REORGANIZACIJA IN SISTEMATIZACIJA NA GEODETSKI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE - OGU MARIBOR
Brane Godec



CS
Pisno povabilo sodelavca Boruta Cvara iz Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), da pripravimo prispevke za GV s področja dela in dejavnosti Geodetske uprave, me je spodbudilo, da z razmišljanjem o aktualni reorganizaciji Geodetske uprave Republike Slovenije - OGU Maribor seznanim širšo javnost.
Iz sprejetega Akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest Geodetske uprave Republike Slovenije, štev. 014-5/2003-1, z dne 25. 02. 2004, ki je bil potrjen na 67. seji Komisije za kadrovske in administrativne zadeve Vlade Republike Slovenije, in sklepov strokovnih kolegijev ni razvidno reševanje kadrovskega deficita ter kadrovske problematike na Območni geodetski upravi v Mariboru, zato želim vnovič opozoriti na to problematiko v naši sredini.
S sprejetim, zgoraj imenovanim Aktom se zastavlja eno samo vprašanje: Kako je možno, da je druga največja območna geodetska uprava po količini izvršenega dela zaradi dolgoletne slabo vodene kadrovske politike pri reorganizaciji Geodetske uprave Republike Slovenije še dodatno kaznovana po Uredbi o notranji organizaciji, sistematizaciji delovnih mest in nazivov v organih javne uprave in pravosodnih organov (Ur. l. RS 58/2003) glede oblikovanja notranjih organizacijskih oblik?
V zadnjih letih se je na Območni geodetski upravi v Mariboru upokojilo pet geodetskih strokovnjakov - geodetov in šest administrativnih sodelavcev!
Območne geodetske uprave, ki so v prejšnjih letih vodile konsistentno kadrovsko politiko (Celje, Kranj, Koper, Nova Gorica), so danes nagrajene z notranjimi organizacijskimi oblikami kot so: sektor, oddelek, referat itd.
Dejanska kadrovska nesorazmerja med območnimi geodetskimi upravami izkazujejo letna poročila območnih geodetskih uprav in analize o reorganizaciji Geodetske uprave Republike Slovenije. Izpostavljam nekaj izrazitih podatkov storilnosti po izpostavah in kadrovske zasedenosti:
1. Število letno rešenih vlog geodetskih storitev po izpostavah - 1998
•	letno poročilo za leto 1998 je zadnje, s katerim razpolagam,
•	številčnost geodetskih storitev izpostave Slovenska Bistrica je primerljiva oziroma celo večja kot v izpostavah Območnih geodetskih uprav Murska Sobota, Koper, Nova Gorica.
o




2. Število izvedenih pravnih sprememb po izpostavah
* letno poročilo GURS, 1998

CS
3. Število potrebnih delavcev na OGU-jih
* Izhodišča za reoreganizacijo GURS, april 2002
3. Število zaposlenih na GURS po OGU-jih.
*	letno poročilo GURS, 2002
*	danes zaposlenih na OGU MB - 30
stanje konec leta 2002
•^iSElSa:: i,; J if'■:,:,,	25
^ pGU SIoveirij Gradec	25
: OGU^Ienje :	27
	29
: : QGÜ SDMo rnEsia;	32.
LNlGUiiMapifeor':;'	35
OGU Mubka Sobota	39
OGU Nova Gorica:	■ 40
OGU Koper: • ;	4,1
DfiU,::KraEii:	44
0GU Gelig	51
Glavni urad	67
©GU Ljubljana	112
Skupaj	567
I
JŠ

4. Organigram Geodetske uprave R Slovenije za Maribor, Celje, Kranj Koper in Novo Gorico
CS
Območna geodetska uprava Koper
Izven organizacijskih enot
Sektor za nepremičnine
Oddelek za nepremičnine
Referat za kataster stavb
12
5
Oddelek za zemljiški kataster
Informacijska pisarna
17
30
38
Geodetska pisarna
llii^fca Bistrica Postojna Sežana
Iz podatkov je razvidno, da se je v Mariboru v zadnjih desetih letih vodila neodgovorna kadrovska državna geodetska politika, ki gre na škodo kvalitete dela, preobremenjenosti sodelavcev in medsebojnih delovnih odnosov. Z novo reorganizacijo se na Območni upravi v Mariboru v primerjavi z drugimi območnimi upravami dolgoročno zmanjšuje število položajnih uradnikov in s tem možnosti napredovanja. Nagrajeni so bili bolj prizadevni vodje območnih uprav (Celje, Kranj, Koper, Nova Gorica), kljub temu da po statističnih podatkih po storilnosti zaostajajo za našo upravo od 10 do 40 %. Za sprejeti organizacijski Akt Geodetske uprave Republike Slovenije je nesprejemljivo, da Območni geodetski upravi Koper in Nova Gorica po notranjih organizacijskih enotah presegata Območno geodetsko upravo Maribor, saj sta obseg dela in obremenjenost delavcev v OGU Maribor primerjalno gledano bistveno večja, kljub mnogo slabši kadrovski zasedbi.
Ciljna sistematizacija na Območni geodetski upravi v Mariboru predvideva 41 zaposlenih, zato reorganizacija in sistematizacija v tako kadrovsko podhranjeni upravi ne bi smela izhajati iz obstoječega stanja.
Že od vsega začetka družbene preobrazbe sistema v Sloveniji je štajerska regija plačevala največji socialni davek tranzicije, zato osebno menim, da ni primerno, da ta davek plača tudi geodetska državna služba v Mariboru.
Brane Godec, dipl. inž. geod.
Območne geodetske uprave Maribor -pisarna Slovenska Bistrica Mariborska cesta 5, 2310 Slovenska Bistrica E-pošta: brane.godec@gov.si
I
JŠ