prihodnjega občnega zbora.
4.	Posvetovanje v zadevi letošnje glavne skupščine „Zaveze avstr. jugoslov. učit. društev" v Mariboru.
5.	Izprememba društvenih pravil.
6.	Volitve:
a)	novega vodstva,
b)	treh pregledovalcev letnih računov,
c)	odbornikov za „Lehrerbund",
d)	delegatov za „Lehrerbund",
e)	delegatov za „Zavezo".
7.	Slučajnosti.
Za „Zvezin" koncert v Mariboru dne 15. avgusta letos so ta teden note razposlane. Kdor jih še ni dobil se gotovo ni javil, če želi sodelovati, naj takoj piše tovarišu Šijancu v Gornji grad.
Po koncertu bo ples, za katerega igra veteranska godba.
Pevske vaje bodo na dan prireditve dopoldne in popoldne. Pevke in pevci naj si uredijo tako, da bodo že zjutraj v Mariboru. Brez temeljite vaje ni dobrega nastopa. Torej točno in zanesljivo 1 čas pevskih vaj še naznanimo.
Vstopnice se letos ne bodo razpošiljale posameznim društvom, oziroma osebam v raz-pečavanje — tako kakor lani. Dobivale se bodo v Mariboru pri trgovcu Viljemu Berdajsu zadnji teden.
Kdor bo zadržan priti v Maribor iz tega ali onega vzroka, naj se pa spominja prireditve s tem, da pošlje namesto vstopnine svoj prispevek na naslov „Zvezinega" tajnika tov. Sijanca. Imena darovalcev kakor tudi vsota se bo objavila.
Letos so za koncert večji stroški kakor lani. Dohodkov pa najbrž ne bo toliko, ker smo opustili predprodajo v istem smislu, kakor je bila lani.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 5. avgusta 1909, v Bočni v tamošnji šoli točno ob 11. uri dopoldne po sledečem vzporedu:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Društvene zadeve:
a)	Zapisnik.
b)	Dopisi.
c)	Volitev delegatov za „Zavezino" skupščino
v Mariboru.
e) Slučajnosti.
3.	Črtice o modernem risanj u. Predava tov. Gosak.
Pred zborovanjem ogledovanje novega šolskega poslopja.
Po zborovanju skupen obed v gostilnici g. Žmavca. Prosi se, javiti svojo udeležbo tov. Branku Zemljiču. Gostje dobro došli!
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Okrajno učiteljsko društvo ormoško zboruje v četrtek, 5. avgusta 1.1., pri Svetinjah po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik.
2.	Društvena poročila in dopisi.
3.	Bazgovor o šol. in učnem redu, oziroma izvršitvenih predpisih.
4.	Predavanje.
5.	Nasveti in predlogi.
Začetek zborovanja ob 10. uri pred-poldne.
Zaradi oneda se je oglasiti pri tovarišu nadučitelju Šijancu najpozneje do 3. avgusta. Na mnogobrojno udeležbo vabi
odbor.
Srednješolski vestnik.
** O celjski višji gimnaziji piše „Narodni Dnevnik": Letošnje šolsko iz-vestje izkazuje na zavodu koncem leta 336 učencev (med temi 12 v pripravljalnem tečaju), 85 Slovencev in 249 Nemcev, 1 Čeh in 1 Italijan. Štajercev je bilo 228 (iz Celja in okolice 132), Kranjcev 23, Nižjeavstrijcev 39. 46 je izvršilo odlično, 234 z dobrim in 30 z zadostnim uspehom, 16 učencev ima ponavljalni izpit. — Poučevalo je 14 profesorjev, 2 su-plenta, 1 vadniški in 2 pomožna učitelja. — Bazmerno malo število slovenskih učencev zbuja človeku, ki pozna neliko zgodovino zavoda, grenke spomine. Celjska gimnazija je bila ustanovljena po prizadevanju celjskega sodnika Slovenca dr. Nikolaja Lipiča, rodom Ljubljančana, in sicer, kakor je zatrjeval dr. Lipič v nasvetih dvorn. graškemu guberniju in škofu grofu Firmijanu. za „zapuščene in zanemarjene Slovence v celjskem okrožju". Dr. Lipič je pisal imovitim možem in posestnikom •celega celjskega okrožja in tudi sam potoval okrog, da je nabral 150 tisoč goldinarjev za ustanovitev zavoda. In na tem, s slovenskim denarjem in od Slovenca ustanovljenem zavodu gospodarijo danes najbolj zagrizeni Nemci. — Leta 1851., ko je dobil zavod 7. in 8. razred in se preselil v sedanje, takrat dozidano poslopje, je daroval škof A. M. Slomšek 1000 goldinarjev za šolske potrebščine. L. 1852. je bilo razmerje po narodnosti na zavodu sledeče: Slovencev 125, Nemcev 40; v osmi šoli takrat ni bilo nobenega Nemca. In letos je bilo 10 Slovencev in 28 Nemcev.
** Šolnina na srednjih šolah se ne bo več plačevala s poznatimi šolninskimi znamkami, marveč potom poštno-hranilnega urada. Vsa ravnateljstva srednjih šol se sprejmejo v čekovni promet tega uradu. Ta način plačevanja, ki bo vsekakor veliko ugodneji kot plačevanje z znamkami, se proglasi v kratkem s posebnim ukazom. Javne državne blagajnice in davkarije ustavijo prodajo šolskih znamk julija t. 1. Za že kupljene, nepokvarjene in seveda nerabljene znamke se vrne denar do konca decembra 1.1. Tozadevna prošnja se ima vložiti na pristojno deželno šolsko oblast.
** Laško učiteljišče v Gradišču ob Soči — zagotovljeno. Naznanilo iz ministrstva o ustanovitvi laškega učiteljišča v Gradišču je menda že dobil tamkajšnji občinski urad. Učiteljišče se otvori s prihodnjim šolskim letom. Novo učiteljišče je pridobitev državnega in deželnega poslanca prošta Faiduttija.
Politiški pregled.
*	Sestava avstr. delegacije je sledeča: 17 Slovanov, 15 Nemcev, 5 socialistov in 3 Bomani. Nemcem ta sestavitev prav nič ne ugaja; za skupnega finančnega ministra Bu-riana jim sicer ni veliko, temveč za Aeren-thala, ki utegne dobiti zavoljo svoje vnanje politike od slovansko-socialistiške večine nezaupnico,
VII. splošni avstrijski katoliški shod bo na Dunaju dne 5., 6., 7., in 8. septembra. Na shodu bo 5. septembra govoril tudi kranjski državni poslanec dr. Krek o izseljevanju.
*	Kdo bo djakovški škof? „Neue Freie Presse" poroča, da ima postati naslednikom Strossmajerja v Djakovem sarajevski nadškof dr. Stadler, njegov naslednik v Sarajevu bi bil dr. Saric.
*	Strankin zbor avstrijskih socialistov se vrši, letos od 19. do 24. septembra v Libercih na češkem. Med drugimi poroča posl. Besel o delovanju socialne demokracije v deželnih zborih.
*	Hrvaški narodni svet. Socialno-demokraška stranka je sklenila vstopiti v hrvaški narodni svet pod sledečimi pogoji: 1. da se narodni svet izreče za narodno edinstvo Hrvatov in Srbov, 2. da zahteva združenje vseh Jugoslovanov in 3. da zahteva polit, osvoboditev jugoslovanskih narodov od vsakega zunanjega pritiska.
*	Bolgarski dijaki so napravili ofici-alen izlet v Carigrad, kjer so bili slavnostno sprejeti. V pozdravnih govorih med bolgarskimi in turškimi dijaki se je izražala želja, naj bi se ustanovila bolgarsko-turška zveza.
*	Ustava za Bosno in Hercegovino. Iz Budimpešte poročajo, da je ogrska vlada načrt ustave za Bosno in Hercegovino že proučila ter ga s svojim mnenjem vrnila skupnemu finančnemu ministrstvu. Tekom septembra se bo o tem načrtu razpravljalo v skupni konferenci avstrijskih in ogrskih ministrov.
*	Ruski vojni material za Črno goro. „Zeit" poroča iz Odese: Buski pomožni križar „Petrograd" je zapustil tukajšnje pristanišče z blagom, ki je, kakor se govori, namenjeno v Bar, ter ima na krovu okolo 7000 tonelat vojnega materiala, in sicer poljske topove, mitraljeze, municije, velike množine razstreljivih snovi za mine itd., kar vse je podaril car Nikolaj črnogorskemu knezu. Že v januarju t. 1. je nameravala ruska ladij a „Cherson" prepeljati enak tovor, a je bila preprečena po avstrijskih vojnih ladijah. Ker je pa sedaj zaradi avstro-črnogorske pogodbe barska luka prosta, se bo tovor križarja lahko izkrcal.
Seja odbora Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji se vrši dne 14. avgusta ob skupšč. Zaveze v Mariboru.
Vestnik.
Peče — kaj?! Pišejo nam. V št. 29. z dne 16. julija t. 1. je priobčil „Učit. Tov." članek „Žirovnikov slučaj", v katerem ste v glavnem povedali, koliko je tov. Žirovnik že deloval med narodom, a da je vkljub vsem njegovim zaslugam S. L. S. imela pogum kaznovati ga s tem, da ga je iz Št. Vida prestavila v Borovnico. „Slovenca" je to tako zapeklo, da je takoj 17. julija priobčil notico, v kateri trdi, da je Ž. priobčil v „Učit. Tov." svojo biografijo in da so celo Zirovnikovi pristaši veseli, da gre Ž. iz Št. Vida. — Tovariš Ž. je poslal „Slovencu" takoj popravek, da ni on nobene biografije spisal za „Tovariša" in da jo torej tudi ni mogel v njem objaviti. To je bil zopet hud poper za naše klerikalne junake. Toda oni si takoj pomagajo. Zapisali so k popravku, da so torej podatki v „Učit. Tov." tembolj napačni. Mi pa vemo, da se bivši Žirov-nikovi pristaši, kakor so „Klanfar", „Kozlar", „Jožof" itd. skrivaj res vesele Žirovuikovega odhoda. Vemo pa tudi, da 80% Šentvidčanov gonjo proti Ž. odločno obsoja. Nadalje pa tudi vemo, da so podatki iz Žirovuikovega življenja tako resnični, da jih vsi okolo „Slovenca" zbrani doktorji sv. pisma ne morejo ovreči. Peče jih, ko so udarili ti prijatelji (?) našega kmeta po možu, ki je deloval za tega kmeta že trideset let nesebično in požrtvovalno in ž a n j e za vse svoje idealno delo — preganjanje. — Vesti imajo "torej še nekaj, a sramu pa nimajo prav nič!
K imenovanju nemškega šolskega nadzornika na Sp. Štajerskem piše „SI. Narodu" spodnještaj. učitelj: Zdaj pa slednjo obzirnost vstran 1 Slovensko učiteljstvo je bilo pri nas dosti dolgo radi peščice „nemških" učiteljev — pastorka. Odslej naj to postane drugače 1 Nobenega povoda ni več za — nem-škutarenje. Nemcev ni več med slovenskimi učitelji — kdor se še domišljuje takega, svobodno mu! — torej so lahko svoji med svojimi. Vse nemško referiranje,
diskutiranje in uradovanje — odkogarkoli si bodi — ima poslej prenehati! Mi hočemo, da se jeziku našemu da, kar mu gre! Gospodje nadzorniki se bodo temu — hočešnočeš — že morali prilagoditi. Sramota bi bila, ako bi ne kazali zdaj, da smo si svesti svoje moči. Vsako najmanjše tozadevno obrekovanje, bi bil naroden greh. Vsakemu svoje! če se peščici našemljenih Nemcev deli takih koncesij, potem imajo vendar učitelji na avtonomnem svojem ozemlju pravico zahtevati, da se z njimi razpravlja, piše in uraduje v njihovemjezikul Če se odslej naprej to ne bode vršilo tako, potem se pač naše učiteljstvo ne nahaja na višku časa ter ne zasluži, da ga zovemo — narodno. — Vsaka sila do vremena! Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Kaj hasni učiteljstvu vsa organizacija, če pa v domačiji svoji ne uporablja svojih pravic?! Zato pa neizprosno na vidik! časi suženstva so davno prešli, dosti dolgo smo ro-bovali — perordre de Mufti — par nemčurjem na ljubo. A zdaj nikdar več dalje tako!
Kaznovano ovajanja učiteljstva. „Narodni Dnevnik" piše: Z naraščajem moči naših klerikalcev naraščajo tudi ovadbe proti narodnemu učiteljstvu, Gotove klerikalne glave se ne sramujejo ovajati učiteljstva pri okr. glavarstvih, okr. in dež. šol. svetu. Največkrat se ponavlja pritožba, da je dotičen učitelj strasten agitator narodne stranke. — Treba biti narodnemu učitelju samo toliko značajnim, da brani šolo pred klerikalno samovoljnostjo in da ni bojazljivec, ki zataji svoje politično prepričanje — pa že romajo ovadbe v Gradec. Pred celjskim okrajnim sodiščem (sodni svetnik dež. sodišča dr. Erhatič) se je obravnaval tipičen tozadeven slučaj. Priobčili smo svoječasno ovadbo, katero sta vložila petrovški župan Koren F. E. Fri-drich iz Kazas proti nadučitelju Slancu v Pe-trovčah. Očitala se mu je strastna agitacija pri deželnozborskih volitvah (dasi je takrat dva meseca težko bolan ležal v postelji), sklicevanje političnih sestankov v šoli itd. Ker g. nadučitelju Slancu take ovadbe naravno radi šolskih oblasti ne morejo biti ravnodušne, je vložil proti Korenu in Fridrichu tožbo. Prvi se je poravnal, proti zadnjemu se je vršila obravnava. Nastopil je dokaz resnice, kateri pa se je popolnoma ponesrečil in je bil obsojen na globo 25 K in stroške. Gosp. Slanca je zastopal g. dr. Vekoslav Kukovec. Neustrašenemu in vztrajnemu g. nadučitelju privoščimo iz srca zasluženo zadoščenje!
Sestanek slovenskih učiteljskih abiturientov in abiturlentinj bo, kakor smo že poročali, v soboto 30. julija in v nedeljo 1. avgusta. V soboto popoldne ob 2. se snidejo tovariši obiturienti in tovarišice abitu-rientinje v Narodnem domu. Nato si udeleženci ogledajo muzej, umetniško razstavo in druge zanimivosti Ljubljane in se na večer sestanejo v Švicariji. V nedeljo (1. avgusta) je vzpored ta-le: Ob pol 10. dopoldne v Mestnem domu: Beferati: 1. Učiteljske stanovske organizacije. — 2. Okrajna učiteljska društva. — 3. Žensko vprašanje in učiteljica. — 4. Šola in dom. — 5. Narodna vzgoja. — 6. Pomen in važnost telovadbe. — 7. Bazmere na koprskem učiteljišču. — Popoldne ob 5. je zabavni del, sestanek z učiteljstvom in prijatelji učiteljstva. Oba ta faktorja opozarjamo, da se polnošte-vilno udeležita. Domače, neprisiljene zabave ne bo manjkalo!
Naši gosti. Doslej so bile v Ljubljani tri skupine ruskih učiteljev in učiteljic, v vsaki skupini okrog 60 oseb. Ogledali so si Ljubljano in se divili njeni lepoti. Poučili so se tudi o naši organizaciji, si ogledali našo tiskarno, posojilnico itd. Vsemu so izrekli svoje priznanje. Naša „Zaveza" jih je sprejela dostojno in gostoljubno, kolikor pač zamorejo njena skromna sredstva. — V četrtek je dospel preko Trsta v Ljubljano bulgarski tovariš D. G r a n č a -r off.
ŽIrovnikove narodne pesmi za šolsko mladino so sedaj pri ministrstvu, kjer čakajo odobrenja za šolsko porabo. Potem izidejo takoj v tisku, in sicer v t r e h zvezkih.
Bočni zapisnik bo gotovo dotiskan do začetka septembra ter se začne potem takoj razpošiljati.
Celcstin Jelenec, pravni praktikant v Ljubljani, je bil dne 22. t. m. v slavnostni dvorani c. kr. dunajskega vseučilišča promovi-ran za doktorja prava. Mladi gospod doktor je sin vrlega tovariša Štipka Jelenca. Srčno čestitamo!
„Slepa ljubezen", ljudska igra s petjem v petih dejanjih, spisal Anton Pesek, se uprizori, kakor smo javili že zadnjič, v Ptuju v „Narodnem domu" v nedeljo, d n e 1. avgusta t. 1. Začetek ob 7. uri zvečer. Uglasbil je pesmi in godbo priredil priznani skladatelj Emil Adamič. Ker se igra uprizori prvič v polnem obsegu in ker so napevi ter godba izvirni, ker se še niso peli oziroma igrali nikjer, vlada obče zanimanje za to predstavo. Opozarjajo se nav to predstavo zunanji, ki se je žele udeležiti. Železniške zveze so tako s Celja in Maribora kakor tudi s Središča in Ormoža ugodne. Čist dobiček je namenjen društvu za varstvo otrok. Pri uprizoritvi nastopi 24 otrok najuglednejših ptujskih meščanov, uloge odraslih igrajo učitelji in učiteljice ptujskega okraja. Pri prireditvi bosta navzoča tudi pisatelj Pesek in skladatelj
Adamič. Ta predstava bo torej v vsem obsegu delo učiteljstva. Čast mu!
Cenjena slovenščina. Dne 14. t. m. je imelo slovensko učiteljstvo mariborskega okraja uradno konferenco. Prejšnja leta je bilo slovensko in nemško učiteljstvo tega okraja združeno; poslovalo in tudi referiralo se je večjidel v nemškem jeziku. A sedaj je slovensko učiteljstvo ločeno od nemškega in konferenca popolnoma zase; pričakovati bi bilo torej, da se ne le referirá, ampak tudi posluje v slov. jeziku. Nekaj učiteljev je referiralo slovenski, a smešno se mi je zdelo, da nam je zadnji referent podal oceno Lavtarjeve slovenske ra-čunice v nemškem jeziku ; saj bomo vendar rabili računico v slov. šolah, čemu je torej ocenjevati napram slov. učiteljstvu v nemščini? Še bolj smešno je bilo, da se je predsednik sam tako previdno varoval ziniti vsaj eno besedo slovenski. Celo slovenske stavke svojih predgovornikov je ponavljal dobesedno v blaženi nemščini. Saj pa so bili med referenti in govorniki tudi taki učitelji, ki niso nikakšni krokarji, vendar se zavedajo, da je slovenski jezik toliko bogat na besedah, da se lahko z njim istotako vse pove kakor v nemščini. Pričakujemo, da se bo prihodnje leto pri enaki priložnosti slov. učiteljstvo posluževalo izključno le slovenskega jezika.
Slovenski tovariši in tovarišice! Zahtevajte vozne listke pri železniških uradnikih izključno le v slovenskem jeziku. Pred kratkim mi je odgovorila neka tovarišica na vprašanje, zakaj ne zahteva voznega listka slevenski: „Bojim se, da bi ga ne dobila; potem bi še ne mogla domovi Naivno!
Izpit zrelosti na c. kr. učiteijiščn v Kopru so izdelali z dobrim uspehom tudi Viktor Sošič, Karel Širok in Stanko Trdan, ki se jih je pomotoma izpustilo v „Učit. Tov." Bazen zrelostnega izpita s slovenskim učnim jezikom so napravili iz italijanščine kot predmet: Alojzij Bukavee, Ferd. Ferluga, Val. Katnik, Bogomil Mozetič, Viktor Sosič, Karel Širok in Stanko Trdan. Iz hrvaščine kot predmet je napravil izpit France Jakopec.
Gospodinjski šoli v Tomaju je dovolilo poljedelsko ministrstvo 10.000 K ustanovne in letnih 2000 K vzdrževalne podpore Bkozi 3 leta.
Čudna šola je ljudska šola v Uniji na kvarnerskih otokih v Istri. Sola je namreč hrvaška za hrvaške otroke, ker drugih otrok v Uniji sploh ni. Ali na tej hrvaški šoli poučuje učiteljica, ki ne umeje hrvaški 1
Nemška šola v Slovenski Rečici. Iz Belokrajine pišejo: Minuli teden je bil prišel v vas Bečico občine Semič dr. Eger in okrajni šolski nadzornik Peerz ter sta vzela v najem hišo v tej vasi, kjer misli nemški „Schul-verein" otvoriti nemško šolo že prihodnje šolsko leto.
Shod staršev pri Sv. Jakobu v Trstu.
Na poziv na ta shod, ki se je vršil na vrtu „Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu je bil takov odziv, da so bili vrtni in notranji prostori nabito polni, da ni bilo možno nikako gibanje. Atmosfera je bila nasičena elektrici-tete, ogorčenje je jezno valovilo. Dr. Bybar je govoril o tej naši šolski mizeriji, o tem škandalu, o tem višku krivičnosti. Med govorom je prišlo večkrat do takih izbruhov ogorčenja, trajajočih po več minut, da se je bilo bati eksplozije v najhujših oblikah. Predsedništvo, dr. Bybar in hladneji elementi med zborovalci samimi so morali opravljati vso svojo zgovor. nost, da so mirili razdražene duhove. Bila je to elementarna manifestacija ogorčenja in jeze zaradi krivičnosti vlade in nasprotnikov. To ogorčenje očetov in mater naj bi videli vladni možje in če imajo le kaj čutečega srca v prsih, bi drugače reševali to naše nesrečno šolsko vprašanje. Poleg dr. Bybaía so govorili še Budolf Može, Makso Cotič, Kreševič in Marič. Predsedoval pa je predsednik odbora staršev Valentin Vovk.
Proti podržavijenju meščanskih šol se je izrekel mariborski obč. svet. Predsedstvo nemškega društva mešč. učiteljev na Dunaju je namreč naprosilo vse nemške mestne obč. zastope v Avstriji, naj podpirajo njegovo resolucijo za podržavljenje meščanskih šol v Avstriji. Obč. zastopnik Bancalari je nato predlagal v seji mariborskega obč. sveta, naj se tej prošnji iz narodnih ozirov ne ugodi, ker bi podržavljenje mešč. šol pomenilo novo oškodovanje nemštva v Avstriji. Ne bi omenili te zadeve, ako bi ne bila tipičen primer za to, da bi zlasti mi Slovenci ne dobili nobenih višjih in strokovnih šol.
Občni zbor zveze čeških učiteljskih drnštev na Češkem se je vršil dne 14. t. m. na Žofinu v Pragi. Zveza šteje sedaj 107 učiteljskih društev z 8229 člani. Zborovanja so se udeležili potujoči ruski učitelji ter učiteljice. Zveza ima med drugim dvoje učiteljskih sana-torijev, enega na otoku Babu, drugega v Su-livanu; sedaj namerava postaviti na Višegradu v Pragi lasten učiteljski konvikt za 120.000 K. Mešč. učitelj Moravec je predaval o razvoju ljudskega šolstva tekom zadnjih 40 let. Shod se je izrekel za tesno organizacijo učiteljstva; ■samo ta vodi do zboljšanja stanovskih in gmotnih razmer. Tako na Češkem in tako tudi pri nas.
Prokleta!... Drugi zvezek tega romana je pravkar izšel. Dobiva se pri založniku V. Požgaju v Kranju.
Priporočamo našim gospodinjam pravi	kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
si. Žagali, T 1161, 5:9 I. V.
Našim rodbinam priporočamo 22
- Kolinsko cikorijo -
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1840.
Kranjsko.
119 1—1
V	šolskem okraju Ljubljanske okolice je stalno oddati naslednja učna mesta z zakonitimi prejemki:
1.	nadučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli na Dobravi;
2.	učiteljsko in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski šoli v Grosupljem;
3.	nadučiteljsko mesto na petrazredni ljudski šoli v St. Vidu pri Ljubljani;
4.	nadučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Sori;
5.	eno učno mesto na trirazredni ljudski šoli v Šmarju;
6.	eno učno mesto na dvorazredni ljudski šoli t Budni ku;
7.	učiteljsko in voditeljsko mesto na enorazredni ljudski šoli v Veliki Ligojni.
Pravilno opremljene prošnje za eno izmed teh služb je predpisanim službenim potom semkaj predlagati
do 25. avgusta 1909.
V	kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 17. julija 1909.
St. 1080.
Štajersko.
120 1-1
V pol. okraju Celje se za sledeče ljudske šole razpišejo službe učiteljev in učiteljic v stalno name-ščenje s pričetkom prihodnjega šolskega leta:
1.	Na trirazredni nemški šoli v Štorah, krajni šolski svet Teharje, III. krajevni razred, mesto učitelja,
2.	Na ekspozituri v Lokavcu, spadajoči k šoli t Loki pri Zidanem mostu, II. kr. razr. in 200 K osebne doklade, mesto učitelja.
3.	na dvorazrednici v Št. Petru nad Laškem, II. kr. razr., mesto učiteljice in
4.	Na trirazrednici v Zidanem mostu, II. kr. razr. mesto učitelja, oziroma učiteljice.
Pravilno opremljene prošnje naj se postavnim službenim potom vložijo do dne 20. avgusta 1909 pri dotičnih krajni h iolskih svetih.
Okrajni šolski svet v Celju, dne 27. julija 1909,
Ivan Bonač
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne oene.
&g. učiteljem in njih rodbinam 5°/o popusta.
Svetlolikalnica:	;
1-32 Kolodvorske ulice št. 8.
23 42-32
v Ljubljani »»-i
Šelenburgove ulice 6
(nasproti glavne pošte) priporoča slavnim šolskim vodstvom svojo
trgovino papiija in šolskih potrebščin.
Velika zaloga vsakovrstnih šolskih zvez-kov, papirja, črnila itd. itd. — Edina zaloga najboljših svinčnikov v korist
družbe sv. Cirila in Metoda. (Prosim blagovolite zahtevati cenovnik, ki ga dopošljem brezplačno.)
Risarska stojala
iz močne Ia lepenke i upognjenim hrbtom (nezarezanim) po najnovejšem predpisu.
Velikosti I. = 240X1^5 mm k 10~vin.
II.	= 280X200 mm a 12 vin.
III.	= 350X250 mm i 22 vin. Trpežne zaponke za pritrjenje predlog
100 komadov K 2-—.
-Velika knjigoveznica-
v kateri se izdelujejo preprosta kakor tudi najfinejša dela. — Za šolske in ljudske knjižnice stavim posebno znižane cene in so take knjižice najtrpežneje v močno platno vezane. — Cc. šolska vodstva naj blagovolijo radi cen vprašati.
m 0
H« &
S p
■Ö o
œ
et »
N<
cr P
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice m 52—4
Marije Jirsove
v Novim Hrddku «/Met.
RETTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 3!
Temeljito snaženje šolskih tal in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovanje RETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
Fran Burger8?J
mizarski mojster v Spod. Šiški.
loiniôtT-u Je lzâla:
YOJYODINA KRANJSKA
izdava A za ioie:
17 iMBijepisaai nariskov v barvotoiui z dodan») pojasnilom
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in
močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
! i il i i ¡i i > <> i i «t ü j; it ü ¡i
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev.
Najboljše orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
*. .j.nM Im ----* *
tm ranici
FRAN M ARO L T,
uawj * iiiiiiijui.
Visoki deželni sv» kfaajski je z razpisom 2 doe 35. maja 1907, št 2463, odobril in pripori! to u«o v uporabo kot razredno »a ljudskih in mettanskih Mah s slovenski« učnim jezikom.
Vsi iranski, izvršeni na 18 Hsttii, so mani v merilu 1 : 75.000. - Velikost 87 x 60 cm.
Torej ponazoril jejo po mtotoa ilnr m načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih Mata izbrano nčBo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Izdava B za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom.
Sestavil ia narisal
PRAN MAROLT,
natrij v Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni; isčni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in kt velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem leta 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega svita kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih šolah.
cena io k. Ig. pl. Kletamayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. cen« i k.
Trnjevo žico
in
žične mreže
za ograje
vsakovrstne poljedelske stroje in razno orodje, posebno
travniške brane, pluge za globoko oranje (rigolanje), drevesne žage in trsne škarje, leščerbe za uničevanje gosenic in ličink (izvrstna iznajdba), najboljši portland cement, traverze, strešno lepenko, škrilj „Eternit", najboljša snov za kritje streh, cevi in straniščni nastavki iz kamenščine, vodovodne Cevi iz kovnega železa ali svinca, sesalke in vodovodne naprave, zajamčena umetna gnojila in razno drugo blago priporoča po najnižjih cenah
trgovina z železnino „Merkur"	4618~6
PETER MAJDIČ v CELJU.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnib kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	•	6 42—30
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani «« Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—27
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.