Društvo za ceste o svojem delu Ureditvi naših cest se posveča zmerom večja skrb in je zdaj položena tudi finančna osnova za gradnjo kolesarskih steza Na včerajšnjem drugem letnem občnem zboru ljubljanskega Društva za ceste, o katerem smo na kratko že poročali, so z zadovoljstvom ugotovili, da v najširši javnosti čedalje bolj raste zanimanje za naša cestna vprašanja. Tajn.ško poročilo o delovanju društva v minulem letu pravi, da se kaže tako s strani države, kakor tudi s strani posameznih banovin resno priza- devanje, kako bi se naša cestna mizerija čim prej odpravila. Tudi ljubljansko dru- štvo, ki je za našo banovino nekakšen glav- ni posvetovalni in propagandni organ v vprašanjih modernizacije cest in ki deluje v tem svojstvu v najtesnejši zvezi z osred- njim Društvom za ceste v Beogradu, je v minulem letu s svoje strani doseglo lepe uspehe. Junija lanskega leta je društvo priredilo na ljubljanskem velesejmu razstavo cest in organiziralo istočasno prvi kongres za ce- ste, ki je popolnoma dosegel svoj namen. Na kongresu je bil kakor znano postavljen šestletni načrt za modernizacijo vseh glav- nih cestnih zvez v naši državi. Društvo je lani ustanovilo tudi podsekcijo v Mariboru, katere gla\*ni namen je skrbeti za potrebe cest ob naši severni meji. Ta sekcija je v okviru Mariborskega tedna priredila cestno razstavo in se tudi sicer ob vsaki priliki odločno zavzela za popravila in novogradnje cest na svojem področju, ki so potrebne ne samo z gospodarskih vidikov, marveč tudi zaradi samega ugleda naše države. Lansko jesen se je šest odposlancev ljub- ljanskega društva pod vodstvom predsed- nika dr. Vrhunca udeležilo poučne ekskur- zije jugoslovenskih strokovnjakov za ceste v Nemčijo. Po ekskurziji je društvo pričelo z intenzivnim propagandnim delom za ce- stne modernizacije v našem časopisju. Le- tos spomladi pa je društvo na razstavi »Ce- ste in turizem« v Beogradu uredilo poseben oddelek, ki z obilnim stvarnim gradivom dokazuje, da gre v šestletnem načrtu pred- nost dravski banovini, kjer so ceste relativ- no najbolj obremenjene in preko katere je tudi tujski promet najmočnejši. Razstava je žela obilo priznanja med obiskovalci in je bila po splošni sodbi najlepša ter naj- objektivnejša. V formalnem delu skupščine so bila so- glasno sprejeta poročila blagajnika in nad- zorstva. nakar je dobil odbor razrešnico. V predsedstvu so se izvršile malenkostne iz- premembe, Na mesto odstopivšega drugega podpredsednika Alojzija Mihelčiča, je bil izvoljen celjski župan dr. Voršič, za tretje- ga podpredsednika pa ponovno izbran inž. Janko Mačkovšek. V odbor sta prišla na- mesto dr. Adolfa Golie in dr. Bogdana žuž- ka, inž. Ferdo Pintar in Anton Krejči. Do- datno je bil izvoljen v odbor še inž. Dedek. Po končanem formalnem delu je občni zbor sprejel obsežno resolucijo, obsegajočo vsa pereča vprašanja cestne gradbene po- litike v naši banovini. V resoluciji se po- ziva gradbeni minister, da izvede od dru- štva predlagane dopolnitve in spremembe uredbe o državnem in banovinskih cestnih fondih in sicer v tem smislu, da bi se do- delile cestnim skladom javne dajatve, ki jih donaša sani cestni promet (carina na goriva Ln vozia, trošarina na bencin itd.>, nadalje naj bi se zajamčila pravilna upo- raba dohodkov državnega cestnega fonda, ; upoštevajoč pri tem prometno važnost in j obremenitev posameznih cest ter prispevke posameznih banovin v fond. Dotacije cen- tralnega fonda v banovinske cestne fonde bi morale biti izdatnejše kakor zdaj. V nadaljnjem pravi resolucija, da je gle- de na obmejni položaj dravske banovine, na gostoto nje cestnega prometa, nadalje z vidika pospeševanja tujskega prometa ter po vplačilih naše banovine v cestni fond. po sodbi ljubljanskega cestnega dru- štva upravičena zahteva, .da se v okviru 6-Ietnega gradbenega načrta modernizirajo vsaj najglavnejše naše državne ceste in zgradi sodobna cesta na Jadransko morje. Za vsa ta dela je treba najti zadostna sred- stva. Ker so ceste v naši banovini tudi pre- hodne in zvezne komunikacije za medna- rodni turistični cestni promet v našo drža- vo, narekujejo tudi koristi drugih pokra- jin, zlasti Primorja, da se cestna dela v dravski banovini čim bolj pospešijo in raz- širijo. i Nadalje zahteva resolucija takojšnjo mo- dernizacijo ceste Maribor — Slovenska Bi- strica ter zgraditev novega mostu čez Dra- vo v Ptuju. Za razbremenitev modernizi- rane ceste Ljubljana—Kranj je treba takoj zgraditi posebno kolesarsko stezo. Glede te točke je podpredsednik društva: načel- nik tehniškega oddelka banske uprave inž. Skabeme pojasnil, da je že zagotovljeno, da se bodo v bodoče dohodki iz taks na ko- lesa stekali le še v banovinske cestne fonde in da se bodo ta sredstva uporabljala iz- ključno samo za gradnjo kolesarskih steza. Kot nadaljnja nujna cestna dela v okvi- ru šestletnega načrta se navaja obnovitev dohodnih cest v večja mesta ter mejni pre- hodi pri Planini in na Korenskem sedlu. Na kraju resolucija z zadovoljstvom ugo- tavlja, da se je po odredbah novega finan- čnega zakona zboijšalo dosedanje nemogo- če razmerje med državnimi cestami v drav- ski banovini, ker je država 225 km dose- danjih banovinskih cest vključila v državno cestno omrežje. Prav tako so bili s pro- glasitvijo ceste Ljubljana—Sušak za dr- žavno cesto ustvarjeni vsi formalni za- konski pogoji za njeno zgradbo. Da bi se pričeta modernizacija cest v naši banovini lahko izvrševala po enotnem načrtu z enot- nih vidikov, bi bilo nujno potrebno, da bi po vzgledu države tudi banovina sestavila gradbeni program za daljšo dobo let. Občni zbor, ki se ga je poleg zastopni- kov merodajnih oblastev udeležilo tudi do- kaj privatnih interesentov, je dokazal, da je skrb za naše cestne komunikacije — kolikor je seveda mogoča s privatne strani — v vestnih in delovnih rokah in želimo našemu Društvu za ceste tudi v bodoče obilo uspeha v prid naši banovini in vsej državi. Zavod za strojništvo dovršisjejo Zavodom ljubljanske tehniške fakultete se obetajo boljši časi. Leto za letom smo slišali poročila o nemogočih prostorih, ko- der so se za silo stiskali številni oddelki. V prostorih, ki niso uporabni za kaj dru- gega ko za kleti, so se tehniki dvajset let ukvarjali s strokovnim in znanstvenim de- lom. Kdor pozna te prostore, se čudi, da so mogli naši bodoči inženirji ob tolikem pomanjkanju mnogih študijskih pripo- močkov v najneprimernejših prostorih v redu opravljati svoje študije. Res, velike- ga samozatajevanja, potrpežljivosti in ve- selja do poklica je potrebno slehernemu, da more po več let vztrajati v takih raz- merah. Zdaj pa bo kmalu boljše. Zavod za strojništvo spada med važne oddelke teh- nike. Doslej je bil njegov razmah močno oviran, ker ni pogrešal le lastne stavbe, temveč tudi vsaj za silo primernih pro- storov. Novo poslopje ob Aškerčevi cesti, ki bo povsem ustrezalo potrebam zavoda za daljšo dobo, je v surovem betonskem ogrodju dograjeno. Ostala zidarska dela bodo šla hitro izpod rok in ob zadostnih kreditih bo zavod v doglednem času tudi tako popolno opremljen, da bo mladim tehnikom omogočal nemoteno znanstveno delo in eksperimentiranje, potrebno pri vestnem študiju mladega inženirja. a Stepa Stepanovič Ob deseti obletnici njegove smrti Na današnji dan pred 10. leti je umrl v starosti 73 let naš najpopularnejši vojsko- vodja in najskromnejši vojaški dostojanstve nik, voj. Stepa Stepanovič, ki se je s svo- jimi velikimi vrlinami in s slavo ovenča- nimi vojaškimi podvigi in zaslugami uvrstil še živi med legendarne osebnosti. Stepa Stepanovič. sin kmečkih staršev, izrazit srbski vojni tip, vojnik, ki je do- segel najvišje časti, označuje celo novejšo zgodovino bojev Srbije za osvobojenje od leta 1876. do zmage leta 1918. — zgodo- vino male Srbije do velke uedinjene Ju- goslavije. Ni vojne, ki jo je Srbija vodila za osvoboditev podjarmljenih bratov v do- bi pol stoletja, brez pomembnega sodelo- vanja Stepe Stepanoviča, ki je prešel vse stopnje od poveljnika čete v vojni leta 1876. kot podporočnik do poveljnika cele armade v zadnjih vojnah za osvobojenje kot vojvoda. Svoje čete, bataljone, polke in armade je vodil od zmage do zmage. Ne samo oficirji in vojaki, tudi ves narod je bil prepričan, da je zmaga vedno tam, kjer je Stepa. Malo je velikih bojevnikov na svetu, ki bi bili dajali svojim vojakom in vsemu narodu toliko vere in upanja, kakor jo je dajal Stepa Stepanovič. Ve- liki vojskovodja pa je pripravljal zmage tudi v mirnem času. Kot profesor vojne akademije je navduševal mnoge generaci- je oficirjev, kot vojni minister pa je vneto skrbel za vsestranski napredek vojske. Z osebnostjo Stepe Stepanoviča so zdru- žene največje zmage, a tudi v dobi kata- strofe. ko je bila Srbija napadena od treh strani, je bil Stepa Stepanovič — zmago- valec. Zavzel je Prokuplje ter omogočil umik vojske proti Kosovu. Z imenom voj- vode Stepe in njegove druge armade, v kateri je bila tudi jugoslovenska divizija, pa je združena zadnja naša zmaga in na- ših zaveznikov v veliki svetovni vojni: pre- boj solunske fronte. »Skupna borba in skupna kri naj ustvari tudi skupno državo,« je rekel tedaj voj- voda Stepa in zasledoval je sovražnika tako dolgo, dokler ni bila osvobojena vsa naša zemlja. Dolga vojna leta smo ga ob- čudovali kot preudarnega in smelega voj- nika in vojskovodjo, po zmagi pa smo ga spoznali v drugi podobi. Spoznali smo nenavadno preprostega, skromnega, velikega človeka. Velikemu zmagovalcu je bilo tuje in neprijetno vsa- ko zmagoslavje. Zmagovalec s Cera se mi je pokazal pri proslavi desetletnice velike cerske zmage. Brezprimerna skromnost je velikega moža vodila v popolno zatišje skromnega doma v čačku, vrnila ga je k običajnemu življenju in delu rodne kmeč- ke vasi, da je gojil svoj vrt in naposled tudi sam nadziral graditev zadnjega tes- Jgnac Koprivec: ! •- Pomladne sličice iz Slovenskih goric »Dekle, kdo bo tebe troštal. ko bom jaz k vojakom šel?« Po vaseh se razlega petje. Z vrhov se čujejo vriski. Za okni, kjer so pričeli cve- sti beli, rdeči, modri »fajgelji«, katerih cvetovi so zavzeli skoraj vso okensko plo- skev, pa se skrivajo dekleta, da bi se še poslednjič poslovila od svojih fantov, ki odhajajo k vojakom. Jutro je, zato se de- kle ne upa stopiti na podstenje, da bi po- mahalo v slovo ljubemu. Zato gre tudi on mimo njenega hrama brez besede, gle- daje vstian, kakor bi ne vedel, da ga izza cvetja, kakišno nosi na prsih in za klo- bukom on, gleda objokani obraz, dvoje oči z vnetimi vekami cd solza in bedenja. Oh. ta, sramežljivost ta kmečka sra- mežljivost, ki prisili človeka, da pred ljudmi zataji ljubljeno bitje, kateremu ve- lja sleherni utrip občutljivega srca in ki ga je zmožna celo žaliti, samo da bi nihče ne uganil, kakšna vez je spletena med nji- ma! — Ponoči, da. — Ponoči je prišel sleherni izmed teh rekiutov pod okno svo- jega dekleta. Nežnejši je bil kakor ostale noči. Govoril je o njiju, in govoril je mno- go, da se je dekle čudilo. Govoril je: rad te imam in zvesta mi ostani, česar ji še ni povedal, dasi zahaja k nji morda že dve leti. Dolgo je držal njeno roko v svoji in ji celo dejal, kako je tcplas k?.,ko mehko kožo hna in da mu bo dolg čas po nji, zakaj zelo se mu je priljubila. In ko je opazil, da joka. je izjavil; »Ne cmeri se, Micika! Ne poj dem sam. — Hujše bi bi- lo. če bi me ne potrdili. Mnogo ti bom pi- sal, ali na nasl:v svojega brata, veš, da ljudje ne bodo izvohali.« — Ni se dala utolažiti, pa je govoril dalje, kako se bo- sta vzela, ko odsluži vojake. Naj se le ne boji zastran tega, in ko mu bo le mogo- če, bo prišel na dopust. Ko se je nekoliko umirila, mu je dala šopek. Par listov pelagonije je bilo vmes. rožmarin ter trije vršički »fajgelja«, vse to pa, povezano z belo nitko, preko kate- re je povila zlat trakec. Pripel si ga je na prsi. Med tem so prispeli v vas ostali rekru- ti. Odtrgal se je od okna, planil v noč, zavriskal ter se pridružil gruči prepeva- jočih. Hodili so po vasi. Jemali so slovo od znancev, ki so jim dajali za na pot klobas, žganjic pa tudi kaj malega de- narja. Po poln:či so bili že zopet vsak pri svojem dekletu in poslavljanje je trajalo skoraj do prvega svita. Zjutraj čaka odhajajoče fante v trgu pred gostilno voz. Okrašene smrekiee so pribite na ročice. Veter maje raznobarv- ne papirnate trakove, s cvetjem cpleteni konji pa gledajo vprašujoč krog se ter strižejo nemirno z ušesi, ko se oglasi na vozu harmonika in ko piskne kla rinet. Od vseh stran,i prihajajo rekruti, Okragesiso kakor ženitni pozavčini, za njimi pa ne- so biatje lesene zaboje, v katerih imajo spravljene potrebne reči. Vriski se trese- jo med hrami, pijano petje se čuje iz krčme, v kateri teče vino, kakor malo- kdaj. Končno še poslednje slovo in voz fantov, ki se objemajo, odrcpoče po cesti med vriski, petjem, kričanjem in med igranjem poskočnih polk in koračnic. Ko se rekruti odpeljejo, se življenje v fari umiri. Ljudje se oprimejo dela, ki ga je zdaj dovolj in ga je treba opraviti čim- prej. Sveti Jurij, ki je požegnal travo, je s svojim prihodom otvoril pastirsko sezono na jezo otrok, ki morajo vstajati zdaj ne- kaj ur pred šolo, da lahko do osmih na- pasejo živino. Jutrnja paša je najhujša, popoldanska je prijetnejša. Sonce je to- plejše, ledena rosa ne seka s svojimi zob- mi po bosih nogah in roji čebel pcžive lice kraja, številni metulji služijo pastirjem za tarče, v katere mečejo grudje, kame- nje, ali pa tolčejo po njih z leskovimi ši- be mi. Tudi glede obiskov je popoldne boljše. Otroci, katerih starši nimajo krav, se na- vadno zmuznejo od doma in gredo na obi- ske k svojim tovarišem pastirjem. Kra- ve, ki so sestradane, zakaj zadnji mesec so' dobile bore malo krme, se zapikujejo v travo kakor mere in pastir se lahko loti svojega dela. V jarku napravi za jezo iz blata, da ustavi vodo; pod vrhom vgradi vanjo žleb iz sončnice, ob njegovem kon- cu pa obesi na gabrove sohe mlinec, ki si ga je bil napravil iz leskovega lesa. V gredeij je §asas!U jjeset lopatic, odprl za- nega domovanja. A ko so vsi mislili, da je veliki vojvoda odmrl za svet. da ga z njim nič vec ne veže, je bilo vendar še nekaj, kar ga je z njim močno vezalo in kar je z vsem žarom ogrevalo dušo sta- rega moža, ki je po svojih velikih deja- njih imel odprta vrata v nesmrtnost. To je bila Narodna odbrana. Na njenem kongresu 1. 1926. v Beogradu, ko je pre- vzel dolžnosti njenega dosmrtnega pred- sednika, je dejal: Iz naroda sem izšel, na- rod je napravil iz mene to. kar sem, in moram se pokoriti njegovi volji ter mu služiti do zadnjega diha. Odbori Narodne odbrane naj postanejo in ostanejo stebri našega nacionalnega jedinstva in v njih naj se zbere in združi vsa naša nacionalna moč. Vsa moč vojvode Stepe je bila v najtes- nejši zvezi njegovega duha z duhom na- roda. Iz narodnega duha in sile je črpal moč za vsa svoja velika, slavna dela. Na- rod in njegov veliki sin Stepa sta se zdru- žila v čudoviti harmoniji. Njen dokaz so tudi najrazličnejše zgodbice, ki so se že davno o vojvodi Stepi razširile med ljud- stvom in ki bodo med njim tudi večno živele. Lepo označujejo značaj velikega moža naslednje resnične zgodbice: Nekoč je vojvoda za fronto srečal vo- jaka, ki je vodil konja, na katerem je se- del bolgarski vojni ujetnik. >Kdo pa je ta na konju? »Gospod vojvoda, to je bolgarski ujet- nik.« »Kako pa to. da hodiš ti peš, on pa jaha kakor aga ?« »Vidiš, vojvoda, takole je bilo: Nekaj časa sem jaz jahal in je on vodil konja, ko pa ni mogel več, ker je ves izčrpan, sva menjala, da prideva naprej. »Dobro, dobro,« je dejal vojvoda. Poterp pa je bolj zase kakor za svojega adju- tanta pripomnil: Velika duša, velik na- rod ... Kar je dobro na svetu, ne more propasti.« • Pokojni naš švicarski prijatelj in borec na solunski fronti dr. Reis je beležil: Bii- zu Tresine so počivali francoski vojaki, ki niso niti slutili, da je mimoidoči čudno in preprosto oblečeni starčič poveljnik arma- de, kateri so sami pripadali. »E, Serbo,« so ga klicali. -Pridi k nam in popij z nami čašo vina!« Starec se ni niti ozrl, in je mirno nadaljeval svojo pot. Francozi pa so pohiteli za njim, ga prijeli za roke in ga posadili v svojo vrsto. Voj- voda ni govoril, ker ni znal francoski, a je pil z njimi, ker je popolnoma razumel njihovo srce in jih je ljubil. • štabni zdravnik pripoveduje: Poslan sem bil v štab druge armade, da izvršim cep- ljenje oficirjev in moštva zoper tifus in kolero. Cepiti se niso dali vojvoda Stepa in nekateri starejši oficirji. Ker sem imel tak nalog, sem moral vrhovni komandi poročati, kdo ni cepljen. In naštel sem jih: Vojvoda Stepa Stepanovič, polkovnik ta in ta, podpolkovnik ta in ta itd. Neke- ga dne me sreča vojvoda. »Tako, tako, doktore, vi me tožite pri vrhovni komandi!« »Oprostite, nič ne vem o tem.« ŽVEČITE PO VSAKEM KAJENJU! Wrig!ey vas bo osvežil in dal prijeten dih. Zdravniki ga uporabljajo in priporočajo. Kupite še danes zavojček Pepperminta ali Spearminta! WRIGLEY'S Generalno zastopstvo za Jugoslavijo A. Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a, tel. 52-80 Saj ste vendar pisali, da se nisem dal cepiti.« Moral sem poslati seznam vseh necep- ljenih.« Torej niste zatožili samo mene?« Nisem.« No, potem je pa dobro. A veste kaj, doktor, brigajte se za zdravje mlajših, če pa stari vojvoda umre necepljen, ne bo nobene škode.« • Kamnosek, ki je za vojvodo v čačku delal grobnico, pripoveduje: Leta 1926. "i je vojvoda v spremstvu svojih dveh zetov in stare gospe ogledal grobnico. Zet dr. Dragomirovič je dejal vojvodi: , To ni za vas. Vi ste velik, slaven člo- vek. vi boste v Panteonu. Tole grobnico lahko odstopite meni.« Vojvoda ga je zavrnil: »Pusti to! Kakšen Panteon! Tu je pro- stor za mene in za mojo babo.« Potem je vojvoda stopil v grobnico in povabil še gospo, naj pride za njim. Ko se je gospa branila, se je nasmejal: »No, pa pusti, prišla boš pa le, če ne živa pa mrtva.« • Ob tužnem jubileju desetletnice smrti vojvode Stepe bo dobro za nas, če vpraša- mo svojo vest, v koliki meri smo in bo- mo kos izpolnjevanju nacionalnih dolžno- sti brez legendarnega zmagovalca, vojvode Stepe. To vprašanje je zelo resno in važno zlasti v današnjih dneh. Zadnje besede umirajočega vojvode so bile: Pojdite na- prej! — Mi pa smo v 20. letih svobode, 10 let pred in 10 let po smrti velikega zmagovalca, tolikokrat zaostajali. Pojdi- mo naprej!« — to naj bo naša zaobljuba ob desetletnici smrti velikega junaka in velikega človeka. —t g Potrebujemo novo ljudsko kopališče Ljubljana, 26. aprila Kaka štiri desetletja že stoji znamenito mestno ljudsko kopališče v Prečni ulici. Priznajmo, da so bili tisto dobo občinski možje v resnici napredni in so jim bile po- trebe mesta pri srcu. V primeru s splošni- mi higienskimi prilikami in neprimerno manjšim številom prebivalstva je bila zgradba mestne kopeli za Ljubljančane ne- kaj imenitnega. V štirih desetletjih pa sd se razmere močno spremenite. Ljubtjana se počasi in vztrajno dviga k stotemu ti- soču prebivalstva. Skib za higieno mest je ta čas postala pravcata znanost zase, za kar imamo po drugih srednjeevropskih me- stih več ko dovolj zgledov in dokazov, V teku dveh desetletij je bilo tudi za napredek Ljubljane v marsikaterem pogledu l mnogo siorjenega, le za zgraditev pre po- trebnega velikega modernega ljudskega ko- pališča občina doslej še m pokazala pra- ve volje. Tujec je v mestu navezan na edi- no kopališče v Okrožnem uradu (deloma še na Slona in na Tabor), toda to je pre- malo. Da bo ljudem' vcepljen potrebni čut za higieno jim bo pač treba nuditi po so- dobnih izkušnjah zgrajeno kopališče v ka- terem bodo mogli za mat denar čim pogo- steje skrbeti za nego in čistost telesa. Se- danje ljudsko kopališče je že davno odslu- žilo. Če bi ga podrli, bi na tistem prostoru pridobili nekaj zraka. Prečna ulica je po- trebna regulacije. Dajte nam zato čimprej pošteno ljudsko kopališče, v katerega nas ne bo niti strah, niti sram vstopiti! por in voda. ki teče po žlebu, jame poga- njati kolo. Klokot vode in copotanje lo- patic poživi dozdevno enoličnost pastirje- vega življenja in to mu tako ugaja, da nekaj metrov pod prvini mlinom zgradi drugega, ki mu doda še stopo. Prihodnji dan, ko prižene na pašo, seveda mlina ni več tam, ker so mu ga otroci ukradli in prenesli v svoj jarek, a to ga ne moti, da bi si ne zgradil novega. Zdaj se je v Slovenskih goricah pričel znova čas procesij, ki bodo trajale do pozne jeseni. Prva je markovska procesi- ja, na dan svetega Marka. Ta je bolj do- mačega značaja, ker ljudem ni treba ho- diti izven fare. Ob šestih zjutraj se ^be- ro farani, in ko je maša končana, krene- jo v procesiji med vasmi in njivami do kužnega znamenja na »gomajni«, kjer se obrnejo. Jutro je krasno. Bohotno razla- ščeno žito maje vetrič, mlada, kakor bar- žun fina stebla trepečejo od zdravja in moči, in če sede na žitno njivo vrana, je ne opazi nihče. »Dobra letina bo,« pravi v procesiji so- sedu sosed in ta pokima. zakaj znan mu je rek: »če se ob Jurjevem vrana v žito skrije, mlatič v jeseni mnogo cepcev zbl- je.« Moleč, ki nersi na čelu procesije božjo martro, glasno moli, oči mu pa objemajo oujna žitna polja, vzcvetele jablane po sadovnjakih in gorice, ki so začele poga- njati Ustje, časih se med molitvijo celo zmoti pa izreče povsem druge besede, a j tega nihče ne opazi, zakaj misli vseh so ' na polju pri žitu, pri krompirju, koruzi in pn bučah, ki jih bo ta teden treba, vsa- i -V>'" • • . '••„. .•../'re- diti. Pred ženskami gredo duhovni go- spod. Rdeči so od zdravja in zadovoljno- sti. zakaj prepričani so, da bo letina do- bra kar bo prav tudi za njih. če ima kmet dovolj, rad odrine slamnjačo več tudi go- spodu. Dekleta se rahlo pogovarjajo, kako bo zastran božjih poti. Zdaj se bo treba kma- lu odločiti kam katera pojde, ali na Ptuj- sko gero, v Ruše, na Svete gore, ali k Sveti Trojici. Veliko je seveda odvisno od fantov, če bodo fantje za romanje kam daleč, tedaj bo držala tako. Po procesiji se ženske dvizajo domov. Naglo se oblečejo v domanje obleke in odhite na vrtove s kumarčnim. semenom v predpasniku. Sveti Marko je svetnik, ki ima v zaščiti tudi rast kumar, in go- spodinja. ki ta dan ni vsadila semena za- nje. je lahko prepričana, da bo poleti brez njih. ali bo pa imela krastave in gnitju podvržene. Popoldne pa ženske začno navadno sa- diti bučno seme. če pride ta čas med nje tujec, jim ne sme verjeti vsega, kar mu pripovedujejo, zakaj sajenje bučnegra se- mena je na kmetih nekak prvi april, čim debelejše laži si ženska med sajenjem iz- misli, tem debelejše so buče. časih so la>- ži takšne, da izbruhne zastran njih med ljudmi celo svaja. Mož in žena se zlasata ali se pa spro sosedje, če ne vedo, da je ženska, ki je razširila vesti o žalitvah, sadila buče. Potem, ko je prepozno, se se- veda smejejo svoji lahkovernosti in va!s se krohoče z njimi .do prihodnjega leta bodo pa vse pozabili in se bodo dali zno- va potegniti.