Stanovska orgatiizatija UJU lz druitev: Vabiia: = LJUBLJANSKO UČITEJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v sredo dne 20. t. m. ob %S. uri zvečer na šentjakobski osnovni šoli z običajnim dnevnim redom in poročilom o dunajskem obrtnosnadaljevalnem šolstvu. — Odbor. = UCITELJSTVU LITIJSKEGA SREZA. Izredno zborovanje celokupnega sreza se vrši 6. junija t. 1. v Šmartnem pri Litiji na tamošnji šoH s sledečim redom: 1. Od 9. do 10. ure redno društveno zborovanje z običajnim dnevnim redom. 2. Ob Hll. uri otvoritev slavnostnega zborovanja. 3. Ob Yi 13. uri skupno kosilo v gostilni g. Robavsa. Vsak udeleženec naj se javi vsaj par dni prej za kosilo šol. upraviteljstvu v Šmartnem. 4. Popoldne pešizlet v okolico. Glede slavnostnega dela zborovanja sle« di na vsako šolo okrožnica, katera, prosimo, da se nujno izvede. Poročila: + PTUJSKO UCITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 9. marca v Ptuju. Situacijsko poročilo poda tov. Šestan. Število učiteljstva v okraju 165, število član« stva 143, število udeležencev pri zborovanju 87, t. j. 60%. Kljub slabemu vremenu in slabim potom je prišlo na zborovanje lepo število tovari^ev in tovarišic. Tov. predsednik vse prav prisrčno po* zdravi, zlasti one, ki so na novo vstopili v društvo. "Nato pa takoj preide na svoje po* ročilo. Tudi odbor ptujskega učiteljskega dru* štva je težko občutil pavšaMe očitke, ki so se iznesli na banovinski seji dne 24. januarja napram učiteljstvu. Zaradi tega je v seji po* zval poverjeništvo, da v zadevi stori svojo dolžnost. Tov. (predsednik je nadalje poročal, kako je nastala Spomenica, kake posledice je >7« zvala in, da naj bodo te posledice učiteljstvu memento. Samo naj izčisti svoje vrste, samo naj napravi red v njih. V vsakem stanu, ni nobenega, ki bi bil izvzet, so dobri in slabi pripadniki. Tudi v naših vrstah so taki; ven« dar se lahko reče, da so oni, ki bi zaslužili očitke, iznešene na banovinski seji, v veliki, veliki manjšini. Slovensko učiteljstvo ni ostalo osamljeno Solidalizirala se je z njim centrala v Beogra« du, uradniške organizacije in ženska udru« ženja. Laskava je izjava starega Sokola iz stare predvojne dobe: Sokol živi in pade z učitelj« stvom. Vsa društva, bodisi gospodarskega, pro* svetnega ali karitativnega značaja, štejejo učiteljstvo med svoje delavne člane. V debato so posegali: tov. Musek, Šterk, Jančič, Jurančič, Jarc, Kanclerjeva, Predan Zvonko. Sad debate sta bila ta4e predloga: Tov. Šterk predlaga: Soglašamo v celoti s Spomenico poverjeništva UJU Ljubljana glede napada na naš stan, ter podajamo soglasno zaupnico tov. predsedniku, ki je Spo* menico sopodpisal in tudi poverjeništvu, ki je Spomenico objavilo. Predlog je bil soglasno sprejet. Predlog tov. Jančiča je pa ta4e: 1. Glede notranje resnične konsolidacije države in prekvašenja naroda za državno edinstvo se smatra učiteljstvo za najvažnejši faktor, ki bi ga morala država v prvi vrsti za vojaštvom upoštevati. Učiteljstvo hoče krep* ko vzgojo k državnemu edinstvu in krepko državo ter prenehanlje vseh strankarsklh ¦vplivov. 2. Hoče pošteno in dobro učiteljstvo. Slabe.naj požene oblast. 3. Sodelovanje na zgraditvi države vseh istanov, zlasti duhovnikov. 4. Državno zaščito za državno delo. 5. Preprečenje gonje proti stanu, ki jc Idanes zgodovinsko potreben. 6. Hočemo, da je poleg vere ljudstvu sve* ta tudi šola in da je naše delo namenjeno predvsem šoli, šele potem drugim svrham. 7. Ako vršimo izvenšolsko delo, naj bo naš gmotni položaj \ tak, da bodemo imeli ugled in, da bomo delo res lahko vršili. 8. Statistike naj se uporabljajo za interno Uporabo stanti. Predlog je bil soglasno sprejet. Odobri se nadalje sklep odbora, da se plača prispevek za Daoki idom v Beogradu iz Sruštvene blagajne. Glede izhajanja »Prosvete« kot priloge »Učit. Tovarišu« iznese tov. Šterk predlog *>dbora, ki slove: »Učiteljski Tovariš« naj iz* haja tako kot scdaj. Članki »Prosvete« naj se objavljajo v )»Učit. 'Tovarišu«, da istega požive. Daljši člaruki naj se pa ponatiskujejo V »Popotniku«. Tudi ta predlog/je bil soglasno sprejet. Govorilo se je tudi o Učiteljski gospo* darski iposlovalnici. Ker se članstvo ni moglo zediniti, da li naj preneha ali nadalje po= fcluje, ®e je sklenilo, da se vprašanje poslo< valnice dene z dnevnega reda do prihodnjega zborovanja. Tedaj se naprosi tov. Hrena, da zadevo članstvu pojasni. Nato je razložil g. glavar dr. Bratina, lcako naj navzoči pri popisu stanovništva )po> stopajo. Predavanje tov. Kafol Ljudmik o račun* fctvu v treh Inižjih razredih odpade zaradi pič= lega časa. Pač ipa nam tov. Čokl govori o nastopu felužbe. Službo nastopajoči rtovariši in tovari* šice so dobili marsikak lep napotek, pa tudi upraviteljem je tovariš referent pokazal, kaki maj bodo, da bo mir in/tovarištvo na šoli. Slučajnosti: Tov. Šterk prosi one, Ei še niso člani društva Učiteljska samopomoč, da pristopijo. Tov. Kanclerjeva bi 'rada pobraia ¦članarina za Jug. Matico. Prihodnje zborovanje bo meseca maja v Ptuju. Meseca junija pa-napravi društvo izlet v okolico. Dneve zborovanja določi odbor. D. Šestan, t. č. preds. V. Kaukler, t. č. tajnica. + UCITELJSKO ¦ DRUŠTVO ZA KO« NJIŠKI SREZ (je zborovalo 4. marca v Ko* njicah. Po dognanih podatkih za statistiko so se obravnavali dopisi. Društvo se pridru« žuje predlogu tov. Šijanca glede pouka žen* skih ročnih del. 5 dinarski članski prispevek se je likvidiral. Sklene se, da naj bo društvo redno zastopano na sejah širjega sosveta. S sklepi poverjeništva glede »Spomenice« so vsi zborovalci solidarni ter jih s priznanjem odobrujejo. Za prosvetna refetenta se dolo* čita tov. Solar (Loce) in Nagodetova (Priho» va). Tov. Mravljakova je na podlagi svoje prakse zanimivo predavala o spisnih vajah na nižji stopnji, osobito v 1. šolskem letu, tov. Režabkova pa je dopolnila referat s svojimi izkušnjami v 3. šolskem letu. Referentinji sta želi ob čitanju presrčnih otroških spiskov obilo priznanja. Nato je podal informativno poročilo o UGP tov. delegat iz Maribora. Prihodnje zborovanje bo 7. maja na šoli v Zrečah s početkom ob 9. uri. Hospitacija pod vodstvom tov. sreskega šolskega nadzor« nika, ostali vzpored običajen. Posebna vabila se ne bodo poslala šolam. Schell H., 1. r., preds. Pavlič Ivo, 1. r., tajnik. Začasni pravilnik o polaganju praktičnega učiteljskega izpita. Pravica do polaganja. Čl. 1. Pravico do polaganja praktičnega uči< teljskega izpita dobi začasni učitelj po 20mesečni službi. Dopusti, navadni in bolezenski, ki so daljši od dveh mesecev, in pa velike šolske počitnice, ni> so vračunani v tej 20mesečni učiteljski službi. Uči» telj, ki ima skupaj tri slabe letne ocene, ali zapo« red dve slabi oceni, ne more polagati praktičnega izpita in bo odpuščen iz službe. — Vsak učitelj mora napraviti praktični izpit v roku štirih let; v ta rok pa se ne vračunava vojaško službovanje in tudi ne bolovanje ali drugi dopusti, ki trajajo nad šest mesecev. Termin za izpite. Čl. 2. Praktični učiteljski izpit se more pola< gati v času od 1. oktobra do 15. maja pred stro< kovno komisijo na državnih učiteljiščih v nasled* njih mestih: za Dravsko banovino v Ljub« ljani in Mariboru. (V naslednjem so našteta me< sta za druge banovine). Vsaka izpitna komisija ima svoj posebni delovodnik, arhiv in pečat. Sekre« tar učiteljišča je poslovodja izpitnega odbora. Mi< nister prosvete more po potrebi odrediti tudi več izpitnih odborov za isto učiteljišče. V tem slučaju se smejo postaviti za člane komisije i gimnazijski profesorji. Prijava k izpitu. Čl. 3. Kandidati se prijavljajo k izpitu s proš* njo na upravo dotičnega učiteljišča preko sreskega načelnika, ta pa jih dostavlja preko banske uprave. Prošnji prilože kandidati kratek opis svojega živ> ljenja, diplomo o dovršenem učiteljskem izpitu zrelosti in pa uverenje o službenih letnih ocenah. To uverenje jim izda banska uprava. Kandidati morajo priložiti prošnji tudi uverenje o državljan« stvu Jugoslavije, ki jim ga izda pristojna politična oblast. Dan izpita odreja direktor učiteljišča. Komisija. Čl. 4. Izpitna komisija sestoji vedno iz: direk. torja učiteljišča, nastavnika pedagogike, nastav« nika srbohrvatsko«alovenskega jezika in književ< nosti, nastavnika narodne zgodovine, nastavnika zemljepisa Jugoslavije in enega nastavnika vad« nice. Ako je na šoli več nastavnikov za isti pred« met, jih določa — kakor tudi nastavnika vadnice — direktor učiteljišča po vrsti. Ta razpored na> pravi direktor v početku šolskega leta in ta se ne menja v tem šolskem letu. Pismeni izpit. ČI. 5. Izpit sestoji iz teoretičnega (pismenega in ustnega) in praktičnega izpita. Čl. 6. Pismeni izpit se polaga iz pedagoške sku* pine predmetov in državnega jezika s književs nostjo, in sicer pred komisijo. ki daje po eno temo za vsak predmet. Ta izpit traja največ po pet ur za vsak predmet. Čl. 7. A) Naloge za pismeni praktični izpit se drže tajno in se objavljajo kandidatom tik pred početkpm izpita, in sicer samo za tisti predmet, iz katerega se dela ta dan izpit. Vsaka prekršitev te prepovedi, se smatra in kaznuje kot zloraba dolžnosti. (Čl. 91. uradn. zakona.) b) Neposredno pred objavo pismene naloge naznani predsednik izpitnega odbora kandidatom odredbe pod točko č) tega člena in jih opozori na posledice, katerim bi se izpostavili, če bi se pregrešili proti tetn odredbam. Izvršitev te nared^ be se postavi v zapisnik. (čl. 9.) č) Vsi kandidati polagajo pismeni izpit skup« no, a pod nepretrganim nadzorstvom dotičnega na^ stavnika in še najmanj enega člana izpitnega od< bora. Poleg te dvojice vodi nadzor, kadarkoli je le mogoče, nad pismenimi izpiti kandidatov tudi direktor ali njegov namestnik. č) Za pismene izpite se dajejo vsem kandida; tom iste naioge. Nadzorovatelji morajo paziti, da izdeluje vsak kandidat svojo nalogo sam brez vsa« ke druge pomoči in da se pri tem delu ne poslu* žuje nobenih prepovedanih sredstev; da ne moti drugih z vprašanji, šepetanjem ali izposojevanjem knjig in da nikakor ne gleda v tuje naloge. Kandidat, ki se ne ravna po tem, se najprej imenoma opomni in tak slučaj se zabeleži v zapi» snik. V ponovnem takem slučaju izgubi pravico do polaganja praktičnega učiteljskega izpita za eno leto. Istotako izgubi pravico do nadaljnjega pola< ganja izpita oni kandidat, pri katerem bi se pri izpitu samem ali pa potem nepobitno dognalo, da se je posluževal nedovoljcnih sredstev ali da je prepisal tujo nalogo. O tem odločuje izpitni odbor na predlog predmetnega ali nadzornega nastavnika. Ako bi kandidat prekinil svoje pismeno delo, ali bi brez dovoljenja zapustil sobo, izgubi istotako pravico do nadaljnjega polaganja izpita. Čl. 8. Naloge se pišejo samo dopoldne. b) Vsak kandidat izroči svoj izdelek enemu izmed nadzorovalnih nastavnikov brž, ko ga dovrši, in sicer koncept in prepis obenem, ta pa jih prešije ter overava vsake pol pole z vlažnim šolskim ži» gom in svojim podpisom. — c) Ako ne more do« vršiti prepisa, odda kandidat samo koncept; ako pa tudi tega ni mogel do določenega časa dovršiti, izroči toliko, kolikor je pač mogel izdelati. č) Vse izdelke v konceptu in prepisu piše kandidat čisto in razločno na polovico preganjene pole, da more> jo potetn nastavniki napisati na strani svoje po« pravke in beležke. Čl. 9. a) O vsakem pismenem izpitu vodijo nadzorniki izmenoma zapisnik, v katerega napi. šejo vse, kar je važnejše in kar bi bilo treba ome» niti za časa izpita. V ta zapisnik se vpiše: 1. tekst naloge; 2. točni čas začetka izpita; 3. imena nad< zorovalnih nastavnikov in v katerem času so nad« zorovali; 4. kdaj so kandidati dovršili delo, kaj so oddali in na koliko polah in 5. kateri kandidat je bil opominjan zaradi uporabe nedovoljenih sred. stev. —¦ Ta zapisnik podpišejo predmetni in nad< zorovalni nastavniki. b) Pismeni izdelki se hranijo v šolskem arhivu deset let. Ocenjevanje pismenega izpita. Čl. 10. Izdelke kandidatov pri pismenem izpitu mora natanžno pregledati in popraviti predmetni nastavnik in postaviti na strani svojo na kratko razloženo oceno. Poleg tega morata i dva člana izpitnega odbora pregledati vse pismene izdelke kandidatov in s svojim podpisom potrditi, ali se s predlagano oceno soglašata ali ne; v zadnjem slučaju morata na kratko utemeljiti svoje mišlje> nje. Pri pregledovanju vseh izdelkov je treba še paziti tudT na srbskohrvatskoslovenski jezik. Čl. 11. a) Predmetni nastavnik in pregledova* lee beležita na pregledanih izdelkih svoje ocene v naslednjih stopnjah: nezadostno (1), slabo (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Nedo» ločne ocene (dosti dobro, 3 in 3) se ne smejo dajati niti predlagati. Končno oceno daje izpitni odbor z večino glasov. — b) Ocene kandidatov pri pismenem izpitu se vpišejo s številkami v za> pisnik o praktičnih učiteljskih izpitih. Ustni izpit. Čl. 12. Ustni izpit polagajo kandidati, ki so dobili pri pismenem izpitu iz obeh predmetov najmanj oceno dobro. Ta izpit se polaga iz držav* nega jezika s književnostjo, narodne zgodovine, zemljepisa Jugoslavije in šolske administracije s poznavanjem vsega zakonodajstva, ki se nanaša na narodne šole. Pri ustnem izpitu izprašuje ad= ministracijo in zakonodajstvo predsednik komisije. Ta izpit traja 35—40 minut. Iz ostalih predmetov izprašujejo strokovni nastavniki, a izpit iz vsa* kega predmeta traja po 30 (trideset) minut. Cl. 13. a) Pri ustnem praktičnem učiteljskem izpitu morajo biti vsi člani izpitnega odbora. — b) Nastavnik sme povedati kandidatu samo ono, kar je neobhodno potrebno za pravilno razume« vanje vprašanja. Sicer se mora pustiti kandidatu svoboda, da odgovarja na potegnjeno vprašanje samostojno in da pokaže svoje znanje brez na= stavnikove pomoči. Razen nastavnika sme le še predsednik izpitnega odbora staviti kandidatu po< možna vprašanja. — c) Predsednik odbora sme po svoji razsodnosti skrajšati ali podaljšati izpra^ ševanje kandidatov, toda ne več kot po 5 minut za vsak predmet. Čl. 14. a) O vsakem ustnem praktičnem uči= teljskem izpitu se vodi zapisnik, v katerega se na kratko zabeleži, kateri kandidati so bili izprašani in kakšna vprašanja so dobili. Po končanih ustnih izpitih za vsako skupino kandidatov podpišejo ta zapisnik vsi člani izpitnega odbora. — b) Kateri kandidati bodo izprašani dopoldne in kateri po« poldne, se naznani neposredno pred početkom ust» nega izpita. — c) Izpraševanje se vrši po pred« metih, toda tako, da se kandidati, določeni za eno polovico dneva, izprašajo iz vseh predmetov. — č) Vsak nastavnik pripravi za ustni izpit vpra. šanja iz svojega predmeta. Vsa vprašanja se pre= gledajo in odobre v seji izpitnega odbora; nato jih nastavnik razvrsti na lističe, katerih vsak ob» sega po tri vprašanja. Vsi lističi tnorajo biti iz istega papirja, popolnoma enake velikosti ter ne smejo imeti nobenega madeža ali znamenja na vnanji strani. Pri ustnem izpitu izvlepe vsak kan«  dMat po en listič. Vprašanja morajo obsegati ves predmet. Število lističev mora znašati za vsak predmet najmanj 50. Ako je število kandidatov večje od 40, mora biti število vprašanj vedno za l6 večje od števila kandidatov. Vsaki skupini kan* didatov se predloži vse število nepotegnjenih listi« čev. Lističi^ ki so bili že potegnjeni, ne pridejo več v poštev. — d) Ako izjavi kandidat najdalje po 5 minutah, ko je potegnil listič, da ne more odgovoriti na stavljena vprašanja, se mu dovoli, da potegne drugi listič; prej potegnejni listič se dene med preostala vprašanja. Da je potegnil drug lfstič, se zabeleži v zapisnik in se upošteva pri določitvi ocene tega kandidata. Čl. 15. Ako bi se pripetilo, da začne kandidat pri izpitu nevljudno odgovarjati in se nedostojno vesti, se po sklepu izpitnega odbora odstrani od ižpita. Tako odstranjen kandidat izgubi za leto dni pravico do nadaljnjega polaganja izpita. Ocenjevanje ustnega izpita. Čl. 16. a) Čim se ustni izpit z eno skupino kandidatov dovrši, sklepa izpitni odbor o ocenah vsakega kandidata, in sicer za vsak predmet po« sebej. Te ocene se vpišejo s številkami v zapisnik izpitnega odbora poleg ocen iz pismenih izpitov. (Cl. 11., 6.) — b) Nastavnik predlaga za vsakega kandidata in za vsak predmet posebej oceno ust» nega izpita, izpitni odbor pa sklepa o tem. Ako izpitni odbor ne potrdi soglasno ocene, se pristopi k poimenskemu glasovanju in ocena se določi z večino glasov. Pri enakem številu glasov odločuje glas predsednika izpitnega odbora. Vsak član od» bora sme svoje odvojeno mišljenje vnestt v za* pisnik (čl. 14., a). Ocene se vpišejo v zapisnik s številkami in besedami. PraktjKni izpit. Čl. 17. Praktični izpit sestoji iz praktičnega predavanja, ki ga ima kandidat v razredu dolo» čene narodne šole, potem ko ga je najprej obde* lal pred komisijo. ČI. 18. Za praktično predavanje potegne kan« didat Ilstič, na katerem je označena metodična edinica in razred, v katerem se itna vršiti preda« vanje. Teh lističev mora biti vsaj pet več, nego je število kandidatov. Pismena obdelava predava« nja traja največ pet ur. Pri pismeni izdelavi se poslužuje kandidat pomožnih sredstcv, ki mu jih dovoli komisija. Pred početkom predavanja iz» roči kandidat pismeni izdelek komisiji. Predava« nje traja najmanj 45 minut. Čl. 19*. Po dovršenem predavanju brani kandi« dat svoja predavanja in daje potrebna opravičila in pojasnila glede uporabe pedagoških principov. Sklep izpitnega odbora. Čl. 20. a) Ko se ugotove ocene vseh kandida* tov iz vseh predmetov, predpisanih za praktični učiteljski izpit, sklepa izpitni odbor na predsed« nikov poziv za vsakega kandidata posebej o tem, ali je kandidat položil praktični učiteljski izpit.— b) Določene occne iz vseh predmetov se vpišejo z besedami iz zapisnika v glavni izpitni zapisnik, kakor tudi sklepi o poedinih kandidatih na krat« ko v opombi. Zapisnik podpišejo vsi člani izpit^ nega odbora. — c) Izid praktičnega učiteljskega izpita priobči prcdsednik v navzočnosti vseh čla« nov izpitnega odbora kandidatom najpozneje en dan po dovršitvi izpitov vseh kandidatov. Čl. 21. Uspeh izpitov se ocenjuje iz vsakega predmeta z ocenami: odličen (5), prav dober (4), dober (3), slab (2) in nezadosten. — Kandidat je položil izpit, ako je dobil iz vsakega predmeta najmanj oceno »dober«. Cl. 22. Direktor učiteljišča dostavi ministrstvu najpozneje v 14 dneh po zvršenem praktičnem učiteljskem izpitu kratko poročilo o poteku iz< pita, a poleg tega po 1 overovljen prepis z 2 ne» popravljenitna naloga iz vsakega predmeta, ki sta bila pri pismenem izpitu ocenjena z oceno odličen, prav dober, dober in slab (skupaj 6 pismenih na< log); ako je polagalo izpit manj nego 16 kandi« datov, se mora poslati prepis vseh pismenih nalog. Čl. 23. Vsak kandidat dobi izpričevalo o po» loženem izpitu. Obrazec za izpričevalo predpisuje ministrstvo prosvete. — Izpričevalo o položenem praktičnem učiteljskem izpitu se izda vsem kan« didatom, ki so položili izpit, osem dni po konča« nih izpitih. Čl. 24. Ako kandidat izgubi prvo izpričevalo, mu more direktor na podlagi glavnega zapisnika o praktičnem učiteljskem izpitu, a po odobrenju ministrstva prosvete (čl. 20., 6) izdati overovljen prepis. Čl. 25. V enem Solskem letu more kandidat največ dvakrat polagati praktični učiteljski izpit. ČI. 26. Kjerkoli je mogoče, polagajo kandidati izpit na moških, učiteljice pa na ženskih učite« ljiščih. Čl. 27. Ta začasna pravila stopijo v veljavo, ko jih odobri minister prosvete, obvezno moč pa dobe dne, ko se objavijo v »Službenih Novinah«. Ministrstvo Prosvete. O. n. br. 22.610. 19. marca 1931 v Beogradu.