GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ZDRUŽENO PERUTNINARSTVO SLOVENIJE LETNIKU. PTUJ, SEPTEMBER—OKTOBER 1976 ŠT. 9.—10. Razširjena seja sveta ZK Slovenije sestavljene organizacije V ponedeljek, 18. oktobra, je bila v Ptuju, v delavskem domu »Franca Krambergerja«, razširjena seja sveta ZKS sestavljene organizacije. Od povabljenih gostov so se seje udeležili tudi člani IK CK ZKS Miran Potrč, sekretar OK ZKS Ptuj Alojz Goj-čič, predsednik občine Ptuj Branko Gorjup, podpredsednik IS občine Ptuj dr. Mitja Grgole ter direktorji združenih delovnih organizacij. Žal ni bilo na seji sekretarjev OK ZKS iz Postojne in Ljubljane-Moste, niti predsednikov IS občine Postojna in Ljub-Ijana-Moste, čeprav so bila na dnevnem redu vprašanja o odgovornosti družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja v zvezi z neizvajanjem sprejetih stališč in sklepov ter pregled dejavnosti in perspektive sestavljene organizacije Združeno perutninarstvo Slovenije. Diskusija je pokazala, da se komunisti v delovnih organizacijah niso povsod aktivno vključili v proces vsklajevanja delitve dela, združevanja sredstev in uvajanje domače selekcije kot ključnih vprašanj v samoupravnem sporazumu. Tudi 00 ZKS niso povsod obravnavale teh vprašanj in o sestavljeni organizaciji sploh ter svojih stališč posredovale organom upravljanja. Tudi organi upravljanja v DO niso obravnavali sproti nerešenih in nevsklajenih vprašanj. Dogovarjanje o delitvi dela se je zato zavleklo skozi dve leti. Pri tem so se odpirala nova nasprotja med združenimi delovnimi organizacijami, zlasti na komercialnem področju. Tako tudi ni prišlo do vsklajevanja srednjeročnih planov med podpisnicami in je vsaka organizacija izdelala svoj plan. Srednjeročni plan sestavljene organizacije bo sprejemljiv za Gospodarsko zbornico le, če bo vsklajen s plani vseh treh organizacij. Delavci iz Pivke se niso strinjali s predlogom samoupravnega sporazuma, zlasti ne glede poslovnega predmeta sestavljene organizacije. Tudi drugi disku-tanti so povdarili, da je bilo v prvotnem sporazumu dogovorjenih več skupnih dejavnosti. Strokovni svet se je sicer opredelil za zmanjšan obseg poslovanja, kot so ga sprejeli tudi delegati DS na zadnji seji, vendar le kot začetek dela SOZD. Delitev dela in specializacija perutninske proizvodnje sta v taki obliki tudi opredeljena v samoupravnem sporazumu. Nekateri člani ZK so bili kritični do take dejavnosti češ, da zaradi selekcije ne potrebujemo SOZD. Vendar temu ni tako. Predmet poslovanja ni »mini program«. Posamezni člani ZK in delavci so premalo seznanjeni z določili predloga sporazuma. Ločiti je namreč potrebno skupne zadeve od predmeta poslovanja. Po dogovorjenih skup- nih zadevah lahko združujejo delavci vseh združenih delovnih organizacij delo in sredstva za vse oblike medsebojnega sodelovanja, vsklajevanja in tudi investiranja. Poslovni predmet pa je tista dejavnost, ki jo opravlja SOZD kot svojo dejavnost ter je ta vpisana v register gospodarskih organizacij in s to dejavnostjo ustvarja tudi dohodek. Sestavljena organizacija pa je organizirana predvsem za opravljanje in vsklajevanje skupnih zadev in manj za opravljanje gospodarskih dejavnosti. Po predlogu samoupravnega sporazuma pa je predmet poslovanja SOZD: znanstveno raziskovalna dejavnost selekcije in njena komercializacija; izdelovanje tehničnih in ekonomskih raziskav in projektov iz področja proizvodnje in predelave perutnine, zase in za tretje; nakup in prodaja vseh vrst embalaže; načrtovanje perutninske proizvodnje, izdelava elaboratov in prodaja tehnologije; nudenje inženiring uslug v zvezi s perutninsko proizvodnjo. Že tako predlagana dejavnost za začetek dela zahteva poleg velikih finančnih sredstev še strokovno usposobljen kader. Tega pa v nobeni od združenih delovnih organizacij ni odveč. Pri predlogu delitve dela manjka tudi dohodkovna soodvisnost in plan vsklajevanja delitve dela ter specializacija perutninske proizvodnje. Da se te stvari vskladijo, so po sklepu sveta ZKS direktorji združenih delovnih organizacij in sestavljene organizacije zadolženi, da se do konca leta dogovorijo za stvarno delitev dela, ki bo zagotovila novo kvaliteto proizvodnje in prinesla specializacijo perutninske proizvodnje. Ni namreč smotrno, tako so menili člani ZK, da se izvrši registracija SOZD brez dokončno izdelanih in vsklajenih planov in programov. To pa ne pomeni zadržanja in zastoja drugih sklepov DS in drugih organov. Razprava je nakazala tudi dvome o realnosti obstoja takega SOZD brez prave delitve dela in dohodkovnih odnosov. Le-ti so namreč temelji združbe kakršna je SOZD. Zato je tako razumeti že citirani sklep o ureditvi tega stanja s tvornim sodelovanjem vseh delovnih in samoupravnih teles, vključno z zadolžitvijo direktorjev. Če ne bi uspeli vskla-diti bistvenih vprašanj, bi pomenilo, da se podpisnice razidejo, pri čemer pa odgovornost za to ne bo ostala nerazčiščena. Ugotovitev prisotnih, da je SOZD koristna v gospodarskem in družbenem pogledu za razvoj perutninarstva v Sloveniji in Jugoslaviji, nam daje upanje in nas vse zadolžuje predvsem še člane ZK, da uredimo te zadeve čim prej. F. T. in F. P. DELAVSKI SVET SOZD Nekaj stališč s seje 12. oktobra 1976 ; Iz obširnega dnevnega reda 4. seje delavskega sveta SOZD, ki je bila 12. 10. 1976 v delovni organizaciji Mesokombinat »Perut-rina« Ptuj, posredujemo nekaj stališč v skrajšani obliki. Delegati so dali nekaj kritičnih pripomb ob posebni točki dnevnega reda, ko so obravnavali poročilo o dosedanjem delu sestavljene organizacije in njenih organov ter komisij. Ugotovili so, da je od podpisa sporazuma preteklo več kot 2 leti in da SOZD ni zaživel. Postopek vsklajevanja in dogovarjanja o potrebni delitvi dela, združevanju sredstev in uvedbi domače selekcije je potekal prepočasi. Pri tem je padlo precej kritičnih pripomb, med drugim tudi na račun delavcev delovne skupnosti in na slabo informiranost v delovnih organizacijah. Že pred sklicano sejo so dobili delegati tudi v obravnavo predlog prečiščenega besedila samoupravnega sporazuma. Na sami seji so dodali k vsem predlogom in dopolnitvam še vsklajene pripombe in tako dokončno oblikovali predlog sporazuma. Sklenili so, da naj razprava pred delavci pokaže, ali se s takim predlogom v celoti strinjajo ali ne. Vsekakor pa mora biti vsak delavec seznanjen in je prav, da se zato sporazum objavi v skupnem glasilu kot posebna priloga. Sedanjemu delavskemu svetu je potekel dveletni mandat in tako so delegati določili, da se izvršijo v delovnih organizacijah nove volitve za delegate delavskega sveta sestavljene organizacije do 5. 11. 1976. Istočasno bodo v delovnih organizacijah izvolili tudi člane v odbor delavske kontrole. Način volitev ima vsaka delovna organizacija določen v svojih samoupravnih aktih. Pravilna je odločitev delegatov da zberejo v delovnih organizacijah tudi predloge za kandidate za člane poslovnega odbora ter ostalih odborov in komisij. Ni še izdelan predlog statuta, saj mora biti le-ta vsklajen z določili samoupravnega sporazuma. Delegati so sklenili, da bodo na podlagi sporazuma določili, koliko članov bo imel kateri organ. Ta pregled pa je razviden iz sledeče tabele: Organ oz. komisija Skupaj članov Pivka delegacije Ptuj Zalog SOZD Delavski svet 22 7 7 7 1 Poslovni odbor Odbor samoupravne delavske 7 2 2 2 1 kontrole 7 2 2 2 1 Strokovni svet 4 1 1 1 1 Komisije: — za splošno pravne zadeve 4 1 1 1 1 — razpisna 3 1 1 1 — — za finančne zadeve 4 1 1 1 1 — za samoupravne akte 7 2 2 2 1 — za delitev dela in razvoj 7 2 2 2 1 — za vsklajevanje OD 4 1 1 1 1 — za komercialna vprašanja 7 2 2 2 1 — za vskladitev pogojev v kooperaciji 4 1 1 1 1 — za tehnološka vprašanja 7 2 2 2 1 Odbori: — za SLO 7 2 2 2 1 — za družbeno samozaščito 7 2 2 2 1 — uredniški odbor 7 2 2 2 1 Izdajateljski svet 7 2 2 2 1 Notranja arbitraža 12 3 3 3 3 + 1 iz SZDL Ptuj Ime sestavljene organizacije oz. firma ni v skladu s sedanjimi predpisi. Zaradi tega je delavski svet sprejel sklep, da objavi razpisna komisija v skupnem glasilu interni razpis za firmo in znak sestavljene organizacije. Delegati so bili tudi seznanjeni o stroških poslovanja delovne skupnosti sestavljene organizacije v času od 1. 1. do 30. 6. 1976. Stroški poslovanja so razvidni iz sledeče tabele: POROČILO O STROŠKIH POSLOVANJA ZA ČAS OD 1. 1. DO 30. 6. 1976 ZDRUŽENEGA PERUTNINARSTVA SLOVENIJE — SOZD Električna energija 248,70 din Voda — Kurjava 9,549,60 din Pisarniški material 1,805,70 din Ostali režijski material 42,70 din Tekoča popravila osnovnih sredstev 228,00 din Transportne usluge 20,00 din Stroški PTT 4,248,75 din Potni stroški za službena potovanja 1,513,50 din Stroški posvetovanj 415,00 din Ostale neproizvodne usluge 150,00 din Dnevnice za službena potovanja 2.915,00 din Stroški reprezentance 1.547,30 din Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila 7.298,50 din Izdatki za časopise, revije 57.968,00 din Avtorski honorarji 5.155,80 din Amortizacija po minimalni stopnji 10.589,10 din Amortizacija nad minimalno stopnjo 4.365,30 din Vkalkulirani prispevki OD 14.433,15 din Vkalkulirani osebni dohodki 160.193,30 din Boleznine 11.321,40 din Malice — delež podjetja 2.327,50 din 296.336,30 din Najemnina za stavbo 42.000,00 din Skupaj 338.336,30 din Poročilo obsega vse stroške za redno poslovanje SOZD-a — Združeno perutninarstvo Slovenije v I. polletju 1976 z izplačilom OD in najemnino za poslovne prostore. Vključeni so tudi vsi stroški za izdajo časopisa »Pero«, za katerega je obračun po posameznih številkah: OBRAČUN STROŠKOV ČASOPISA »PERO« OD 1. DO 8. ŠTEVILKE 1976 Št. glasila Skupaj stroški Izdani komadi Cena številke 1. 18.742,15 2900 6,46 2. 12.754,80 2900 4,40 3-4. 14.798,05 2900 5,10 5. 18.613,15 2900 6,42 6-7. 17.443,75 2900 6,02 8. 20.072,15 2950 6,80 Skupaj 102.424,05 17450 5,87 STROŠKI PO PREVZETIH IZVODIH Št. glasila Cena PK Pivka kom. znesek PP Ptuj kom. znesek Perutnina Zalog kom. znesek 1. 6,46 1.000 6.460,— 1.500 9.690,— 340 2,196,40 2. 4,40 1.000 4.400,— 1.500 6.600,— 340 1.496,— 3-4. 5,10 1.000 5.100,— 1.500 7.650,— 340 1.734,— 5. 6,42 1.000 6.420,— 1.500 9.630,— 340 2.182,80 6-7. 6,02 1.000 6.020,— 1.500 9.030,— 340 2.046,80 8. 6,80 1.000 6.800,— 1.500 10.200,— 380 2.584,— Skupaj 6.000 35.200,— 9.000 52.800,— 2.080 12.240,— Delegati so poslovanje odobrili, prav tako tudi stroške za nabavo in nakup osnovnih sredstev. Ugotovili so, da je skupno glasilo nujno potrebno in da kaže vidne izboljšave ter se zavzeli, da ga je potrebno še bolj prilagoditi dejanskim potrebam. Posebej so delegati soglašali in sprejeli sklep, da začne poslovati sestavljena organizacija s 1. 10. 1976 prek akreditiva ter bo tako poslovanje potekalo po samostojno vodeni knjigovodski evidenci in tudi celotno finančno poslovanje. Za sestavljeno organizacijo bosta podpisovala v. d. direktor in vodja računovodske službe. Tako je podana tudi praktična možnost, da se vsi stroški poslovanja obračunavajo na sedežu sestavljene organizacije. Od ostalih sklepov je treba še ome- niti, da je bila izdelana metodologija izračuna mesečnih akontacij osebnih dohodkov delavcev delovne skupnosti in letnega proračuna. Vse bazira na povprečju izplačil v vseh treh združenih delovnih organizacijah. Na koncu je izrazil željo predsedujoči Drago Čater, da bi bili delegati tudi v bodoče tako zavzeti, kritični in je zaželel novim delegatom več uspeha in seveda registracijo sestavljene organizacije do dogovorjenega roka. Takim željam se je pridružil tudi predsednik dosedanjega delavskega sveta Janez Trobevšek, saj je delavski svet ugotovil, da je sestavljena organizacija nujno potrebna in da delavci med seboj niso sprti. Torej obstaja možnost nadalnjega sodelovanja in s tem večja produktivnost dela. F. P. POSOČJE V STISKI Je solidarnost samo tolažilna beseda? SAMO NEKAJ SEKUND JE BILO TREBA, DA SO SE RAZDRLI ŠTIRIMESEČNI NAPORI ZA VZPOSTAVITEV NORMALNEGA ŽIVLJENJA NA TOLMINSKEM. ZDI SE, KOT DA BI SE ZEMLJA MAŠČEVALA ZA VES VLOŽENI TRUD, KI SO GA NAMENILI UUDJE TEH KRAJEV, DA BI IZ UMIRAJOČIH ZIDOV PRIKLICALI ŽIVLJENJE. POKALI SO ZIDOVI, LOMILA SO SE OSTREŠJA ... NOVI POTRESNI SUNKI SO MARSIKJE IZNIČILI NJIHOVE NAPORE IN JIH SPREMENILI V ENO SAMO VELIKO RUŠEVINO. S protestnega zborovanja v perutninski klavnici Vedeli smo: Vse bo treba začeti znova. To so trenutki, ko polaga naša solidarnost izpit. Mladi brigadirji so bili tisti, ki niso prihajali po potresu v tolminske kraje in vasi le ocenjevat škode in kakovost počasnih načrtov za solidarnostne akcije, temveč so dali s svojimi mladini rokami, veselim smehom in pesmijo prizadetim domačinom čutiti, da so jim v najhujših dneh prišli pomagat... Čas priganja, mraz že pritiska v dolino Nadiže in stiska domačine s strahom: »Kaj bo z nami«? Ta strah pa jim moramo pregnati, če nočemo, da bi ostala naša velika solidarnost le tolažilna beseda, s katero si ne morejo pomagati. Čeprav v teh vrsticah ne moremo iskati odgovora na vprašanja, kako hitra in učinkovita zna biti naša solidarnost, lahko iz dogajanj, ki nas vznemirjajo iz dneva v dan, zaključimo, da brez medsebojne pomoči, kot pravimo — solidarnost, ne bo moč živeti. In ker je treba solidarnost človeku privzgojiti in ker solidarnost tudi ni učni predmet, bomo morali o solidarnosti še veliko pisati (pa ne samo ob potresih in podobnih nesrečah), čeprav se morda komu zdi, da je takšnega pisanja nekoliko preveč. ... Ali veste, da je vas Podbe-la v Briginjskem kotu povsem porušena? Ali veste, da pelje do nje takšna pot, po kateri ni mogoče dostaviti gradbenega materiala za popravilo? Tu je zatajila medsebojna pomoč — potrebna solidarnost. Pa ne danes! Naših src ni potrebno prepričevati! To dokazujemo tudi v teh dneh. Ni podjetja ali posameznika, ki ni odločen pomagati prizadetim v Posočju. In tako so se odzvale klicu solidarnosti naše delovne organizacije: Perutnina ZALOG Podobno so ukrepali delavci v Perutnini v Ptuju in v Pivki. Vsa Jugoslovanska javnost se je odzvala klicu ljudi v porušenih tolminskih krajih in vaseh in jim prinesla moči in upanja, da s podrtimi strehami za njihove domove še ni vse izgubljeno; spoznanje, da v nesreči niso sami, pozabljeni... ... Vemo, da prebivalstvo Posočja preživlja hude ure... Pa jim hočemo dokazati, da niso sami, čeprav se jim morda včasih to dozdeva ... Da bodo vedeli, da bomo vedeli! Martina Trdin DELITEV POMOČI V maju 1976 je skupščina SR Slovenije sprejela poseben zakon za zbiranje sredstev za pomoč prizadetim od potresov v Posočju in na Kozjanskem v višini enega odstotka kosmatih osebnih dohodkov. Na podlagi zakona je bilo do 30. septembra 1976 zbranih skupno 123,885.497,90 dinarja. Na podlagi dogovora med prizadetimi občinami bodo zbrana sredstva uporabljena takole: v občini Tolmin 59,465.038,95 dinarja, 48 % v občini Nova Gorica 14,866.259,75 dinarja, 12% v občini Šentjur pri Celju 12,388.549,80 dinarja, 10 % v občini Šmarje pri Jelšah 37,165.649,40 dinarja, 30% Služba družbenega knjigovodstva, centra za Slovenijo, vsa zbrana sredstva sproti usmerja na račune prizadetih občin. Ker so potrebna večja sredstva od zbranih, so poslovne banke dale na voljo potrebni denar za premostitev. M zgornjih podatkih niso upoštevani prostovoljni prispevki občanov in organizacij združenega dela, ki so darovali denar RK Slovenije ali neposredno na račune prizadetih občin. Po Večeru 14.10. 76 PROTESTNO ZBOROVANJE V PERUTNINSKEM KOMBINATU »PIVKA«« Dne 27. 8. 76 so se pridružili tudi delavci Perutninskega kombinata »Pivka« protestom zoper šovinistične napade avstrijskih organizacj in proti zakonu o preštevanju manjšin. Protestni zbor je bil na dvorišču perutninske klavnice Kal. Delavci so ostro protestirali in obsodili ravnanje avstrijskih oblasti nad koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati. Družbeno — politične organizacije kombinata so odposlale avstrijski vladi protestno pismo, ki je bilo prebrano udeležencem zbora. Na ta način podpiramo vse napredne sile v boju za enakopravnost, spoštovanje pravic narodov in narodnosti, ki jih navajata Helsinška listina in deklaracija OZN. Saša Cuculič POMOČ POSOČJU IZ PERUTNINE ZALOG IZ SOČUTJA DO PRIZADETIH ZARADI POTRESOV V POSOČJU IN IZ SOLIDARNOSTNIH POBUD V ČASU HUDE NESREČE IN STISKE PRIZADETIH SO SLEDILI SLEDEČI SKLEPI IN AKCIJE POMOČI: 1. Delavski svet PERUTNINE ZALOG je dne 11. 5. 1976 sprejel sklep, da se nakaže iz sklada skupne porabe znesek v višini 20.000,00 din za elementarne nesreče na Tolminskem. Denar je bil nakazan dne 12. 5. 1976 na žiro račun št. 52030-655-44317 (Občina Tolmin). 2. Dne 11. 5. 1976 je delavski svet sprejel sklep, da se prebivalcem ob potresu v Tolminu kot prva pomoč da v uporabo avtoprikolico (sklep izvršen 12. 5. 1976 — Krajevna skupnost Most na Soči). 3. OOS Perutnine Zalog je dne 2. 6. 1976 nakazal na žiro račun 52030-655-44317 (za elementarne nesreče na Tolminskem Občina Tolmin) znesek v višini 10.000,00 din po sklepu IOOOS z dne 21. 5. 1976. 4. Na svoji seji dne 20. 9. 1976 je sindikat sprejel sklep, da se nakaže občini Tolmin 10.000,00 din kot pomoč ob nedavnem potresu. Delavci Perutnine Zalog so se odpovedali predvidenemu pikniku na Črnivcu, da bi pomagali prizadetim krajem. 5. Drugo avto prikolico, vredno okoli 60.000 din, smo takoj po potresu dne 16. 9. 1976 odpeljali v Tolmin. 6. Delavci pa so pomoči potrebnim v Posočju namenili tudi enodnevni zaslužek. Živinorejska poslovna skupnost v Ljubljani Seja komisije za perutninarstvo Perutninska klavnica v Pivki ob začetku obratovanja STROKOVNI SVET Delo SOZD na nova izhodišča Strokovni svet (kolegij direktorjev DO) SOZD-a, ki se je sestal 22. 9. 1976, je sklenil po poročilu o delu SOZD in po daljši razpravi, v želji, da vendar krenemo koristneje in resneje naprej, da je potrebno zastaviti delo SOZD-a na nova izhodišča, ki so ob tej priliki ugotovljena in dogovorjena: V Ljubljani je bila za 1. 10.1976 po dopustniškem premoru zopet sklicana seja komisije za perutninarstvo pri ŽPS. Na dnevnem redu je bilo več pomembnih vprašanj. Osrednje vprašanje, ki so mu člani — predstavniki DO posvetili nekajurno razpravo, je bil »Stroškovnik« kooperacijske proizvodnje brojlerjev. Vabilu na sejo sta se odzvala tudi tovariša Kukovec iz ZSS in Bertok Zvonimir iz Zadružne zveze Slovenije. Oba smo vabili z željo, da bi dala v imenu forumov, ki jih zastopata, mnenje in oceno stroškovnika. Stroškovnik, ki ga moramo oblikovno in stilno še dopolniti, je zelo pozitivno sprejet, z vsem priznanjem perutni-narjem SRS, da so prvi zelo strokovno, konkretno, argumentirano in analitično pristopili k reševanju problematike in zlasti enega dela ciklusa proizvodnje, od tehničnih, tehnoloških do finančno-dohodkovnih stroškovnih odnosov. Razprava, v kateri so vsi sodelovali, posebej aktivno pa gosta, je potrdila pozitivnost sprejetja stroškovnika in ga okvalificirala kot dokument, ki bo gotovo pozitivno vplival na poglabljanje odnosov v kooperaciji, ki bo vodil k poenotenju in enotnemu vrednotenju dela vsakega kooperanta. Še več, dana in sprejeta je celo iniciativa, da je naš stroškovnik nedvomno koristen kažipot, kako urediti te odnose tudi v drugih živinorejskih panogah. Precej je bilo povedanega tudi o obliki, dopolnitvah in postopku za sprejem stroškovnika. Pri tem nam bodo v pomoč: služba ŽPS, Gospodarska zbornica in Zadružna zveza. Za sodelovanje smo se z njimi tudi že dogovorili. Zadružna zveza je celo zapisniško s strani svoje, za to imenovane komisije, posredovala pismene pripombe, ki jih bo skušala naša komisija ob dokončni redakciji upoštevati, zlasti v tistih elementih, ki so stvarni in upravičeni; le teh pa je nekaj. Našo komisijo smo sklicali za 15. 10. 1976 in smo tega dne opravili dokončno redakcijo. Služba SOZD pa bo pripravila potrebna dopolnila: pravno formulacijo značaja, zlasti glede uvoda in zaključka. Sklep seje komisije pri ŽPS je bil na koncu, da se da dopolnjen in popravljen stroškovnik skupaj z zapisom razprave takoj v javno razpravo vsem prizadetim in se ga po končni razpravi sprejme. Stroškovnik naj bi začel veljati najkasneje s 1. 1. 1977. Predsednik komisije Franc Tomanič 1. dogovorjen je začetni minimalni program sodelovanja, ki ga naj predstavlja pristop k skupni selekciji na bazi tehnološko in ekonomsko utemeljenega elaborata in dogovora o vključitvi selekcije v SOZD, njeni izgradnji, usposobitvi za trg in financiranja; 2. financiranje selekcije za dogovorjen obseg za leta 1976—80 bo potekalo z udeležbo vseh treh DO v enakih deležih, kar je na tem sestanku dogovorjeno in soglasno sprejeto; 3. druge aktivnosti, zlasti na področju enotne politike in strategije skupnega načrtovanja in razvoja ter drugih aktivnosti (komerciale, pravno-normativne dejavnosti itd.), bi postopno dogovarjali in razvijali ter tako večali zaupanje in pripravljenost za sodelovanje. Tako bi omogočili tudi boljše pogoje za povezovanje v širše interesne skupnosti oziroma asociacije; 4. pripraviti vse za registracijo, ki naj bo izvršena do konca leta. Tak pristop je rešitev in realno izhodišče, da SOZD zaživi in upravičimo njegovo ustanovitev. Za perutninarstvo Slovenije je to lahko samo koristno. Lastna selekcija nam daje številne prednosti in je tudi iz drugih vidikov pomembna. Tudi dolgoletno znanstveno delo bi tako dobilo priznanje in vsebino z uvedbo materiala v masovno proizvodnjo. Vsaj za ta začetni mini-program pa bo potrebno resnejše in odgovornejše sodelovanje vseh DO in ne samo nekaterih. F. T. KOOPERACIJA — PIVKA Osnutek zakona o združenem delu Ko smo razpravljali na zborih kooperantov o Osnutku zakona o združenem delu, smo naleteli na težave v tolmačenju členov o delitvi dohodka pri trajnejšem sodelovanju kooperantov z organizacijami združenega dela. Ti členi, sodimo, so premalo jasni. Člen 273. govori o delitvi čistega dohodka iz naslova lastninske pravice kooperantov na združena sredstva. V našem primeru so to vzrejališča piščancev. Postavljamo si vprašanje, ali gre tako imenovano nadomestilo kooperantu samo za tisti del vrednosti združenih sredstev, ki izvirajo iz njegovih lastnih sredstev, ali za celotno vrednost vzrejališča, torej tudi za vrednost kredita, ki ga je prejel od banke oziroma obrata. Zakon pravi, da se obračuna nadomestilo iz čistega dohodka, mi pa si postavljamo vprašanje, kako to obravnavati, ali v naprej dogovorjenem znesku, kar bi pomenilo za proizvodnjo fiksni strošek, ali odvisno od vsakoletnega finančnega rezultata. Tako razmišljamo zato, ker bi nam predstavljalo veliko težavo izdelati pravičen kriterij za določitev višine nadomestila. Seveda pa terjajo novi dohodkovni odnosi krepko spremembo v zavesti kooperantov, delavcev in vseh drugih udeležencev, kajti po novih zakonskih določilih je mogoče deliti dohodek šele na osnovi plačane proizvodnje. To pomeni, da ni mogoče vnaprej zagotoviti fiksnih nadomestil, kot tudi ne plačila za delo, naj bo delavca ali kooperanta. M. S. Slovenija: POPREČNI MESEČNI OSEBNI DOHODKI V DEVETIH MESECIH 1976 Poprečni mesečni osebni dohodki, ki so jih bili izplačali, so znašali v prvih devetih mesecih v Sloveniji 3920 dinarjev, od tega v gospodarstvu 3799 dinarjev, v negospodarstvu pa 4567 dinarjev. Če pa te dohodke razčlenimo po panogah, potem vidimo, da so znašali v družbenih in državnih službah v tem devetmesečnem obdobju poprečno 4826 dinarjev mesečno, v kulturno socialni dejavnosti 4475 dinarjev mesečno, v prometu 4408, v gradbeništvu 4050, v komunali 3924, v trgovini 3917, v obrti 3778, v kmetijstvu 3737, v gozdarstvu 3736, v industriji 3668 ter v gostinstvu in v turiszmu 3531 dinarjev mesečno. Potemtakem so bili v tem času poprečni slovenski osebni dohodki za 16 odstotkov višji, kot so bili v prvih devetih mesecih lani in to tako v gospodarstvu, kot v negospodarstvu. Po Delu 20. 10. 76 PITANJE BROJLERJEV PRELUKS Poročilo o dosedanjih rezultatih (OBJAVLJENO OB PERUTNINSKIH DNEH V OTEŠEVU 8. 10. 1976) Na »Savetovanju o selekciji i reprodukciji, objektima i opremi u peradarskoj proizvodnji«, ki je bilo 15. in 16. aprila 1976 v Beogradu, so bili perutninski javnosti predstavljeni začetni proizvodni rezultati pitovnog hibrida Preluks (staršev in brojlerjev) doseženi na farmah in v kooperaciji največjih proizvajalcev perutnine v Sloveniji. S tem poročilom dopolnjujemo, na pobudo posvetovanja v Beogradu, nekatere že objavljene podatke o pitanju brojlerjev Preluks v širši proizvodnji (dosežki na področju zreje in reje staršev Preluks so zajeti in obdelani v posebnem referatu). Od marca do vključno septembra tega leta je bilo v okviru delovnih organizacij združenih v SOZD »Združeno perutninarstvo Slovenije« spitanih skoraj 1 milijon brojlerjev domače provenience Preluks, kar predstavlja približno 6,5 % celotne proizvodnje pitanih brojlerjev v tem času. klimatskih in še drugih nezaželjenih činiteljev, ki so spremljali proizvodnjo v času od konca zime do začetka pomladi. Kar zadeva subjektivne činitelje moramo poudariti, da pred vse-Ijevanjem brojlerjev Preluks nismo napravili nobene selekcije kooperantov na osnovi njihovih predhodnih rezultatov, tehnične opremljenosti ali velikosti zrejališč. Rečemo lahko, da so v testiranju brojlerjev Preluks sodelovali kooperanti vseh kakovostnih razredov, razen tistih s selitvenimi zmogljivostmi nad 16.000 piščancev v turnusu. Ob komentarju ne smemo obiti občasnega problema zagotovitve surovin, ki so potrebne za standardno kvaliteto krme. V takih primerih so bile v brojlerski krmi slabše surovine, kar je imelo negativen vpliv na prirastke in konverzijo. Brojlerski piščanci Preluks izhajajo od lastnih jat staršev Preluks. Pitanje piščancev je potekalo v kooperaciji v skladu s kooperantskimi pogodbami, ki veljajo za tuje provenience. Pri tem je potrebno omeniti, da je realna primerjava doseženih rezultatov pitanja brojlerjev Preluks med omenjeni proizvajalci težavna zaradi različnih pogodbenih norm do kooperantov (posebno glede konverzije in odstotka vrnjenih piščancev). Razlika v normiranju konverzije je stvar interne ekonomske raču-nice posamezne delovne organizacije (nižje normirana konverzija ne pomeni tudi dražje proizvodnje, ker jo praviloma kompenzira nižja cena hrane). Normirana dogovorjena konverzija se v posameznih organizacijah giblje od 2,20 do 2,32. Zaradi tega so rezultati pitanja prikazani za vsako delovno organizacijo posebej. Dosežki pitanja so obdelani in prikazani po skupinah glede na: — trajanje pitanja — dosežene proizvodne indekse v okviru 5 točk Pregled rezultatov Od marca do konca septembra tega leta so vsi trije proizvajalci spitali 987.285 brojlerjev Preluks, kar pomeni 96,1 % vseljenih piščancev (1.024.246 kom). Rezultati so prikazani v naslednjih tabelah a) Rezultati glede na trajanje pitanja Delovna organizacija C Tabela 1 a Starost v dnevih število skupin število vseljenih piščancev število zaklanih piščancev Povprečna teža/kom. Razlika med vseljenimi in vrnjenimi piščanci Konverzija Proizvodni indeks 51 n 64.926 61.172 1,59 5,8 % 2,17 135,2 52 9 40.897 38.862 1,63 5,0 % 2,19 136,0 53 9 57.613 54.929 1,66 4,7 % 2,15 138,5 54 18 66.464 62.649 1,70 5,7 % 2,18 136,6 55 23 113.465 108.232 1,83 4,6 % 2,18 137,5 56 5 14.971 14.343 1,91 4,2 % 2,26 144,6 53,5 75 358.336 340.187 1,68 5,1 % 2,18 137,1 Delovna organizacija D Tabela 1 b 55 7 42.900 41.012 1,66 4,6 % 2,36 122,3 56 37 188.060 183.822 1,68 1,8 % 2,34 125,4 57 35 190.150 184.719 1,68 2,8 % 2,36 121,4 58 5 16.700 16.206 1,82 3,0 % 2,42 124,5 56,4 84 437.810 425.759 1,68 2,8 % 2,35 123,5 Delovna organizacija E Tabela 1 c 53 1 10.000 9.721 1,65 2,8 % 2,37 127,9 54 4 22.900 22.057 1,67 3,7 % 2,24 132,9 55 8 49.500 47.279 1,76 4,5 % 2,28 134,5 56 20 135.500 129.574 1,77 4,4 % 2,27 133,1 57 2 10.200 9.708 1,74 4,6 % 2,24 129,9 55,5 35 228.100 218.339 1,75 4,3 % 2,27 133,1 Proizvodni indeks računamo po sledeči formuli: skupna teža piščancev P. i. =--------------------- ------------ ------------------------------- število vseljenih piščancev x konverzija x število dni pitanja Iz podatkov v tabelah je mogoče videti tudi določene »nepravilnosti«, posebno v pogledu teže in delno tudi konverzije. Dosežene teže in konverzije niso vedno usklajene z dolžino pitanja. To je v največji meri odraz subjektivnih, deloma neugodnih Pri presoji razlik med vseljenim in vrnjenim številom piščancev ugotavljamo, da se le-ta giblje na zgornji normirani meji, kar pomeni, da so poleg mortalnosti tu prisotni še drugi činitelji, ki jih ni treba posebno razlagati. Podobno velja tudi za doseženo konverzijo. Na splošno lahko rečemo, da nobena organizacija ni imela zdravstvenih problemov z brojlerji Preluks in tudi kooperanti sami so pohvalili njihovo vitalnost. b) Pregled rezultatov po proizvodnih indeksih Tabela 2 Proizvodni indeks Število brojlerskih skupin % C D E C D E 106-110 5 - 6,0 111-115 — 8 — — 8,3 116-120 i 20 i 1.3 23,8 2,9 121-125 4 19 4 5,3 22,6 11,4 126-130 10 11 9 13,3 13,1 25,7 131-135 13 10 6 17,4 11,9 17,1 136-140 20 9 9 26,7 10,7 25,7 141-145 7 2 3 9,3 2,4 8,6 146-150 13 — 3 17,3 — 5,7 151-155 5 — 1 6,7 — 2,9 156-160 — — — 161-165 2 — — 2,7 — — 75 84 35 100,0 100,0 100.0 (oznake C, D in E predstavljajo delovne organizacije) Široka varianca doseženih rezultatov po posameznih pitovnih skupinah (ki znaša v ekstremu celo 50 točk p. i. v okviru ene organizacije) je rezultat različnih pogojev proizvodnje v kooperaciji. Omenjena varianca je pogojena s subjektivnimi in objektivnimi dejavniki, ki smo jih že omenili. Nikakor pa je ne moremo povezovati z osnovno genetsko kvaliteto pitovnih živali Preluks, ker se z istimi pojavi srečujemo tudi pri živalih tujih provenienc. Za ocenitev genetskega potenciala živali so bistveni absolutni rezultati najboljših skupin. Najboljši dosežek ene skupine v kooperacijski proizvodnji je imel proizvodni indeks 162,7. To pa je še vedno pod genetsko zmogljivostjo teh živali, kar so dokazali rezultati s kooperacijsko proizvodnjo vzporednih ekzaktnih mikrotestov brojlerjev Preluks. ZAKLJUČEK Dejstvo, da je po dolgoletnem selekcijskem delu bil napovedan nastop in prodor domačega plemenskega materiala v jugoslovansko perutninsko proizvodnjo, lahko morda najbolj podkrepi dana analiza doseženih uspehov. Danes je to najkonkretnejši primer možnosti osamosvojitve od tujih virov. V istem času so bile v proizvodnem testiranju tudi večje jate staršev, ki so prav tako dale zanimive rezultate. Kakovost živali domače provenience presega prejšnja pričakovanja in nas vzpodbuja k smelejšim korakom v tej smeri. Dr. Stojan Hergouth IZ PRAVNE PRAKSE Franc Potočnik FOTO-INFORMACIJA Prevoznik odgovarja za izgubo pri prevozu Prevoznik v cestnem prevozu se pri delni zgubi blaga ne more sklicevati na 121. splošno uzanco za blagovni promet, ker velja ta uzanca v odnosu med prodajalcem in kupcem. Zato odgovarja prevoznik za vso izgubo, ki je nastala pri prevozu, četudi je v mejah tolerance. (Sodba Vrhovnega sodišča SRS, 143/76 — 8. 4. 1976 v zvezi s sodbo OGS Celje, P 1217/75 — 25. 2. 1976). Prevoznik je opravil za proizvajalno organizacijo združenega dela prevoz večje količine olja. Po končanem prevozu je bil ugotovljen primanjkljaj 120 litrov olja v vrednosti din 1.140.—. Proizvajalna organizacija združenega dela je s tožbo zahtevala od prevoznika plačilo tega zneska z naslova odškodnine. Sodišče prve stopnje je to-žbeni zahtevek zavrnilo, ker je bilo mnenja, da je bil po določbi 121. splošne uzance nastali primanjkljaj v mejah dovoljene tolerance do največ 2 % nad ali pod dogovorjeno količino. Na pritožbo tožnika je pritožbeno sodišče ocenilo razloge prvostopne sodbe za zmotne. 121. splošna uzanca obsega pravila glede odstopanj pri količinskem izpolnjevanju dobavne obveznosti. Navzlic odstopanju pri dobavi v mejah tolerance je dobava na obveznost v količinskem pogledu izpolnjena. Kupec pa ni dolžan plačati razlike v količini, plača le dejansko sprejeto količino. V spornem primeru pa je šlo za delno izgubo blaga pri prevozu.. Zato določbe 121. splošne uzance ni mogoče uporabiti. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, vendar iz drugih razlogov. Predhodni postopek v TOZD je procesna predpostavka Predhodni postopek v temeljni organizaciji je procesna predpostavka za postopek pred sodiščem združenega dela. (Odločba sodišča združenega dela SR Slovenije, št. SP 92/76 z dne 9, 4. 1976) V zahtevi za sodno varstvo pravic je predlagateljica navedla, da ji je pristojni samoupravni organ v nasprotju s samoupravnim splošnim aktom znižal osebni dohodek in o tem izdal odločbo s pravnim poukom, da ima predlagateljica pravico zahtevati sodno varstvo svojih pravic pri sodišču združenega dela. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo, sodišče druge stopnje pa je prvostopno odločbo razveljavilo z naslednjo utemeljitvijo: Po določbi 2. odst. 23. člena zakona o sodiščih združenega dela lahko vloži delavec predlog, s katerim se uvede postopek pred sodiščem združenega dela, če je bila kršena njegova samoupravna pravica, pa organizacija ozir. skupnost ali družbeno pravna oseba kršitve ni opravila v 30 dneh od dneva, ko je zahteval varstvo svoje pravice. To pomeni, da je predhodni postopek v organizaciji, kjer delavec dela, procesna predpostavka, brez katere ni možen postopek pred sodiščem združenega dela. Čeprav je predlagateljica dobila napačen pravni pouk, je ta predhodni potstopek treba opraviti. Načelo, da napačen pravni pouk ne more biti v škodo delavca, pomeni, da delavec ni preludiran, če vloži svojo zahtevo v roku, ki je naveden v pravnem pouku, čeprav je predpisani rok krajši, ali če vloži zahtevo pristojnemu organu, ne more pa napačen pravni pouk derogirati zakonske določbe o predhodnem postopku v organizaciji, skupnosti ozir. družbeno pravni osebi. V konkretnem primeru bi torej sodišče prve stopnje moralo napotiti predlagateljico, naj se obrne s svojo zahtevo na organ, ki je po splošnem samoupravnem aktu pristojen za odločanje o zahtevi za varstvo pravic in o zadevi odločiti šele, če ta organ ne bi odločil v 30 dnevnem roku ali če predlagateljica z njegovo odločitvijo ne bi bila zadovoljana. Sodišče prve stopnje je torej preudarno odločilo o zadevi, zato je sodišče druge stopnje spodbijano odločbo razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču v ponovno odločanje. O predlagatelj ičini zahtevi bo torej moral zavzeti najprej svoje stališče pristojni samoupravni organ delovne skupnosti, v kateri predlagateljica dela. Ta bo moral njeno vlogo za varstvo sodnih pravic šteti kot pravočasno vloženo. Če v 30 dneh ne bo odločil o zadevi ali če predlagateljica z odlo- Še vedno tako do rekonstrukcije Tovarne močnih krmil Pivka Izplačilo jubilejne nagrade Delavec ima pravico zahtevati izplačilo jubilejne nagrade, če mu taka nagrada pripada po samoupravnem sporazumu, čeprav temeljna organizacija nima rezerviranih sredstev za taka izplačila. Odločba sodišča združenega dela SRS št. 94/76 z dne 9. aprila 1976. Prvostopno sodišče združenega dela je zavrnilo predlaga- (Nadaljevanje na 7. strani) Kršitev postopka pred sodišči Bistvena kršitev postopka pred sodišči združenega dela je, če sodišče ni obvestilo o sporu vseh nosilcev pravic in obveznosti iz spornega razmerja, o katerem je spor in jim m dalo možnosti udeležiti se postopka. (Sklep Sodišča združenega dela SR Slovenije Sp 198/76 z dne 7. 6. 1976. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je sprožil postopek pred sodiščem združenega dela zaradi razveljavitve sklepa delavskega sveta TOZD, s katerim je bilo dodeljeno stanovanje vodilnemu delavcu. V postopku pred prvostopnim sodiščem sta kot udeleženca nastopila samo družbeni pravobranilec samoupravljanja in zastopnik TOZD, medtem ko vodilni delavec, ki se je v stanovanje že vselil, ni bil o sporu obveščen. Zoper prvostopno odločbo, s katero je bil sklep delavskega sveta razveljavljen, se je pritožil vodilni delavec. Sodišče združenega dela SRS je pritožbi ugodilo s sledečo obrazložitvijo: Predvsem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev postopka ter prito-žitelj pri obravnavanju zadeve na prvi stopnji ni bil povabljen v postopek kot udeleženec. Po čl. 24 zveznega zakona o sodiščih združenega dela je udeleženec v postopku vsakdo, ki je nosilec pravic in dolžnosti v razmerju, o katerem se odloča v postopku. Očitno je, da je pritožitelj v tej sporni zadevi nosilec pravice do spornega stanovanja ter bi ga sodišče o sporu moralo obvestiti in mu dati možnost, da sodeluje v prvostopnem postopku s svojimi stališči in predlogi. Zaradi opustitve vsega tega je moralo pritožbeno sodišče prvostopno odločbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo obravnavo in odločitev. čitvijo ne bo zadovoljna, bo sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek. Strogo formalno vzeto bi sodišče prve stopnje moralo predlog zavreči, ker niso podane procesne predpostavke vendar sodišče druge stopnje meni, da je v intere- su hitrejše dokončne odločitve v tem spornem razmerju primernejši postopek, po katerem sodišče ne zavrže predloga, ampak pred svojo odločitvijo zahteva od samoupravnega organa, naj sam odloči o stvari. NOVO V KRATKEM Franc Potočnik Novi kazenski zakon Ob koncu meseca septembra so sprejeli delegati zveznega zbora skupščine SFRJ novi kazenski zakon. Z novim zakonom so določili v skladu z ustavnimi določili opredeljene pristojnosti med zvezo in republikami ter pokrajinama. Zvezni kazenski zakonik določa sankcije za dejanja, ki ogrožajo in napadajo temelje naše družbene ureditve in vrednote, kot so varnost, oborožene sile, ugled SFRJ in njenih predstavnikov, zaščito samoupravljanja kot osnovo družbeno-ekonomske ureditve. Ureja torej vsa vprašanja, ki spadajo po ustavi v pristojnost federacije. Tako ureja tudi človečnost in mednarodno pravo, ugled tujih držav in mednarodnih organizacij, gospodarstvo in enotnost jugoslovanskega trga. V zvezni pristojnosti so še kazniva dejanja zoper uradno dolžnost uradnih oseb v zveznih organih. Posebej so še Izplačilo jubilejne nagrade (Nadaljevanje s 6. strani) teljev zahtevek na izplačilo jubilejne nagrade, ker za izplačilo te nagrade ni bilo rezervnih sredstev. Sodišče druge stopnje je spremenilo prvostopno odločbo in ugodilo zahtevku z na-sledno obrazložitvijo: Brž ko so delavci sprejeli samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov in v njem določili, da je do jubilejne nagrade upravičen delavec, ki določeno določeno dobo neprekinjeno dela v podjetju, ima vsak delavec, ki te pogoje izpolnjuje, pravico zahtevati izplačilo jubilejne nagrade, ne glede na to, ali ima temeljna organizacija trenutno v ta namen rezervirana sredstva ali ne in ne glede na to, ali so samoupravni organi o tem še posebej sklepali.^ V samoupravnem splošnem aktu ni kot pogoj za izplačilo te nagrade predvideno dejstvo, da so na razpolago ustrezna sredstva, zato ni prepuščeno samoupravnemu organu, da odloča o tem, ali se nagrada izplačuje ali ne. Določila samoupravnega sporazuma so obvezna in se morajo po njih ravnati vsi samoupravni organi; te določbe imajo enako obvezno moč kot zakonske določbe in nihče nima pravice odtegovati delavcu to, kar mu pripada po samoupravnem splošnem aktu. Če ni bilo na razpolago sredstev, naj bi pač predlagatelji samoupravnega splošnega akta predvideli v takem aktu le možnost izplačila te nagrade ob pogoju, da so zagotovljena sredstva ali pa naj bi samoupravni sporazum prepustil konkretno odločanje o tem samoupravnem organu. Pri obstoječem besedilu samoupravnega splošnega akta pa ni možno odreči delavcu omenjene pravice. predvidene kazni glede dogovora in združevanja za izvrševanje kaznivih dejanj. Zvezni kazenski zakon bo začel veljati 8. julija 1977, Republike in pokrajini bodo morale sprejeti čim prej svoje kazenske zakone. Omenim še, da so ti osnutki že izdelani, potrebna so še medsebojna vsklajevanja. Republiški in pokrajinski zakoni bodo imeli splošni del zveznega kazenskega zakona, zatem pa še druga kazniva dejanja s svojimi specifičnostmi. Obstojale bodo razlike med republiškimi in pokrajinskima kazenskima zakonoma glede na specifičnost posamezne republike ali pokrajine. Vsekakor ne bo smoterno, da bi bila kazniva dejanja zoper samoupravljanje ali Zvezni sekretariat za finance Momčilo Cemovič je izjavil, da je bil v kratkem času uspešen proces odpravljanja osnovnih vzrokov nelikvidnosti, delitve efektivnega dohodka, čezmerne porabe in prisvajanje tujega dohodka. Novi sistem je naletel na široko podporo vse samoupravne družbe. Ta sistem je pripomogel k bolj radikalni spremembi družbenega položaja, zlasti gospodarskih struktur. Delovni ljudje svobodno razpolagajo z dohodkom, ki so ga ustvarili, od izplačevanja osebnih dohodkov do razpolaganja s sredstvi za razširjeno reprodukcijo. Polletni obračuni v gospodarstvu in družbenih službah so pokazali, da je potrebno ta sistem obračunavanja in odplačevanja splošno varnost ljudi in premoženja, kamor spadajo vsi prometni delikti, v kazenskih zakonih različno urejena. Cementa bo kmalu dovolj Predsednik koordinacijskega odbora za izvajanje dogovora o preskrbi s cementom Radovan Miletič je sporočil, da bo tržišče stabilno s tem pomembnim gradbenim materialom od sredine tega meseca dalje. Do pomanjkanja cementa je prišlo zaradi okvare v cementarnah Usje v Skopju in v Novem Popovcu iz Po-povca. Namesto v tuja tržišča smo vlagali v izgradnjo domačih zmogljivosti. Uvoz se je tako letos zmanjšal; na tržišču je bilo cementa dovolj. Uvozili smo ga le 116.330 ton v preteklih osmih mesecih. Domače cementarne so ga proizvedle okoli pet milionov ton. Občasno pomanjkanje cementa so občutili le zasebni kupci. Za gradbeno operativo ga je bilo dovolj, so poudarili proizvajalci cementa. Kmalu bo torej dovolj cementa za vse potrošnike. izpopolnjevati. Nekatere spremembe so bile že sprejete v predpisih zaradi nejasnosti in nepreciznosti. Pripravljajo še nove predpise, s katerimi bi odpravili nekatere težave. Zlasti gre za odpravo vzrokov, zaradi katerih je pokazal polletni obračun v nekaterih organizacijah večje poslovne izgube kot so v resnici. Nedvomno je pokazal novi sistem obračunavanja in plačevanja dobre rezultate. Izkazalo se je, da je bila že na samem začetku odveč bojazen, da bodo ti predpisi povzročili hude motnje, predvsem v gospodarstvu. Napovedane spremembe, za katere gre, pomenijo le poglabljanje sprejetih osnovnih rešitev. Nismo daleč od spoznanja, da je treba družbeno samozaščito pojmovati kot stalni dolgoročni proces podružbljanja odgovornosti za varnost, ki je ena od prvin našega samoupravnega razvoja. Obravnavati jo moramo kot bistveni sestavni element samoupravnega sistema, v TOZD, krajevni skupnosti, SIS, občini ali v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Prav tako je treba družbeno samozaščito pojmovati kot krepitev obrambne sposobnosti proti vsem oblikam napadov in oviram. Družbene samozaščite ne bo mogoče uveljaviti stihijsko brez zavestne in organizirane akcije. Ona ne more biti ozek, v sebi zaključen sektor dela; biti mora sestavni del splošne kulture, zavesti in samoupravnega ravnanja vseh delovnih ljudi in občanov. Noben državni aparat ne more nadomestiti akcije obveščenih in organiziranih množic, ki so pripravljene varovati skupen družbeni interes proti vsem oblikam napada ali zlorabljanja. Ko govorimo o pomenu družbene samozaščite, se ne smemo zadovoljiti samo z ustanovitvijo različnih organov v samoupravnih organizacijah in skupnostih; vso pozornost bomo morali posvetiti delu teh organov, razvijanju večje odgovornosti vseh delovnih ljudi, zlasti pa tistih, ki konkretno delujejo na področju družbene samozaščite. Takoj bo treba konkretno opredeliti vsebino dejavnosti vseh odborov in komisij, kot tudi izdelati konkretne programe. Pripravljenost delovnih ljudi s področja družbene samozaščite je treba takoj organizirati in ji dati takoj potrebno strokovno podlago. Zavzemati se bomo morali še za nadaljno krepitev socialistične domoljubnosti, zavesti in varnostne kulture, ker pomenita družbenopolitična zavest in domovinski ponos vsakega delovnega človeka najboljše preventivno sredstvo v boju proti tujim, sovražnim ideološkim vplivom. Mato ŠOLJIČ DRAGI BRALCI! VI SE VESELITE VSAKE NOVE ŠTEVILKE GLASILA »PERO«, UREDNIŠTVO PA REDNIH IN TUDI NOVIH DOPISNIKOV. UREDNIK DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — bistveni sestavni element samoupravnega sistema DRUŽBENA SAMOZAŠČITA IMA PREDVSEM SVOJ RAZREDNI, IDEJNI IN POLITIČNI POMEN Z GOSPODARSKO IN HUMANISTIČNO VSEBINO. ONA NI VEČ IDEJA IN USTAVNOPRAVNA KATEGORIJA, TEMVEČ PRAKTIČEN PROCES; NJEGOVE POSLEDICE SO MED DRUGIM POMEMBNI DOSEŽKI PRI ODKRIVANJU, PREPREČEVANJU IN ODPRAVLJANJU VZROKOV RAZLIČNIH NEPRAVILNOSTI TER SOVRAŽNIH, KRIMINALNIH IN PODOBNIH POJAVOV V NAŠI SOCIALISTIČNI DRUŽBI. Novi sistem obračunavali a in plačevanja dal lepe rezu tate SPOZNAVAJMO JIH Kooperant Kržišnik Nace iz Sovodenj Kooperant od leta 1965. Začel s 1200 piščanci, danes jih redi 10.000 Sovodenj je vas v senci. Iz Zaloga se pelješ proti Škofji Loki, nato zaviješ v Poljansko dolino mimo Gorenje vasi in Hotavelj, dalje do konca doline, ki se stisne v ozek žep. V tem skritem koncu sveta so si Sovodenjci postavili svoje domove pred, kdo bi vedel, kolikimi leti. Če je to, kar sem povedal, vhod v zoženo dolino, je izhod iz nje strma pot čez hribe, ki pelje na Cerkljansko in naprej na Tolminsko. Sonce le redkokdaj sije pod takim kotom, da bi grelo sovodenjske strehe. Vendar prijaznost ljudi ni odvisna samo od sonca; o tem se lahko prepričate v Sovod-nju. Predniki Kržišnikovega gospodarja so si želeli malo več sonca in so postavili domačijo na vzpetino za vasjo. V strmo reber so si postavili svoj dom in so stoletja vztrajno in potrpežljivo pridobivali košenice in krpe orne zemlje. Moderni čas jih ni našel posebno pripravljene za spopad Z neiprosnimi ekonomskimi pogoji. Gorske kmetije s svojo avtarktično usmerjenostjo res niso bile kos položaju. Podobno je bilo tudi pri Kržišniku. Kmetija je majhna, svet je v strmini, močno izpran in slabo roden, gozd sili na senožeti. Na tem koncu je življenje tr- do in zime so dolge. Spominjam se, da sem se iz Ljubljane odpeljal spomladi, ko o snegu že tri tedne ni bilo več sledu, v Sovodnju pa so po vasi še vozili s sanmi. Le malo idej in nasvetov je za takega gospodarja koristnih. Težko mu je pomagati. Danes ne bi več vedel, kako smo pravzaprav prišli v stik s tem gospodarjem. Dejal bi, da je Kržišnik sam našel pot do nas v Zalogu. Tiste čase, pred 10 — 12 leti, se je precej govorilo o načinu reje perutnine pri kooperantih in je glas segel tudi do Sovodnja. Spominjam se prvega obiska v tej hiši. S predstavnikom kmetijske zadruge iz Škofje Loke sva se pripeljala po strmem klancu do hiše. Na vratih se je pojavil gospodar. Sledil je pozdrav, beseda o vremenu in nato sem vprašal: »Kje nameravate rediti piščance?« Peljal me je za hišo in mi pokazal iz lat zbito drvarnico, veliko približno 4 x 2m2. Takoj je videl, da mi ni posebno všeč, pa je dodal: »Saj drva bom spravil ven in tla poravnal.« Nato sem mu počasi razložil, da potrebujemo večji prostor in da mora biti zidan, da ga je možno ogrevati. Razšli smo se, ne da bi vedeli, kaj nam je treba storiti. O kreditih takrat še ni bilo mogoče govoriti. Kržišnika misel ni zapustila. Čez približno leto dni je prišel v Zalog in predlagal, da bo postavil za bore tri milijone hlev za 6500 piščancev; do takrat bi redil na podu 1.200 piščancev. Dobil je ta denar v obliki avansa na predvideno proizvodnjo in držal besedo. Nekaj let pozneje je nadziral še tretjo etažo in povečal jato na 10.000. Prva leta je bilo res težko priti s kamionom do vrha, zlasti pozimi. Pozneje so klanec popravili, kupili so traktor, primeren za strmine, poravnali dvorišče, popravili so si dom, celo telefon imajo! Več vedrosti je v hiši odkar je več denarja. Sicer pa se je Kržišnik nasmejal tudi v hudih časih. Pri sosedih je priljubljen, ker ima kljub letom rad družbo in rad sodeluje pri raznih prireditvah. Ob zimskih večerih sodeluje v dramskih krožkih, pa tudi na pevske vaje hodi. Na klopi ob domači peči je diatonična harmonika. Tudi sinovi radi raztegnejo meh. Kržišnik ima namreč tri sinove, eden je Že odšel od hiše, mlajša dva pa šta še doma, vendar se še nihče ni za trdno odločil, da bi ostal na kmetiji. Reja piščancev jim dobro gre. Glavno besedo ima gospodar, pomagajo mu vsi. Že v začetku sem dejal, da so Sovodenjci prijazni in povem naj, da je tu prav lepo, zlasti poleti. Prav veselo je, ko priredijo v sosednji vasi praznik koscev in grabljic. Pravijo, da bi radi privabili goste v vas, da bi se radi ukvarjali s kmečkim turizmom, če bi se to posrečilo. OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Ob razpravah v »Perutnini” Zalog Tudi v Perutnini Zalog smo posvetili nekaj časa razpravam in tolmačenju Osnutka zakona o združenem delu. Na zborih delovnih ljudi smo delavce seznanili o pomenu in vsebini zakona; na širšem političnem aktivu pa smo konkretneje razpravljali o uveljavljanju določb OZD — predvsem pa o reorganizaciji naše delovne organizacije glede na Osnutek zakona. Kajti prišel je čas, ko se moramo dogovoriti za program izvajanja zakona pri nas. »Koliko se situacija delovne organizacije izboljša v primeru reorganizacije?« — Vsekakor bi bila reorganiza-zacija delovne organizacije v začetku dražja, toda pogoji so čistejši; večja efektivnost sredstev ter večje možnosti uveljavljanja delavcev. Nižje organizacijske oblike, t. j. TOZD-i bi naj zagotovili večjo oblast nad pridobivanjem dohodka. Novi zakon pa naj bi zagotovil večjo efektivnost družbenega dohodka. »Ali naša delovna organizacija izpolnjuje vse pogoje za reorga-niziranje?« — Perutnina Zalog izpolnjuje vse tri navedene pogoje iz člena 296. Zavedati se moramo, da smo sestavni del družbe, da nam osnutek zakona nikakor ne dovoljuje, da ostanemo v taki obliki kot smo. Dilema, ali gremo na reorganizacijo ali ne, odpade. Imamo pogoje, kateri so že skoraj definirani po treh kriterijih in sicer: po tehnološkem, dohodkovnem in tudi samoupravnem. Eno področje je linija mesa, druga linija pa je valjenje oz. linija jajc in morda še linija — odpiranje izven jugoslovanskih meja, predvsem na nerazvita področja. Z izpeljavo reorganizacije pa se odpirajo seveda vprašanja, v kolikšnem času smo to pripravljeni narediti, katere službe se bodo s tem organizirale; pravica do de- litve dohodka v TOZD ... Iz konstruktivne debate je bilo razvidno, da je treba takoj proučiti najoptimalnejše možnosti za formiranje temeljnih organizacij v naši delovni organizaciji ter v najkrajšem času formirati komisijo, ki bi proučila možnosti za reorganizacijo DO po temeljnih organizacijah v smislu osnutka zakona o združenem delu. Iz razprave o osnutku zakona o združenem delu Martina Trdin Pomanjkanje živine je povzročilo izgubo v klavnicah. Zato je na tržišču več predelanega mesa in manj svežega mesa. Kljub večjemu zakolu živine, razen prašičev, je tržišče z mesom po posameznih središčih slabo preskrbljeno. Uvoz mesa v vrednosti okoli 165 milijonov dolarjev, v sedmih mesecih domače preskrbe z mesom ni normaliziral. Zvezni komite za kmetijstvo se je zavzel, da se omeji izvoz svežega svinjskega mesa (v sedmih mesecih letos le 4.600 ton]. Taka vprašanja pa niso rešila vprašanja stabilizacije živinoreje za daljše obdobje. Neurejeni ali slabo načrtovani pogoji za proizvodnjo živinoreje segajo nekaj let nazaj. Nujno bo najti pogoje za dogovarjanje o načrtni proizvodnji živinoreje za daljše obdobje, da ne bomo zopet govorili o uvozu mesa ali o višjih cenah. Pomanjkanje mesa Povečana prireja govedi v prvem polletju za 6 %, perutnine za 11%, ovac za 56% in manjši ponudbi svinj za 8 %, ni zadovoljila domačih potreb. O problemu je razpravljal Zvezni komite za kmetijstvo. Ugotovil je, da bo potrebno izboljšati domači trg z uvozom svežega svinjskega mesa, za potrebe predelovalne industrije pa zmrznjeno goveje meso. Uporaba mlade govedine za predelavo ni ekonomsko in tehnološko upravičena. Uvoz zmrznjene govedine bi bilo potrebno vezati za prodajo okoli 13.500 ton teletine iz skladišč zvezne direkcije. Večja prireja svinj bo le ob večjih maloprodajnih cenah. SOZD — ZDRUŽENO PERUTNINARSTVO SLOVENIJE, PTUJ objavlja interni Katečaj za fin in znak sestavljene organizacije Firma mora vsebovati označbo, ki navaja na dejavnost sestavljene organizacije v okviru njenega poslovnega predmeta ter označbo, ki navaja na obliko sestavljene organizacije. Znak sestavljene organizacije je lahko skrajšano ime, kratica in podobno, ali pa risba, simbol, slika. Firma je lahko tudi v skrajšanem imenu. Firma se mora glasiti v slovenskem jeziku brez uporabe tujke. Za vključitev imen zgodovinskih ali drugih znamenitih osebnosti v firmo je potrebno dovo- ljenje pristojnega občinskega organa. Firma ne sme vsebovati neresničnih podatkov ali podatkov, ki bi lahko ustvarjali zmoto glede vrste ali obsega poslovanja in ne označb, ki bi nasprotovale javni morali, ne imen tujih držav in mednarodnih organizacij, tudi ne grba SFRJ ali podobnih znamenj. Firma se mora jasno ločiti od firm združenih delovnih organizacij in od firm drugih delovnih organizacij enake ali sorodne dejavnosti, ki so vpisane ali pravilno priglašene za vpis v sodni register. Firma in znak sestavljene organizacije mora biti v skladu z zakonom o firmi in imenu organizacij združenega dela (Ur. list SFRJ, št. 22/73). Tri najboljše rešitve bodo nagrajene: 1. nagrada 1.500 din 2. nagrada 1.000 din 3. nagrada 500 din Pismene ponudbe pošljejo udeleženci natečaja do 5. 11. 1976 v zaprti kuverti pod šifro »Interni natečaj« na sedež SOZD, Razpisna komisija za ime sestavljene organizacije, 62250 Ptuj, Potrčeva 65. Razpisna komisija bo v treh dneh po zaključku natečaja odprla ponudbe in predlagala tri najboljše rešitve DS v potrditev. Izid natečaja bo objavljen v novembrski številki glasila »Pero perutninarjev«; nagrajenci bodo dobili pismena obvestila v treh dneh po odločitvi na seji DS. Razpisna komisija za ime sestavljene organizacije NOGOMETNI KLUB »KOŠANA« Moštvo gostovalo v Pivki Na prvi prvenstveni tekmi, ki je bila v nedeljo 3. 10. 1976 na nogometnem igrišču v Pivki, sta se sestali moštvi NK »Pivka« m NK »Košana«. Čeprav je dosegel NK »Pivka« v začetku tekme vodstvo z 2:0 prednosti, je bila prednost zelo hitro anulirana (2:2). Po dosti boljši igri v drugem polčasu, 10 minut pred j(oncem, je NK »Košana« dosegel vodstvo od 3:2 iz enajstmetrovke. Pet minut pred koncem tekme, ko je bila že tema na igrišču, so dosegli domačini izenačujoči zadetek. Napovedi NK »Pivka« o visoki zmagi se niso uresničile, zahvaljujoč dobri in predvsem požrtvovalni igri gostujočega moštva NK »Košana«. V petek 8. 10. 1976 se je moštvo sestalo na prijateljskem srečanju z ekipo »Tabora« iz Sežane, članom primorske lige, v nedeljo pa v prvenstveni tekmi z ekipo Borovnice II., potem pa sledijo srečanja z ekipo Rakeka, Usnjara II., Borovnice I. in za druge tekme z ekipami Dragomera, Usnjara I. in ekipo Cerknice. Prosimo vse člane kolektiva, kot tudi druge prebivalce Ko-šanske doline, da pomagajo s članstvom v športnem društvu »Košana« k razvoju in aktivnem delovanju tega društva. Višina članarine znaša 30.— din letno. Vsi zainteresirani se lahko včlanijo v Športno društvo »Košana« pri (tov. Šoljiču — uprava Ne-verke, pomožne dejavnosti, matična proizvodnja, sortirnica, valilnica; tov. Cuculiču in tov. Runtiču — klavnica; tov. Bre-zovniku — tovarna močnih krmil in pri tov Janezu Radivo, Francu in Otonu Morelju — drugi prebivalci košanske doline). Vsi člani bodo dobili članske izkaznice Športnega društva »Košana«. Mato Šoljič Športne igre delavcev PP 1976 vsestransko uspele Komisija za šport pri konferenci sindikata Mesokombinata Perutnina Ptuj je organizirala v času od 4. 8. 1976 do 7. 9. 196 v počastitev 5. dneva perutninarjev tekmovanja za prvenstvo Mesokombinata Perutnina Ptuj — športne igre delavcev PP 1976. Že tradicionalnih športnih iger PP se je letos udeležilo 200 delavcev delovne organizacije in kooperantov, od tega 33 žensk in 167 moških, iz OOS je tekmovalo naslednje število tekmovalcev: Servis — 2 ženski in 55 moških, Mesna industrija — 44 moških, Commerce — 24 moških, DSSS — 12 žensk in 13 moških, Kooperacija Hajdina — 2 ženski in 11 moških, Farme — 17 žensk in 9 moških ter Tovarna krmil — 11 moških. Lahko govorimo o najbolj številni udeležbi do sedaj organiziranih iger, saj se je udeležil iger vsaki 5. delavec delovne organizacije. ŠPORTNE IGRE so potekale v naslednjih disciplinah: 1. Kegljanje: Ženske so metale 20 lučajev na polno, moški pa 50 lučajev (25 na polno in 25 na čiščenje). Ekipo je zastopalo 5 tekmovalcev. 2. Streljanje z zračno puško: V obeh konkurencah je bilo na razpolago po 20 strelov z razdalje 10 m 3. Namizni tenis po izročilnem sistemu 4. Pikado: V obeh konkurencah je bilo na voljo 20 metov na razdaljo 3 m. 5. Mali nogomet po izločilnem sistemu 6. Trim-tek V naravi z raznimi prostimi vajami in lažjimi ovirami po sistnemu najhitrejšega 7. Šah po sistemu: Skupine in finale prvouvrščenih. Rezultati športnih iger: 1. Kegljanje: V ženski konkurenci je dosegla prvo mesto Kokol Terezija (DSSS) z 97 keglji; sledijo Murko Jelka (Kooperacija Hajdina) 89 kegljev in Podgoršek Jožica (Farme) 74 kegljev. Nastopilo je 9 tekmovalk. Ekipni zmagovalec je bila ekipa Farme, ki je podrla 331 kegljev. Med moškimi je dosegel prvo mesto Žgeč Mirko (Commerce) z 204 keglji. Sledita Boj Duro 197 in Centa Ciril 190 kegljev, oba iz Mesne Industrije. Nastopalo je 27 tekmovalcev. Ekipni zmagovalec je ekipa Mesne industrije z 905 podrtimi keglji. 2. Streljanje z zračno puško V ženski konkurenci je dosegla prvo mesto Rimele Erna (DSSS) 120 krogov; sledijo Murko Jelka (Kooperacija Hajdina) 107 krogov in Peter Anica (DSSS) 100 krogov. Nastopilo je 8 tekmovalk. V moški konkurenci je dosegel prvo mesto Laura Štefan (Mesna industrija) 170 krogov, sledita Sladnjak Stanko (Mesna industrija) 169 krogov in Babusek Branko (Farme) 159 krogov. Nastopilo je 34 tekmovalcev. Ekipni zmagovalec je ekipa Mesne industrije I, ki je dosegla 754 krogov pred ekipama Servisne službe I 653 in Commerca 496 krogov. 3. Namizni tenis Nastopali so samo moški in to 7 tekmovalcev, med katerimi je dosegel prvo mesto Jurkovič Peter (DSSS) pred Tovornik Aloj-zem (Commerce) in Mlakar Cirilom (DSSS). 4. Pikado Med ženskami, ki jih je nastopilo 11, zmagovalka je Kaučevič Darinka (Farme) 81 krogov, pred Peter Anico 76 in Kokol Terezijo 64 krogov, obe iz DSSS. V moški konkurenci je dosegel prvo mesto Berčič Rožo (Servis) 123 krogov, sledita Vrtič Marjan (Servis) 117 krogov in Cajnko Alojz (Commerce) 115 krogov. Nastopilo je 32 tekmovalcev. 5. Mali nogomet Sodelovale so naslednje ekipe: Mesna industrija I, Mesna industrija II, Tovarna krmil, Kooperacija Hajdina, Servis — šoferji, Servis — delavnice in Commerce. Prvo mesto je dosegla ekipa Mesne industrije II pred ekipama Kooperacije Hajdina — in Servisa — šoferji. (Nadaljevanje na 10. strani) Glej, kdo dviga prah v našem kombinatu! Križanka in sposojeni humor KRAN3 KRAELSja SKI, ■SlReZAJIK VALTevO TROtEfff BRANJ® BLSHER TU-•ŽSAVNIK RiaiŠKi ?LeN 5TOG četrta TJM6N- Z«A* «U2A GLASSE SPODNtf/ uet. OtCROVA motom Mn ziseoi^ edinci) ^£NAI£R MAM AfcueN OSNOVA KOŽE PRI kaSi 3RMVNI soc/A- AlZE« RESO- WANCNA NAPRAVA SPLE- TENI LASJE VERSTVO EDINA LUI4A IOPISUJ *te(!o"r A?etit predlog SLOV. SLED IGRAJJAV ■Ruski vladar ABAM v BOHORIČ REKA V VICI BOBRA Rositi vnA j lastnost JRU- ŽABN/ ?i-ES £IMON OHM ANTON VASTEUC RustNA ma&RA 1EMŠKO MESTO C6 REKI RIO GRANDE kočo KAciN SOMBOR RTeol KRli 3AP0NSKA LUKA VOPISU1 V IiPeZO1' NAGIB cA?A, cunjA IMENIK KATRAN VRSTA politik ŠPIUAK ŠVEDSKO MOŽJLO IME berilij SNOJNA TVORBA oigA- teTNI OGOREK VRSTA •rekre- acije ORODJE ŽANJIC KOŽA H£ROJ NIKOLOV INDUSTR. RASTLINA VRSTA VRBE LETOVIŠČI VBElfilJI žARdA 5T5ANE Aevefi. STAR NlAžlV :ŽAM£B OKjOVI, ŽELEZtU VEZI N060METM VRATAR OLIMPIJE (SLAVKO) ŠPORTNE IGRE PP 1976 (Nadaljevanje z 9. strani) 6. Trim Nastopile so samo ženske in to 5 tekmovalk. Prvo mesto je dosegla Lozinšek Anica pred Gla-ser Marijo in Marušek Zlatko — vse iz Farm. 7. Šah V predtekmovanju je sodelovalo med moškimi 12 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v tri skupine. Po dva prvouvrščena sta se uvrstila v finale in to: Rakuša Alojz in Gavez Mirko iz servisa Ciglar Franc in Babusek Branko iz Farme, Boj Buro iz Mesne industrije in Jurkovič Peter iz DSSS. V finalu je dosegel najboljši rezultat in s tem prvo mesto Ciglar Franc (Farme] 4 točke pred Rakuša A-lojzem (Servis] 3,5 točk in Boj Burom (Mesna industrija) 3 točke. Zmagovalci so prejeli pokale v trajno last, priznanja pa bodo podeljena vsem prvouvrščenim na občnih zborih DOS. Rezultati, doseženi na športnih igrah PP 1976, še bolj pa udeležba, so nam nadaljna spodbuda za uresničitev programa športne ko- misije glede športne dejavnosti v naši delovni organizaciji. Ba so športne igre PP 1976 uspele, je potrebno posebno priznanje tehnični komisiji, imenovani za organizacijo po komisiji za šport. Komisijo so sestavljali: 1. Mlakar Martin — predsednik ter vodji tekmovanja za streljanje Laura Štefan, za kegljanje Žgeč Mirko, za mali nogomet Mlakar Ciril, za namizni tenis Jurkovič Peter, za pikado Kokol Terezija, za trim Travnikar Milan in za šah Boj Buro. Pravtako zasluži vse priznanje delovna organizacija, ki je prek konference sindikata komisiji za šport v vso pomoč pri realizaciji naših programov na področju športne rekreacije. Vidimo, da nam dokazuje visoka udeležba na športnih igrah, da je v Perutnini šport popularen med vsemi sloji delavcev, ki čutijo, da jih šport med seboj tovariško povezuje, utrjuje telesne sposobnosti in jih duševno bogati; zato moramo s takšno obliko športne rekreacije nadaljevati. Na svidenje na športnih igrah delavcev PP 1977. Mlakar Martin REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: |Z PAVLIHE Vodoravno: klika, slast, prelux, Tobruk, prevod, popad, L. S., letak, Kojak, kal, Irak, krvar, pivo, No, Orion, saten, Kremelj, stric, Orada, Šivic, ovira, Salazar, Ati-ka, cekar, AF, Mona, serak, Zaka, ulj, Vital, salon, ro, Celij, boset, gnomon, kujoni, klasa, draga. Direktor je vzel v Pariz tajnico. Ko sta prispela tja, jo je vprašal: — Greva najprej v hotel ali Eifflov stolp? — Najprej v hotel. Stolp bo stal tudi jutri. Vzami, da ne boš več govoril, da se tvoj delavski glas slabo sliši ... (Karikatura S. Butir)