Stev. 51. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 22 decembra 1927. Mesečna priloga ..Novice v slikah«. Leto 40. Uh-llo .InjronlovBiiske kmetgk« /.voze. < enii 3K Din /.» celo leto. - /.a inozemstvo iki Din. - Kost me/.iia Številka 1 Din. - V Inseialnem delu vsaka drolma vrstica uit u|e |iroslor KI Din. Izlinjn vsako sredo «l> (i f|ulrn|. - Spisi in dopisi nai se pošiljajo t rednUlvu „llomoljulia' reklamaelje in Inserali pa rpravnlšlvu ..Domoljuba" v l,|ul>!|nnl. Kopiiai jeva ulica Stev. (i. . naročnina Po potih bivšega deželnega odbora. Slovenci smemo biti ponosni, da imamo v celi državi najboljši in najvestnejši oblastni skupščini. Tako resno pač nobena druga oblast v državi ne pojmuje dela za povzdigo gmotne in dušne kulture ljudstva kot baš ljubljanska in mariborska. Vzrokov za to, v primeri z drugimi stoodstotno naprednost je več. Prvič smo Slovenci, vsaj kar se celega naroda tiče, politično najbolj zrel narod v državi, dasi moramo odkrito priznati, da še daleč nismo na višku. Pri nas so redki ljudje, ki ne znajo čitati, pri nas celo niso prepogosti jud je, ki bi nič ne či-tali. Brez časopisja ali knjige boš pri nas težko našel hišo. To pa se mora poznati povsod, tudi pri politični zrelosti. Drugič imamo pri nas sijajne zglede bivšega deželnega odbora.""In taki zgledi ne ostanejo brez vpliva. Taki zgledi so šola, v kateri se ljudstvo kot voditelji veliko nauče. Pri nas se je svoj čas v deželnem zboru res politiziralo, še več se je pa delalo. In to se ni pozabilo. Tretjič ima odločilno besedo v naših oblasteh Slovenska ljudska stranka, ki je izrazito gospodarska in socialna stranka, ne da bi s tem ob dani priliki pozabila povdariti svoj kulturni program. Ta njen ugled se je v zadnjih letih utrdil celo v Belgradu. Vseh teb vzrokov pri drugih izven-slovenskih oblasteh manjka. Zato se ne moremo čuditi, niti zameriti, da !"m ni tistega umevanja, kot ie pri nas. Obe slovenski oblastni skupščini sta se zopet sešli. Sedaj, ko je približno znano. koliko bo država prispevala, da bodo ob^sti meglo izvrševati svoje delo, je čas in pok-eba, da se naredi dejanski program, kakšno delo naj se izvrši že pri-hodnie leto. Prva reč je torej dejanski in stvaren proračun, kot'ga mora narediti celo najmanjša občina. Obe oblasti ata ga predložili. Kaj vidimo? Najprvo ie treba pograbiti tam, kier najboi manika. To je povsem povzdiga kmetijstva, ki ga ie država tako zanemarila, potem ceste, ki si pod državno oskrbo ne moreio opomoči, nadalje naši natrpani in nezadostni zdravstveni zavodi ter končno slab položaj našega delavstva. V I v naslednjem članku so te številke razložene natančneje. Kako se boilo krili stroški? Za vso zgoraj našteto je v ljubljanski oblasti proračunanih stroškov nekaj čez f>0 milij. dinarjev. Država da 25 milijonov. Odkod dobiti ostalo? Jasno je: novih davkov ne, ker že obstoječi v takih gospodar-skh razmerah, kot so sedaj, dovolj bole. Oblastna skupščina se je postavila na stališče: 1. naj plačajo tisti, ki največ zaslužijo in 2. tisti, ki plačajo prostovoljno. Zato je ljubi lanska oblastna skupščina naložila 25% doklado na dobitek bank in trgovskih družb z javnimi računi. Največ dobička od dobrih gospodarskih razmer v deželi imaio baš banke in velike trgovske družbe. Zato naj te v prvi vrsti prištevajo, da se gospodarske razmere zboljšajo. Dalje je taksa na motorna vozila. Ta denar je v prvi vrsti namenjen za popravo cesi. Kdo more ta;iti. da motorna vozila danes ceste minirajo v veliki meri. Nai plačalo — še vedno bodo na profitu. Zakaj dobra cesta pomeni naimani še enkrat daljša živlienje avtomobilu. To vsak lastnilr avtomobila prav dobro ve. Potem taksa na premo?, ki jo moram plačati lastniki premogovnikov. Trboveljska družba n. pr. ie zadnie bilančno leto 30 mil i ionov razde1 Ha svojim delničarjem. Nai da m.vhen delček tega tudi za naše cesto, bolnice, delavsko in pa kmetsko izobrazbo. Sai ii ta denar jaslužijo naši ljudje. Pa praviio: lastniki premogovnikov bodo prevali1! ta davek na tiste, ki premog kupujem. Teea ii ni treb i pusti+i. Zakai na ie tu državna oblast? In če! Kdo bo plačal? Največ država, ki kupi največ premoga. Pot~nv takse na Vino, na obisk nočnih zabavišč, na iavne plese in na opoine piiače — to so davki, ki ga plača tisti, k-'or bi"e. Če na se s tem nekoliko oslabi alkoholizem, ki zahteva od nas vsako leto eno miHiardo davkov, potem pa še celo krdelo bolezni — Hterl pameten človek se bo temu proti vil? ZAaj vedno bol., moramo imeH pred očmi, dn se nnsi vinogradi ne bodo rešili s tem, če bomo vedno več pili — kdaj je alkohol še dvignil gospodarsko blagostanje? — temveč s tem, da se organizira vinska izvozna trgovina ter grozdje vporablja tudi v druge namene kot za alkohol. V tem oziru nam žal manjka še veliko smisla in potrebne strokovno izobrazbe. Čim bolj trezen narod bomo, tem močnejši bomo gospodarsko. Prepričani smo, da se bo z novim proračunom moglo preiti na delo, ki morda ne bo moglo biti še tako obsežno kot delo bivšega deželnega odbora, a prvi korak je vendarle storjen. Na drugi strani je tudi res, da se brez denarja ne da nič delati in če nočemo, da se gospodarski propad vrši naprej, moramo delati. Zato so te davščine povsem opravičene. L'iibfianska ©fe'asina skupščina. Sešla so je na zasedanje 14. t. m. Kot uvod je poslanec dr. Brecelj imel daljši govor za ohranitev neokrnjene slovenske univerze ter predlagal, naj se oblastni odbor zavzame v Belgradu ne samo za to, da se univerza ohrani, temveč še izpopolni in da naj začne vprašanje o lastni stavbi za univerzo. Oblastna skupščina jc ta predlog soglasno sprejela. Poslanec Jarc pa je povedal, da je v proračunu že določenih 1 milijon dinarjev za novo vseučiliško poslopje. Nato je oblastni predsednik dr. Natlačen predložil proračun, iz katerega povzemamo naslednje: Za povzdigo kmetijstva: Kmetijska šola na Grmu 864.970 Din; Mlekarska šola v Loki 242.007 Din; za vinarstvo 455.000 dinarjev: kmetijska poskusna postaja 542 tisoč 262 Din; agrarne operacije 1,889.000 dinarjev; žrebčarna na Selu 722.047 Din; podkovska šola 254.348 Din: kmetijska izobrazba 305.000 Din: gospodinj, izobrazba 175.000 Din: pospeševanje kmetijska 2 milijona 5000 Din; za sadiarstvo 190.000 dinarev; za vrtnarstvo 25.000 Din; zadružništvo 435.000 Din; vremenske nezgode 500.000 Din: veterinarstvo 70.000 Din; za gozdarstvo C5.000 Din. Za ceste in mostove 10,754.000 Din. Za obri 775.000 Din. Za it(Usivo: pomoč raznim Lolni-cam l,iMMAA>L-in; za gradnjo nove umobolnice 5,WvMa/U ijin. ^a delavstvo in stanovanjske hišo l,300.oo0 mi. Vsi stroski znašajo Din 1)0,438.570. Redni dohodki prav toliko. V p-oadei,eik se je zasedan,e nadaljevalo. Obravnaval se )C proračun, Poslanec d are ie v s.jajnem £o\ovu utemeljil potrebo in gospodarno važnost predloženega proračuna. Najprvo je povedal, katere posle je drži va prenesla na oblast. Kaj smo dobili od države. h reso>a ministrstva za narodno zdravje bolnišnice v Ljubljani, na Studcncu, v Brežicah, Krškem, Kandiji, Novem mestu in bol-nižnica za ženske bolezni v Ljubljani, kakor tudi krediti za okrožne zdravnike, v skupnem znesku kreditov 14,500 000 Din. Iz resora ministrstva /a poljedelstvo in vode prehaajo: 1 Specialni kmetijski šoli na Grmu in v Skorji l oki; 2. državni nasadi v Kostanjevici in v Krškem, Arnovih seiih pri Brežicah in Mali Loki; 3. državna žrebčarna r.a Selu pri Ljubljani; državna podkovska šob v Ljubljani s skupnim kreditom 2,612.03-1 Din. Iz reso a ministrstva za zgradbe: i. Zve;-.a kranjsko-tržiške ceste do meje ob'asli v dolžini 24.100 kir; 2 cesta Kranj-avstrijska nu a v dol."ni 0 km; 3. cesta italijanska me;a-Planina-ital ;. iska me|i v doliini 10 km. Skupaj torej 62 k-n z lc'n:ii kreditom 462.000 i'.n. Iz resora ministrstva za socialno politiko: Dom si.p h v Kočevju, Mladinski dom I , Mla-din ki dom II , Driavno \ z,;..jališče in Zavod za gluhoneme \ Liubliani « skupnim kredi'om 942.3c.O Din. Od d 'a c lo i.ro blizu 26 nidijonov Din, potrebo n:i ,n a ) 60 milijonov. Kaj sle ti? Ali nai f< z: JjvoJ|imo s la n in pustimo d: "c životarili nr". go .poda: stvo ali pa lc-io ia o podpremo, da sc bo dvignilo in d našrln tr-ii.ie dohodke? \ ei ii prMel. k - večji dohodki. Sloveniia prideli na leto ca. 15.000 vagonov krušnega ž:fa, 'aterega ostane za prehrano circa 13.!)00 vagonov Slovenija pa potrebuje 26^00 \agono'. krušnega žita n je torej pasivna za isto množino, kakor žita pridela. Na hektar pric'e'a Slovenija povprečno samo 10 q Ako bi sc nam posrečilo dvigniti žitno produkcij i ni višino Češke, ki pridela na hektar 17 o a:i Nemčije, ki pridela 20 q, ali ce! ) Danske, ki pridela 30 q, ne bi b:b več pasivni in le'na plačilna bilanca bi sc zbolj^ala /a 300 do 4C0 milijonov dinarjev. — Molznost naš li krav je majhna. V Avstriji in na Češkem so uvedli si tematično mlečno kontrolo in tam so dosegli toliko, da se je dvignila mlečnost krav za trikrat. To bi se da'o tudi pri nas doseči. — Avstrija ie dvignila svojo nrodukciio v osmih let;h pri žitu za preko 100'*ž. ori krompirju za in pri sočiviu za celih 242%, tako du je glede žita in mlečn-h 5zdclkov popo'noma neodvisna od inozemstva. Edino sredstvo: založi toliko denarja v gospodarstvo, da se bo le-to dvignilo in v resnici izplačevalo. Zato je nujno potrebno, da te dohodke dobimo. Nato prof. Jarc obširno utemeljuje nalo-leine davščine ter zlasti povdarja, da niso na r sedanje davke naložene nobene nove doklr.de. ' Kar se tiče naklade na alkohol, j.aši vinograd-1 miki ne bodo prav nič prizadeti, ker se ho ra drugi slrani vprav s tem denarjem pomaga.o ! dvigniti vinogradništvo na višjo stopinjo m ker je omejitev alkoholizma pri nas najnujnejše gospodarsko in nravno vprašanje. Naši l.a-' spro niki. ki jim je predvscoi zato, da bi ljub-1 ljan:J-vorzitetn^ra poslopja iu pri ostalih visoki!, st.ivhph in ko bo ohrfnik videl, «'a iih.šc delo ni plnoni.no dHovrnje raznih obrtnih svetov, amp-1 pozitivno do!i>, ki ie zvezano z zaslužkom. ko bo labkn naš olnfn k pu4i!'a< svo^e vaienco v strokovne st.b in ko ho trnove- nh fu'il, da c nie«;cvj, ka-:1 polni in ('a ni vef pražil', trdni bodo v-i 'i bud/e rek1', to >" prava gospoi^irska poli'ika in vsi deinago-*ki . iigm ri na-pridne fasiipisia hoilo r.izbliipo-ni v prazen nie (Viharno ploskanje v sredini Predlogi za ceste. Dalje- je oblastni odboT predli žil sku .-"i'ii i ''o vrsto prudlo-vov za pridrro nov;'i ceft in preložitev starih. Med temi: Markove« —ViSevek, Vrhnika— Podpora, . Podgafcer in Zogorica—Sela pri ^ira! er-j ku, nov mu.-t (' ■/ Krko v vf-si Krka. i""/, i r>' (<,'< Težka voda pri Črmo-njici;h, preložitev več klancev v novomeškem okraju, roda Kostanjevica— O?tre, Polica—Višnja gora. Tudi poslanci SLS so vložili več predorov, tako Al. Potcrlin za popravo cfV S'ulcer;i—Si-ril, nove c~s*e Lazac pri Drugi na Pn zid. Poslanci Poznic, Mczovec in Novak so vložili predlog za /grad' o ceste Brdo—Zlato polje—Šmartno v Tuhinju. Poslanec Tratnik glede preložitve klanca I na okr. cesti Brežice—Pohanca—Zdole in 1 glede zgradbe ceste Strebovnik—Anže— j Raztez—-Gorice—Pleterie, glede podpore j trga Rajhenburg za ek-ktr, razsvetPavo. Poslanec Perme je vložil predlog za zboljšanje zamočvirjenega sveta v :št. Juriju, Grosupliem, Slivnici in Račni. Poslanec Umnik glede podpore mlekarni v Naklem, poslanec. Uršič glede poorave wst v škofjeloškem okraju in podpore po povodnji prizadetim. Darila za Božič in Novo leto po in'žanih cenah : rolla predlrg, da se mandat radikalnega poslanca razveljavi ter pokliče v zbornico zemljoradnik Drljača. Za dohodnino ali proti? V davčnem odboru je prišla na vrsto dohodnina. Znano je, da Srbi tega davka ne poznajo in ne plačujejo. Mi pa vemo, da je bil pred leti ta davek največji strah našega ljudstva, zlasti kmetskega in brez dvoma med vsemi davki najbolj osovražen. V zadnjih dveh letih pa se je baš po prizadevanju naših poslancev znatno omilil in je sedaj že cela vrsta iralih kmetov in obrtnikov, ki tega davka ne plačujejo. Sedaj so srhske stranke vstale proti dohodnini. Razumljivo. Začelo bo boleti tudi njihove volivce. Dokler je bolelo samo nas, so bili v Belgradu kaj navdušeni za dohodnino, saj e prinašala lepe denarce. Kaj bo davčni odbor sklenil, še ne vemo. Eno pa je gotovo: tudi če se dohodnina odpravi, bo država morala drločeno dohodke dobiti. Ce ne pri dohodnini, pa drugod. Torej se bo moral naložiti kake nove vrste davek, ali pa ostali povišati toliko, da se bo desegla vsota, iki jo država mora imeti. Vprašanje pa je, ce bi morda kak nov davek ne bil bolj krivičen, kot je dohodnina, in če bi z zvišanjem ostal h davkov dosegli tisto pravično razdelitev davkov, ki je osnovna zahteva vsakega davčnega zakona. Vsekakor bodo naši poslanci vprašanje temeljito proučili, pri čemer bodo v >prvi vrsti gledali na to, da ne pridemo z morebitno odpravo dohodnine z dežja pod kap. Ce se da dohodnina res na vse strani pravično, oziroma če pravične e nadomestiti, ne bo nihče imel pomisleka proti odpravi iste; če pa bi se imel namesto nje vpeljati slabši nadomestek, smo za to, da dohodnina, pametno in zmerno ure-iena. ostane. »Kmelsko demokratska koalic-ja po- j staja vedno trdnejša,« zagotavlja »Domovina«. Ne verjamemo! »Kmelski list« namreč prinaša izjavo, sprejeto na zborovanju slovenskih radičevcev, ki pravi: »Kon- ; gres obžaluje, da parlamentarno sodelova- ! nje kmetsko-demokratskih skupin v narod- I ni skupščini ni našlo v Sloveti ji odmeva, i kakor v ostali državi.« Radičevskožerjav-ska zveza jo torej celo po izjavi slovenskih radičevcev še vedno na trhlih nogah. Ni čudno, saj ni bila sklenjena iz gospodarske potrebe, temveč le za boj proti kleri-kalizmu (katoličanstvu) in pa da dvigne politično moč in reši zapravljeni ugled žerjavovske in radičevske vodilne gospode. * i Dr. Žerjavova kritika državnega gospodarstva. Te dni je govoril v finančnem odberu v Belgradu tudi dr. Žerjav in »Domovina prinaša njegov govor kot nekaj posebnega. Toda čitalelji »Domovineki berejo tudi naš list, dobro vedo, da so bili žerjavovci skoraj vso povojno dobo v Bel- , gradu odločujoči, vedo tudi, da so poslanci : SLS leto za letom opozarjali žeriavovsko vlado na vse to, kar dr. Žerjav danes zahteva in kritikuje, vedo pa tudi, da so žerjavovska ušesa za vse prošnje in pritožbe slovenskega ljudstva skoraj skozi dsset let — ostala gluha. Sedanja vlada se trudi, da popravi z dobrimi zakoni prejkoprej napake nesrečnega žerjavovskega dolgoletnega državnega hiševanja. Zato slovenski kmet danes po pravici lahko zavrača kritiko prilizujočega se mu žerjavovca, kajti tudi današnje slabo gospodarstvo pri drugih je po pojmih priprostega ljudstva upravičen kriiikovati le tisti, ki se je sam izkazal za — dobrega gospodarja. ★ »SLS je danes v taboru onih, ki se bore z vsemi sredstvi proti koristim Slovenije,« si izmišljuje »Domovina«. — SLS je v zvezi z radikali in Davidovičevimi demokrati. Ti dve stranki imata sami že večino v parlamentu in jima glasovi naših poslancev za številčno premoč niso potrebni. Obstoj prejšnjih vlad pa je bil že večkrat popolnoma odvisen od — esdeesarjev ali žeravovcev. Zdaj pa vprašamo žerjavovce, naj" nam vendar enkrat povedo le eno, za slovensko ljudstvo občekoristno stvar, ki je bila izvršena po njih zaslugi. Kaj pa SLS, kako pa je ona znala izrabiti polo-a] v korist ljudstva? Po zaslugi SLS smo do- Brlvni aparat 48-, 18-, Brtvna garnitura ManiK> garr»' "8 170--, 120--, 65-- —Britve, Git ettB E»"aS«®» noži, žepni noži, Sitarje. JamSI se, da se proda'a ta-go samo najboljše kakovosti. Ve!etrgov?na 1. Stermetki Celje Nakupu primerno se povrue vožnja. V vsako fršo Domoljuba! tfsrno naložite svoj denar v u i v L/ubiianl, poleg hotela,Union'. Obrestovani najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti __coroštvu i. t. d._ bili vrnjeno bivše deželno premoženje in so dobile samouprave nekatere posle od države in za to potrebna denarna sredstva. Po zaslugi SLS ima Ljubljana lastno borzo, vsa Slovenija pa končno zagotovljeno zvezo z morjem. Po zaslugi SLS se urejujejo razna važna delavska vprašanja in s pomočjo 4 procentnega državnega posojila se bodo po zaslugi našega ministra začela zidati spomladi številna delavska stanovanja. Šele z vstopom naše stranke v vlado je bil predložen prvi resnični proračun in resen zakonski načrt o izenačenju davkov. »Domovina« pa pravi, da je SLS v taboru onih, ki se bore proti Sloveniji! + »Domovina« in katoličanstvo. Žerjavovski tednik sedaj, ko se bliža novo leto, v posebnem članku vnovič poudarja, da ni proti veri in katoličanstvu, temveč le proti klerikalizmu in da se hoče proti tem še dalje boriti. — Neštetokrat smo že dokazali, kakšno je resnično stališče »Domovine« napram veri in Cerkvi in tudi mero-dajne cerkvene oblasti so izrekle o tem svojo besedo. »Domovina« torej lahko pisari kolikor hoče, pomagalo ji ne bo prav nič, kajti zaveden katolik ve, kaj je dolžan svoji veri in Cerkvi in kakšno mora biti slejkoprej stališče katoliškega kristjana napram — »Domovini«. * »Ker smo slovenska in kmečka stranka, smo tudi verska,« je povedal dr. Ma-ruifč na zborovanju slovenskih radičevcev. To pa ne bo res. Bivša SKS se po našem mnenju ne more imenovati ne slovensko in ne versko stranko. »Slovensko« zato ne, ker ima, kot »Kmetski list« sam priznava, Hrvata Radiča za voditelja, tudi »kmetska« ni SKS, ker ima ogromno večino slovenskih kmelov proti sebi. Najmanj pa more biti SKS »verska«, saj so jo ustvarili žerjavovci za boj proti klerikalizmu (katoličanstvu). Dokaz: napadi samostojne gospode in nje glasila na večino slovenske duhovščine in glasovanje samo-stojnežev za — kancel paragraf._ Najvažnejša^tvar »GAZELA«. S tem čudovitim milom se ne pere somo perilo z največjim uspehom, temveč se z plim lahko pomega v takih slučajih, ko gospodinja ne ve, keko naj to ali oni madež spravi iz perila. - Gospodinje, zasledujte pazno naše nadaljne vesti! v zavitkih so popolnima 6'Ste in brez vsakih drugih primesi, za kar se daje popolna garancija, »•ahlcvajte jih pri Vašem trgovcu. 3 Bog Vam blagoslovi božične praznike: z ljubeznijo v družinah, z mirom do sosedov, z usmiljenjem do siromakov, s požrtvovalnostjo v skupnih stvareh, z odločnostjo pri načelih, s prizanesljivostjo do oseb, z disciplino pri skupnem delu in z ljubim vsakdanjim kruhom. Domoljub. d Sv. o*r Pij XI. ilatomašnik. 21. decembra je minilo ."O let, odkar je lil sedanji p pež Pij XI. pesvečen v duhovnika. Katoliški Slovenci želimo sv. cčetu ob tem redkem jubileju te innogo blageslovljenih let! d Narod čuji 10».(H)0 slovenskih otrok se ipolaplja v mer u tujine. 103.000 slovenski) otrok nima slovenskih šol. 100.0)0 slavonskih otrok -e mora mu iti z italijansko ali licrško «11 cedo. Tega vnebovpijočega zl ein i nad slovet •i m otrokom naj »e slovenski narod s, om-r> /dai o božiču, prazniku nebeškega otroka. M venski starš:, slovenski duhovniki, slov, u-.ski učitelji, priredite v vsaki vasi kratko bo-kirnico n Slovensko Stra/.o! Imejte usi.iilje-nje z. ubogo dedo na Prinioiske-m in na K'-riši.em! Dane,, tam ni več slovenskih razredov. slav« iskih knjig, slovntskog* ber ln. — Slovenska strai i. d Politično-jcaspotlarski tečaj v Novem mestu. Okrožje Kmetski h zvez \ Novem i .c.-tu priredi 27.. 28. in 29. decembra v Rokodelskem C(j:iiu v Novem tnestu političn<.-gosp darski tečaj. Sp; rod: Torek: ob 10 otvor.tev; 10.30 do 11.45 (ieegrafski opis kral evine SHS cd 13.30—14.HO O pogodbah I.; 14.45-16 Naš parlament: 16.15—17 Naše časopisje; 17.30—18."0 Produktivna zmožnost kraljevine SI IS; sferi a : 8—9.30 Politično delo na deželi I.; 10 do 11 Avtonomija; 11 — 12 Kmetsko vprašanje; 13.15-15.15 Politične stranke; 15.30—17 Kreditno zadružništvo; 17.15—18.30 O pogodbah II. Ob p ! 8 zvečer predavanje s skioptičnimi slikami in družabni večer. Cetrlek: 8 do 9.30 P( litično delo na deželi II.; 10—11 Vzorno gospodarstvo; 13—15 Ogled grmske šole in mlekarne; 15—16.45 O testameutih; ob 17 sklep. — Tečaj je brezpalečn. Za vsakega udeleženca bodo znašali stroški prehrane za vse tri dni tečaja okrog 50 Din. Za brezplačna pre-noč šča bo preskrbljeno. Gospode zaupnike, ki so prejeli našo okrožnico, pa tudi druge, prosimo, da rešijo našo okrožnico z dne 6. decembra čimprej, tako da bomo imeli do 20. decembra vse prijave glede udeležbe v rokah. — Naj ne bo župnije in občine novomeškega okraja, ki bi ne poslala na ta tečaj vsaj treh zaupnikov. Hitite s prijavami I d Italijanske priprave. Pretekli teden so Italijani pripeljali na otok Laslovo 50 aeropla-nov. Sploh v zadnjem času vozijo Italijani ve- liko število neroplanov in utrjujejo to aero- 1 plansko postajo. d Pravi božič bomo imeli letos, bnega dovolj in mraz, da vse škriplje. Ubogi siromaki brez: stanovanj, brez dela in ubogi ptički, ki od mraza konec jemljejo. d Vodnikova družba. Slišimo, da hodijo po deželi razni agitatorji, ki nabirajo člane za Vodnikovo družbo. Ker nekateri vprašujejo, kdo je ta Vodnikova družba, pojasnjujemo, da je to književna družba, ki je lansko leto izdala knjigo Pravico kladiva, v kateri je slovenski duhovnik popihan tako, kot more storiti to le kak skrajno zagrizen žerjavovski list. Vodnikovo družbo priporočajo z vso silo žerjavovski časopisi. Kakšni pa so le-t', pa vsi vemo. d Eeluiia in naš les. l o poročilih, ki j:h dobiva industrij-ka zloruica i/. Belgije, so belgijska tižišča živo zanimajo za naše produkte, [ posel.no a naš lesni i/.\,./.. d £0 odstotno morajo v„kd najn i- j \< • •., cOti.ka plrčevatj /« et naša prosv.ltn ! društva < <1 predstav ali p.t a vsako pred.-! . v > pt s c b t j pri si'i \ lit lgrad. Ta bujna cvetki c?n-i t: nI i/m a pa.- naj l; 1 j ovira vre n prosvetno j de:,,. Pn,- ulnu ve a e vi lila polom r- -an-' ca <•■ Smodeja u .• •1 r »I rudarskega pisma iz l raniijc. Smo v mestu Montereau los Mincs. Slovencev n:w j, uutlo tu. ve-ina j<* Pul akov. Dela\»! e razmere so seeljj tudi bolj slabe: d' sli delaj, gosp d;jr pa sla1:o pLva. Zraven pa vi na ne-vanv .1. Paš t'a j je m ki Poljak /e poti dni zn-ut. ISO vozičkov prt mo./a je padlo a nj. Tiel.a lo še e.tenj'k, spre',en kovač in klepar :n v/ornega krščanskega živ ljenja je bil daleč na. okrog znan ia zelo čislan. <1 ('mrl je v Dcbrepolju pri Brezjah pu-.-e.-,tnik g. Andrej Knafelj, star 71 let, brat po-kojuega p. Avrelija in stric j), l.naci j.i Kiniija, Lil je splošno priljubljen. Pokopali so pa na Brezjah. d Sneženi zameti. Po por<. iliti iz notranjosti države so povsod veliki sn<žen: zan.eti. T; n:et je na mu-gib progah etežk', en. 'ludi v Belgra» tila kobila v devetem mesecu brejosti tfeD , ki je imelo dve glavi, 7 nog in dva zedn,;a trupla. Prav za prav predstavlja ta nes. dvojčke s skupnim sre letni sinček Aleksander približal h kotlu, ko nikogar ni l:ilo zraven. Ne ve se, na kak način je otrok padel v kotel. Takoj prihiteli zdravniki niso mogli otroku več pomagati. Bil je že mrtev, d Živa baklja. V Sarajevu je ostala štiriletna deklica Hasnija Pinič za malo časa sama v sold. Hasnija je potegnila z mize, na kateri je gorela petrolejka, prt. Svetilka se je razbila, petrolej »e vnel in naenkrat je bilo dekletce v v platnenih. Na obupne klice je prihitela mati, kateri se je posrečilo pogasiti ogen j. Kljub temu je deklica dobila tako hude opekline, da skoraj gotovo ne bo ostala pri življenju, d Strašna smrt železniškega delavca. V torek po sv. maši se je dogodila na železniški postaji Pazarič pri Sarajevu težka nesreča, železniški delavec Milan Milanovič je padel z vozeče lokomotive tako nesrečno, da so gNekaj mi je šinilo v glavo.«- d Zmrznila je v St. Sivcu v Bački umobol-na deklica Jera Hercog. Pobegnila je od doma, drugo jutro pa so jo našli mrtvo. V Bački je -zapadel debel sneg in vlada hud mraz. d Nevaren ropar ustreljen. Te dni so orožniki aretirali roparskega morilca Velička Ve-ljevojkoviča. Ko so ga peljali po cesti Sv. Nauni —Kumanovo, je ropar nenadoma pobegnil proti gozdu. Ker se na poziv orožnikov ni ustavil, so za njim streljali in Veljevojkovič se je zgrudil mrtev. d Takih je še več. Okrožno sodišče v Novem Sadu je i/.reklo obsodbo zoper Jovana Ere-niiča, bivšega beležnika iz Teinerina, in Jovana Todoroviča, bivšega finančnega inšpektorja, ker sta leta 1921 izsilila od davkoplačevalcev 100.000 Din. Eremič je obsojen na poldrugo leto, Todorovič pa na eno leto ječe. d Alkohol divja. V neki subotiški gostilni so igrali cigani. Mlinar Miloš Santič, ki je bil močno pijan, je naročal godbo, plačal pa nič. Prišlo je radi tega do prepira, med katerim je Santič z nožem napadel cigana Antala Mucsija. V tem hipu se je vrgla med oba 60 letna Muc-sijeva mati, katero je zadel nož v srce. Zgrudila se je mrtva. Morilec je pobegnil, a so ga drugi dan aretirali. Pravi, da se ničesar ne spominja, ker je bil popolnoma pijan. d 50 otrok je zgorelo. V Quebecku v Kanadi je popolnoma pogorela sirotišnica, v kateri je bilo 500 otrok in 40 sester. Zgorelo je 50 otrok, od teh so odkopali le 20 trupel d Llovil George in rudarji. Znani angleški državnik Lloyd George je izjavil pred rudarskimi zastopniki, da je pripravljen voditi rudarje v boju za dosego sedemurnega delavnika. Q PO SVETU a itttitt^tt uHjmtn • Ul H. Klim m m* m *i Krvava Kitajska, Na daljnem vzhodu ieče kri. Kitajska ie te dni zopet pozorišče krvavih nemirov. Že pred meseci smo poročali o krvavem medsebojnem klanju med komunističnimi in nacionalističnimi Kitajci, Komunisti so bili tedaj poraženi, čeprav so imeli močno oporo v sovjetski Rusiji. Pretekle dni pa so se komunisti zopet uprli. V nekoliko dneh so osvojili m^sto Kanton, ki leži ob morju v jugovzhodni Kitajski. Razorožili so policijo, odstavili vse oblasti in par dni neusmiljeno plenili in požigali po mestu in okolici. Tujci so bežali na ameriške in druge ladje. Toda komunistična strahovlada je trajala le kratek čas. Nacionalistična vlada ie poslala nad komuniste generala Čangkaiška z močno armado. Ta jo po hudih bojih osvojil Kanton in zaprl komunistično vlado. V mestu se ,je pričelo naravnost mesarsko klanje. Nacionalistični vojaki so brez usmiljenja poklali vse komuniste kar so jih uieli, med njimi tudi ženske. Nad dva tisoč trupel pomorjenih komunistov je par dni ležalo po kanton-skih cestah v strašilo živim. Vojaške oblasti so zaprle tudi precej Rusov, ki so bili v zvezi s komunisti. Pet so jih takoj obsodili na smrt in ustrelili, med njimi tudi ruskega pod konzul i in niegovo ženo. Vlada je razglasila, da so bili ruski konzulati glavna zbirališča komunistov, ki so imeli vso zaslombo v ruskih konzulatih. Zato je vlada prekinila diplomatske zvezo z Rusijo in vsem zastopnikom Rusije, kolikor jih ni zaprla, ukazala, da moralo takoj zapustiti Kitaisko. Toda s tem pa bratomorna voina med Kitajci še ni ponehala. Komunistične čete se znova pripravHaio na napad na Kanton in druga oporišča nacionalistične vlade. Pričakovati je vsekakor še krvavih bojev. — Busi so zelo onrorč^ni radi umora nuhovega konzula in ni izključeno, da bodo poslali kitajskim komunistom svojo pomoč v boju proti nacionalistični vladi, ki .je Rusija sploh ne prizna za vlado. d Pozor kro|ači, iivilje, re Šivilje, dame — za samouporabo! £e se hočete dobro naučiti krojiti in modelirati, to ie vrezati obleko po vsaki meri in podobi in spomladi že delati po moder kroju, obiščite pouk kroienia ln modeliranja, ki se prične po Novem letu. Preskrbe se službe. Ker so prostori vedno zasedeni, se javite čimprej. Revnejšim honorar znižan. - Spec. pock za pletilje (štrikarice). Zasebno krojno učiliSče, Liubliara, Stari trf! 19. -Telefon 2197. - Važno za krojače ie, da se bo prt tem tečaj« ličilo krojiti tudi čepice (kape). d Pri zaMrnplienfih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij ln kokain, e uporaba naravne »Frani-Josef« grenč.ce zelo vaJno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navaiajo, da prt zastrupljanjih s svincem »Franz-Josef« voda naglo odstrani trdovratno "Prt|e M ie glavni vz--ok mučnim napadom kobke. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in speceri.skih trgovinah. d čoianka! Ste le poskusili Jamei mešanice čajanka in Globus vami.jen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.. V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! 5* I;,i-istnvski študentje zopet grozo. V Trstu so se zbrali fašistovski študentje in so si zelo veselili divjaštev rumunskih tovarišev, ki so madjarskim Židom napravili za več milijonov škode, ki jih bo morala plavati romunska vlada. Tudi tržaški študentje so se navduševali za taka divjaštva ln so grozili, da bodo tako nastopili proti •Slovencem. Naše liste ropajo. Italijansko časopisje neprestano žali našo državo. Zato je naš notranji linister prepovedal nekaterim laškim časopisom dohod v Jugoslavijo. To pa je fašiste tako razljutilo, da kar po vlakih preiskujejo potnike, ki se vozijo v Italijo in jim jemljejo ter pred niihovmi očmi trgajo slovenske časopise. * Prijateljski sporazum med sv. SU)liro in češkoslovaško vlado. Ob priliki husit-skih slavnosti pred dvemi leti so je češkoslovaška vlada zelo netaktno in razžaljivo obnašala napram kaloličanom. Vsled tega je papežev odposlancc zapustil Prago in prekinil vse zveze z vlado. Polagoma so se nasprotja odstranila in te dni je bil v Rimu sklenjen prijateljski sporazum med Vatikanom in češkoslovaško vlado, ki bo pripomogel do zopetnih prisrčnih medsebojnih odnošajev. Po podpisu sporazui - i | je sv. oče sprejel zastopnike češkoslovaške vlade v posebni avdijenoi. * Prislranost dunajske porote. Pred dunajsko poroto so se morali minule dni zagovarjati naihujši razgrajači za časa julijska revolucije. Obtoženi so bili požiga — zažgali so krasno sodno palačo, ki jo tudi pogorela, ropa in upora. Toda obtoženci /so bili ^ami socialisti in komunisti. Njihovo časopisje jih je že od julija dalje neprestano zagovarjalo in tako pripravljalo porotnike na oprostilno obsodbo, ki so jo v vseh devetih slučajih, ki so jih obravnavali, tudi res izrekli. Nič ni pomagalo, če so obdolženci sami priznali, da so požigali in kradli, nič ni pomagalo, če je nešteto pri* potrdilo njihovo krivdo, socialistični porotniki so kljub vsemu pričakovanju rekli, da požiralci niso požigali, da tatovi niso kradli. Razumljivo je, da so take sodbe vzbudile veliko ogorčenje vseh poštenih Dunajčanov. Časopisje se radi tega mnogo bavi z vprašanjem, ali ne kaže porote odpraviti, ker takim pprotnikom, ki svoje politične pristaše oproščajo kljub temu, da so jim zločini dokazani, pošteno ljudstvo ne more več zaupati. Zanimivo je, da so bili manjši zločinci izza julijskih dogodkov, ki jih je sodilo deloma dunajsko okrajno, deloma pa deželno sodišče povečini obsoj< ni nekateri na večmesečno ječo. Le najtežji zločinci, ki jih je sodila »ocio-politična porota, so bili oproščeni. ¥ Ruski onazovalec pri Društvu narodov. Rusija še ni članica Društva narodov. Ker pa se pri tem društvu obravnavajo zadeve, ki tudi Rusijo zanimajo, bo ta imela v Ženevi stalnega opazovalca, ki bo sovjetski vladi poročal o dolu Društva narodov. * Amerika ne mara Rusov. V Ameriko se je pripeljalo 11 odposlancev sovjetske [Pp_DOnOVIN ■r>~- '3ffQ2Q1.—- Kadovau Hrastov: Od Mengša do Komende. n. S,;botna Ljubljana. Človek bi mislil: taka je, kot vik dan! Pa ni. Bolj živahna in razigrana je. kot navadne dni. Povsod to kaže, na kolodvorskem peronu najbolj. K svojim domačim hite ta dan delavci vseh poklicev, ki so cel teden prebili v mestu pri delu, za' stroji, ali kakorkoli. So prizori ob lakih prilikah, ki se človeku dojmijo nadpovprečno. Tudi nekateri taki, da se, vprašam ob njih vidu in doživetju: Po čemu si se trudil šest dni in v potu svojega obraza služil trdi kruli sebi in svojim, — ko zdaj zalivaš z vinom utrujeno telo? Po čemu čaka morda žena in otroci po cel teden doma na solde, ki hi jih moral prinesli, pn jih ne? Po čemu živi brez tebe tdiko dni družina, pa te niti v soboto večer ne pričaka v veselju in radosti! Pijan prdeš. Zmeraš. Merda tudi udariš in ne \eš, da si udaril tudi po sebi m svoji sreči. Po sadovi I jstMi, po medsebojni ljubezni. p;> vezi zakona in bi ■•< ' . i,i te od oltarja veže v eno celoto z bitje1", ki jui.i gn' s tc-boj v življenje; ki nuj del srečo i/, dneva v dan tvojega vi elegn i.l-raui ni prija: ne besede, -— pa je v soboto vt«i'er ra/.ičarana? Le gnev in trpko-1 pride s teboj v demovjo. Ne pričakovanega veselja, le tisto prinaša tvoj prihod, kar ruši /akoiv-':o hlap.sb nje. četudi jc to sicer skiomivi. Blagostanje je kljii-b temu. Sreča je. Radost. V mejah niogi "nesli. Zakaj te-daj tigi.š K.išče'; za koščkom od vsega tega, — le zalo. da si udovnljil svoji lipni žel i po kozarcu in diužtii in zabavi, ki pa niti družba in zabava ni? Najlepša zabava je v krogu srečne rodbine, najboljša družba je žena in otroci. Mimo tega je ni! Tako menim sam s seboj, ko šotam p<> peronu in čakati« na vlak. * A * Vi zi.vi ne polnijo vsak čas boli. Vse prepolno. Ni kam sesti, komaj stati moreš. Zalo '•upini vozovnico drugega razred«, morda bo tam prostora več. Niti tam ga ni. Oziroma je. Le /,:une ga ni. V prvem razredu sedita oblastno in razvlečeno dve dami. Na drugi strani so po ža-metastih sedežih ra . (.stavljene njih košare. a—— —■ ii w"i>i.i«i»'ijhjii»u vlade, ki bi po zatrdilu rusko vlade tam radi nakupili razne poljedelske stroje. Ameriške oblasti pa Rusom nič kaj ne zaupajo in mislijo, da so Rusi prišli v Ameriko le agitirat za komuniste. Zato so vseh 11 Rusov aretiralo in jih spravile na izse-ljevalno postajo na otoku Ellis-Islandu, kjer bodo morali počakati odločitve vlade, ali se jim dovoli prihod v Ameriko, ali pa se poSii»jo nazaj, odkoder so prišli. Tudi Amerika se obor ožilje. Kakor Evropa, tako tudi Amerika hiti z oboroževanjem. Ameriški parlament je sklenil zopet zgraditi 20 bojnih ladij kar bo stalo eno in pol milijarde dolarjev. Takšni so torei uspehi razorožitvenih konferenc, ki se jih pa Amerika sploh ne mara udeleževati. Pri oknu mlad gospod. Pogledam, potrkan, povprašam: »Prosto?- Sprva nič, potem rez! ko: ^Zasedeno .. .!< V ostalih prostorih zaokrožene družbe Smeh, dovlipi, puhle fra e. Nikamor več'ne silim. V kot se stisnem, celo pot stojim na hodniku. Ko vidim, da ves ča.s nikdo ne vstopi v pivi kupe, da se vozila le oni dve in kup košar in gizdalin s frakom ob oknu- in ko slišim še tuintam smeli in goveriro in razumem, dn je nemška, — mi spričo toga pili samo od sebe vprašanje v jdavo: \|ar so boljši prostori le predipravica gotovini lju. dem, ki nemško znajo in p leg tega nosijo svilene kravate iu klobuke in bubi frizuri, in = ploh zna jo nasiti - po modi ? Kaj1? Ir ;e eno: zakaj gre bon-ton in v. a pravile, o destoj. nem obnašanju tako daleč, da nji mu n;i ljubo kuvaliri* c>abnikom tudi takrat, kadar bi Ml opravičen, da tege ne sb riš? Jo pač tako: dostojnost zahteva nem; lokrat od človeka marši, kaj, kar se ne sklada povsem v drugbi.i rečmi, četudi se tem pra«i demokracija in denar. Iu menim, da je bolje, da sani sel rečeš po ti-be-ui tepec in osel, kakor pa, da od dru«i!i čuješ »lasno: vsiljivec, nedostojne?.! Tega pravila se držim, četudi mi ie v kvar. ln moram vsled njega -'nti v hodniku drugega razreda eelo pot jn žvizgno od sreče, da stiskam v žepu vozovnico »a dvojno cen- Radovan Hrastov: H. Davne besede današnjim dnem. Mimcgiode me je zaneslo z. ulice v dvorano. lire: namena in cilja sem se /našel mod ebra-i mladih šolurčke in onih odraslih študentov. Sli pil sem v dno in iz ozadja motril vso to pestrost ogrnjenih rut po dvoruui, kolikor je je bilo ne ravno preveč, številčno gledano! ono g.u-i na galerijah, katera tvori /večina Ijnd', ki so povsod in vselej, kadar jili kliče ta ali eni; pa še tisto, ki se razodeva ed tam. ka :ior ne sega pogled, pa vendar s t iji nepr sredno pred menoj. Sodi i, da u lasliu ga doživetja, ker mj je bilo le pre-mnogokrat dano, sukati se in opazovati vrvenje in žitje onih, ki v nervozi drhte za /a-stori do tistega hipa, ko se slednji dvigne. Bil sem tudi sam, ki sem katerikrat grizel v ustne v enih poslednjih minutah, sekundah, ki so večnosti slične... Le-to me tedaj sili v tisti svet. ki j« čisto svojski in ga brez doživetja umeli i'1 moč. Življenje za kulisami... Recimo: Ppl minut pred dvigom zastora, dve niinnti. en", pol... zdaj Ah..,! * * * Odgrnem težke zastore, rdeči žamet, kj obkroža oder v Unionu. Iz dvorane sem s" eglušno šepetanje in glasna govorica, ki PrC' ha a v živ, razigran smeh. Za /.astori pa k«' petajo mlada srca, ki nocoj v prvo stopijo pn' zbrano družbo iz vseh koncev in krajev Id"1'' Ijane in še predmestij. Pred mamice, ki P je največ v dvorani; v belih rutah so, ved" obrazov in s smehljajem na licn jih čakajo P« stoleh in se spet in spet povračajo s pogled" tia gor ua oder. Nekaj čudovitega jo ros ma-t.■;■:no pričakovanje ...! Tedaj se odtrga od gruče mladec in sune v težak zastor, da se ra/gilitje žamet in za-\ulovi in zašiuni neslišno in že stoji fantič na deskah in deklamjra glasno in ko-rnj/tio: Kakor kaplja v pol« k kane, Mine ("as; N;".'lu kne, pa ne vstane Več za nas. S šolsko gci to poudarja, /. monotono priti «'iiin) glasom vre i/. nJega Se dalje: Dneve nesejo valovi... Ure pihajo vetrovi... Tako stopa Slomškova beseda pred nas iz list listih, katerim je bila namenjena in go- vi rjena pred šestdesetimi, sedemdesetimi, osemdesetimi leti. In še sledeča, ki je za čuda resnična in reže v bridkost še danes, po tolikih letih, — da danes je resnična in pomembna še boli: »Grde lazu j i ve knjge Roga laje, nesramna j;':sma mladino nočistili ročij uže, Iažnjive novine v hudo šuutajo, e?la mesta i« deželo razdražijo, hudo zagovarjajo in pravico karajo, ter človeka tako dolgo sleparijo, da ga oslepijo, če Re jih no varuje. Po grošii in po krajcarju tako sleparije prodajajo, pit tudi zastonj po deželi razpošiljajo jih... naj l>i ljudje ;>r«li in se zapeljali; nekaj se ljudi 1« prime, sleparji mislijo. Žalostno prigodo so nam tega priča...« Prav tako, kot danes! In kdo j«; tisti, ki je naše ljudstvo pred desetletji na to opozarjal in potem skozi in .-.\ozj vse do današnjih dni? Bil je Aut n "aiiin Slomšek', šolnik in škof, ljubitelj mladine in naroda. Duhovnik! — in za njim premnogi. »Slovensko ljudstvo, kaj te je omamilo, da jih sovražiš, ki tebe ljubijo, in ljubiš one, ki te ipogosto le sovražijo?« Tako vprašuje Slomšek škof in še pove; Hojo piišii žalostni časi in tvojih sedanjih besednikov med tadio no bo. Tistikrat se Iv:5 oziralo nI ogo ljudstvo po svojih dobrih pastirjih, katero zdaj zaničuješ, oni pa tebe v nesrefi zapustili ne bojo, kakor jih Ii v svoji sreči zapuščaš. it * * Tak prav in resnično je Slomšek učil za »v« Jih dni. In danes ponavlja njegove besede in nauke mladina, prav tisla mladina, ki je naša bodofnost, naša nada. Ponavlja jih sebi v uteho za bridkosti, ki jih doživlja; tudi za to jili, da bi vedela, kje je prava pot v življenje ... Saj tudi govornik tako ve: ti ž Slomška se bo obnovila mladina dane.* in jutri in še stoletja. Kar nam je Slomšek dal kot vzgojitelj, je neminljivo in zato tudi neizčnpljivo bogato. Iz Slomška raste zdravje mladini in nam vsem! Zal mi je le, da vseh besed, ki sem jih čul, ponoviti ne morem. Rile bi vredne vse od kraja, da jih čuje dežela in in rod. In tudi Slomška, da bi bolj spoznali, ko smo skoraj pozabili nanj. Dasi' bo on tisli. ki bo prvi slovonskl svetec in ga bomo blaženega imenovali — tako je',povedal še drugi govornik ob slikah iz njega in njegovih krajev in ljudi. * * * Luči ugašajo po dvorani ena za drugo, reflektor posveti na platno In »lika ožari v prijetno topel smehljaj Slomškovega obraba. Pred sliko v mrak poklekne mladina in se pokloni. Besede padajo v mrak kakor kladivo, močno, silim, poudarjeno, počasi, ena za drugo: K Tebi, veliki Slomšek, prihajamo! Tvojemu geniju se klanjamo! Tvojemu delu srca darujemo! Ti si nam vzor, ti naš voditelj! Blagoslovljen tvoj spomin, velikj Slon .šele! * * ti Tako je končala tisto nedeljo spomenvba služabnika božjega iz preteklega stoletja. Ko odhajam po ulici, srečujem družbe, poslušam pomenke, pa tudi brez njih vem, da jim je bil kino bolj vabljiv ... Zalo je tako /. nami, veliki Slomšek! NE VIJE PRI KAMNIKU. Naše prosvetno društvo se je preteklo sezono precej poživilo. Posebno dramatični odsek je prav pridno deloval. Uprizoril je šest različnih, dobro uspelih dramatičnih predstav. Letošnjo sezono pa nadaljuje svoje delo z vso vnemo. Uprizoril je že dve dramatični predstavi. Miklavžev večer je privabil veliko ljudi v dvorano, ki so z zanimanjem sledili leipemu prizoru iz igre »Peterčkove poslednje sanje«. Razdelil je tudi veliko daril, za katere so mu obdarovanci gotovo hvaležni. Na praznik sv. Štefana ob pol 4 p? pripravlja opereto »Kovačev študent« in burko »Damoklejev meč«. ROVA PRI KAMNIKU. Ob proslavi 30 letnice obstoja dekliške Marijine družbo je ista priredila igro »Večna mladost in lepota« tor burko »Zakleta soba v gostilni pri Zlati goski«. — Katoliško prosvetno društvo vprizori '26. decembra zanimivo igro »Deborah« v štirih dejanjih, katero ponovi dne G. januarja, obakrat ob pol 3 popoldne. Sliši se, da društvo priredi .še več lepih predstav v tej sezoni, da čini prej poravna nastale stroške za električno razsvetljavo društvenega odra in dvorane. Fantje, le pogum! Kjer sloga, tam napredek! — 6. decembra je društvo z društveno zastavo spremilo k večnemu počitku najstarejšo ustanovno članico društva in najstarejšo ženo cele tare. Marijo Osolin iz Ziča. — Da so pa Rova res napredne, je jasen dokaz električna naiprava, ki jo takoj vidiš, ko stopiš vas. Vsekakor pa vneti farani s svojim g<-p. župnikom na čelu niso pozabili lepe in pri-ja. ne farne cerkvice, da jo z električno razsvetljavo še čim bolj ozaljšajo. Da pa prosvetno društvo no zaostaja, si jo pred kratkim z regulativno električno lučjo razsvetlilo društveni oder, kar je vsekakor najbolj prikladno lu pred ognjem varno. Da čim prej pokrijemo vse te stroške, vljudno vabimo vse bližnje iti daljnje na začetkoma omenjeno prireditev. VIDEM OB SAVI. Kaj hočemo, sneli so vence in podrli v itke mlaje — vsaka stvar na svetu le en čas trpi in tako je minil tudi lep jubilej dveh naših po-ditižnih cerkva. Na zahvalno nedeljo sm davili 300 letnico nekdaj zelo obiskovane romarske cerkvice Marijine v Dolenji vasi. »Naši dedje so hi8 ljubili,« moraš vedeti s pesmijo, ziikaj kakor božja lučka se ti zazdi bela cerkvica nad vasjo, a tudi kakor močen stolp in se kakor je prečudežna Devica, kt v njej kraljuje. Zeleni pas. ki so ga cerkvi nadeli, in venci in cvetice (pridnost deklet in njih izraz), procesija, slovesno sv. opravilo v cerkvi - le- pa proslava! — Sosed pa je sv. Miklavž v Starem gradu. Pešec iti voznik in avto je pozabil na pet in naglico in čudom gledal, kako je raste! ob cest; slavolok in mlaji prav do cerkvico in .so venci širem prepletali ter v daljo posegali lepo in ljubo kakor vnema in misel dekliška. Saj je bilo za 300 letnico in prav, če je b!la Miklavževa nedelja 1927 najlepša izmed vseh od davnega leta 1627. Iz. lepe in živo bu-doče besede g. kaplana je rasti,, v poslušalce, kar je bilo mrtva črka na eni strani slavoloka: Dedov spomin — nam opomini Naj bi le zrast-lo v vseh in mogočno v odločno katoliško možatost in kremenitost! IX BRUSNIC. Politične razprtije od zadnjih občinskih volitev so se precej pomirile in pri državno-zborskih volitvah je kakor navadno sijajno zmagala SLS. V društvenem življenju vlada zastoj. 27. novembra je priredila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo predavanje s sadnim ogledom. Predaval je g. Fi ■anc KafoL Pripeljal se je tudi ravnatelj kmetijske šole na Grmu, pa že ni imel komu govoriti. Tudi tega tako potrebnega pouka se ljudje bojijo, razen nekaj častnih i/.jem. Žalostno je, koliko najžlahtnejšega sadnega drevja bi še lahko raslo v našem kraju. Edino Gorenji Suhadol je v tem pogledu vse- hvale vreden, dasi je treba še napredka; tudi Dolenji Suhadol obeta biti '»olj živahen. Drugod pa je" veliko premalo razumevanja. Vsa Slovenija tekmuje, k je bodo več sadnega drevja nasadili in bolje vzgojili, a pri nas, ki je izvrsten kraj za to, pa taka brezbrižnost! Vsaj nekateri se vzdramite in postanite člani Sadjarskega in vitnarskega društva. Poleg drugih koristi boste prejemali prav lep strokoven list »Sadjar in vrtnar;, ki vas bo poučeval in seznanjal o vsem potrebnem o gojitvi sadnega drevja. POLNNIK PRI SAVI. Tukajšnja šolska mladina je pod vodstvom našega g. šolskega upravitelja Antčiča vpri-zorila dve igli. Vstopnina se je porabila za obdaritev tukajšnjih revnejših šolskih otrok. 1)0 otrok je dobilo toplo perilo, vsi pa, 150 p<> številu, bele kolače in sladkarij. Da se je za-moglo toliko otrok obdarovati, gre čast in hv;i-la predvsem našemu cenj. učileljstvu in pa g. župniku Jerneju Koviču, ki je dejansko in t. besedo podpiral plemenito delo. Isto je g. Felc, tukajšnji trgovec, dal blago po najnižji ceni in daroval več kilogramov moke. NA DOLEH PRI LITIJI imamo sv. mišljen, katerega se pridno udeležujemo, dasi imamo mrzlo vreme. Tudi imamo vsak teden po enega ali dva mrliča, kar v naših hribih ni v navadi. — Občinski lov, katerega najemnina je prej znašala 110 Din letno in to skozi več let, je šel letos za 1570 Din. Ravno prav, da so pomore občini, katera jc bila letos po toči večkrat prizadeta. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Kakor vsako lelo, tako tudi letos vabimo na praznik sv. Štefana vse konjenike iz okolice, da pridejo počastit v Dolenjo Starovas sv. Štefana, zaščitnika konjerejcev. Zbirališče ob pol 10 na trgu v Št. Jerneju, nakar odideino proti Stari vasi z >. general oni« Lanipetom na čelu. V sprevodu igra orlovska godba. Sprevod se vrši ob vsakem vremenu. — Loto s» bliža h koncu. Treba bo zopet naročiti krščaft. ske časopise: Domoljuba, Bogoljuba, Glasnik. in Mohorjeve knjige. Domoljuba je bilo preteklo leto v naši fari okrog 400 izvodov. I.etos ne smemo zaostati, ampak vsak naročnik naj pridobi vsaj Se enega. NAKLO. V nedeljo 11. decembra je l>il pri nas shod SLS na povabila. Vršil se „e ob 3 popoldne v slari Soli. Iz Ljubljano je prišel tajnik SLS g. Gabrovšek in nam p; ljudno, zanimivo in prepričevalno govoril o časopisju. Marsikoga je prepričal, da bo odslej naročnik naših listov ter bo naša župnija tudi v bodočem letu tozadevno prva, kakor je bila v tem letu. G. poslanec Brodar pa je obširno poročal o političnem položaju ter o uspešnem delu Jugoslovanskega jcluba; prav hvaležni smo mu za njegove be-pede. Udeležba je b.la izredno velika, menim, da ne eden povabljenih ni ostal doma, da je bil obširni prostor ves nabit. Vsa čast takemu zanimanju. — Potem je bila volitev krajevnega odbora SLS; Izvoljeni so: predsednik g. župan Marinšek, prvi podpredsednik (za Pod-brežje) g. Anton Peternel, drugi podpredsednik (za Naklo) g. podžupan Anton Zelnik, tajnik g. Franc Križaj, blagajnik g. Anton Pavlin ter še več odbornikov. Sklepamo z željo, da bi novi odbor delal uspešno in pridno ter da bi čimprej izginila iz naših hiš »Domovina* in j Kmetski list*. GORJE PRI BLEDU. V začetku meseca novembra se je pričela pri nas kmetijska šola. Vpisalo se je 40 fantov in mož, vsi iz občine Gorje. Vpisanci šolo prav pridno obiskujejo. Poučuje sc vse, kar poljedelca zanima in kar rabi pri svojem gospodarstvu umen gospodar. Eno uro na teden so todi verska predavanja, za katera so se izjavili vsi vpisanci. Po vsakem predavanju se razvije živahna debata — Pouk se vrši ob četrtkih in sobotah in sicer od 6 do 10 zvečer, ker so preje udeleženci zaposleni. Sola je dvoletna in traja vsako leto 5 mesecev. — Da se je moglo pričeti s poukom, so veliko pripomogli kra- i jevni činitelji, na čelu jim občinski odbor, ki I kaže mnogo zanimanja za povzdigo občinskega i gospodarstva. Zupanu in celemu odboru izrekamo javno pohvalo. Potrkali bomo tudi na zadružna in posojilniška vrata in upamo, da ne zastonj, saj gre za občinski in obči blagor občanov. Prosvetno društvo bo igralo 18. in 26. decembra ter na novega leta dan pravljiino komedijo »Kraljična z mrtvim srcem . — PrviC ln drugič jc pričetek igre ob 7 zvečer, na novega leta dan pa ob 7 popoldne. Ta dan pridite pogledat posebno okoličani, ker je igra zelo lepa in posebne, izredne vrste za naše podeželske odre. Na nekem odru so je pri polni dvorani petkrat ponovili. Ta dan pripeljite staSi tudi svoje otroke. Igra ugaja starim in mladim. itassaK omamni RAZB 8 -jr-i Tnstu-l-L sjanas -a- gnnif i ■ifHBMimjMflaBž fo^l Srajca plque 90 -, 68 -, 58'-Srajca teflr 120 -, 100--, 8C--Hlače pradl 60'-, 50'-, 45'-Kravate, ovratnike, naramnice, nogavice in žepni robci, Prodaja se samo izbrano dobro blago po zelo nizki ceni. Veletrgovina R. S ermeeki, Celje. Celje leži centralno,' dohod vlakov zelo ugoden. O držsvmh srečkah. Danes so srečke običajno trgovsko blago, ki se veliko ponuja in veliko kupuje. Včasih si stavil v loterijo na nu-mare-', danes smo naprednejši in kupujemo srečke. Jasno je, da so prav redki oni, ki od srečk obogate in še pri takih se rado zgodi, kar pravi pregovor: Hitro pridobi j no, hitro izgubljeno. Se vedno je vztrajno in pridno delo — čeprav morda ni sijajno plačano — najsigurnejši vir dohodkov, pa tudi na človekovo življenje naj-blažilneje vpliva, dočim hitro pridobiiono bogasto mnogokrat človeka pokvari. Pa naj bo to že tako ali tako, dejstvo je, da se danes srečke mnogo, prav na debelo ponujajo in kupujejo. Tega dejstva pa se drži neka zelo žalostna reč: ljudje največkrat o srečkah malo ali nič ne vedo, koliko so vredne, kako se žrebajo itd. Kupijo mačka v žalclju. Posledica je seveda ta, da jih nekateri ljudje, ki prav nalašč zlorabljajo to nevednost, strahovito na-vijejo. Čudni so nekateri ljudje, ('c kupi wo-tiko ali lopato v prodajalni, jo od vseh strani pregleda in pretehta, gre v sedem trgovin, da ja ne bo predrago plačal — in tako je prav — če pa pride neznan človek s sladkimi besedami, pa mu takoj verjamejo. In to kljub ponovnim svarilom v ■»Domoljubu . Zdi se, da jih zapolja obljubljanje zlatih gradov, kitare bo pričarala menda vsaka taka srečka iz zemlje. Zato velja ludi tu prvo in poglavitno trgovsko pravilo: Preden kakšno blago kupiš, ga moraš natančno poznati po kakovosti in ceni. Drugo pravilo je: Kupi srečke, če že misliš, da ti je je treba, v večji banki. Tam si brez skrbi, da te ne bodo prevarili že zato. ker jim gre za kredit. Najbolj vam priporočamo Zadružno gospodarsko banko v Ljubljani. Da bodo pa naši čitatelji o srečkah bolj poučeni, nam je bančni uradnik, ki invi s to stvarjo opraviti, nani«al naslednji pouk o državnih srečkah. (PomniM moraš, da je prodajanje srečk iz drugih držav pri nas prepovedano in da boš kaznovan, če pri tebi zalotijo tako srečko.) < Srečke državne razredne loterije. Te vrste srečk razpečava Državna razredna loterija, katera spada pod Ministrstvo za poljedelstvo in vode, potom poverjenih, pooblaščenih prodajalcev. Vsako leto se odigrata dva kola, to se pravi, dve igri. Vsaka igra je razdeljena na pet razredov in obsega 250.000 srečk, od katerih je vsaka izžrebana. V prvem razredu je 2500 dobitkov v skupni vrednosta 1 milijon 493.000 Din, v drugem razredu 2500 dobitkov v skupni vrednosti 1,768.000 Din, v tretjem razredu 2500 dobitkov v skupni vrednosti 2,008.000 Din, v četrtem razredu 2600 dobitkov v skupni vredn. 2,406.000 Din in v petem razredu pa 240.000 dobit, kov v skupnem iznosu 74,400.000 i lin jn" 12 nagrad v iznosu 7,54l).(XX) Din. Cena srečk. Cela srečka stane za vsak razred loo dinarjev, polovica 50 in četrtina srečke 25 Din. Za vsak razred se izdajo nove srečke, vsaka srečka pa velja samo za tisti razred' za katerega se glasi. Zato mora vsak igralec, čigar srečka ni bila izžrebana v prej. šnjem razredu, obnoviti srečko za tekočI razred, ako hoče dalje igrati v tem kolu. Ta srečka mora imeti prav tisto številko in oznako, kakršno je imela v prejšnjem razredu. Obnova srečk se mora izvršiti najkasneje peti dan pred izžreban jem do-tičnega razreda pri istem pooblaš,von(Mn prodajalcu, od katerega je kupil srečko prejšnjega razreda. Dobitek izpbči pooblaščeni prodajalce, pri katerem jo bi'a srečka kupljena. Izplača so pa tistemu, kateri prinese srečko, in sicer 15 dni pn iz-žrebanju in pa do vštetega 120. dne od dneva končanega žrebanja. Pooblaščeni prodajalci vodijo natančen seznani o vseh prodanih srečkah in takoj obvesto kupca v slučaju, da je njegova srečka izžrebana. Vsled tega je tudi igranje s temi srečkami najbolj preprosto in «e zato tudi 'ah!.o najbolj priporočajo. V zadnjem kolu jo dobil neki krojač 7 Bleda na polovici srečke 250.000 Din, katera je bila kupljena prt Zadružni gosp. banki v Ljubljani. Srečke 21 % vojne odškodnine (nuna štota). Gornje srečke je izdala država razdeljene v komade po 1000, 5000 iu lG.onO dinarjev vojnim oškodovancem in so obrestujejo jjo 2\-,%. Teh srečk je danes v prometu za okrog 4.240,000.00!) Din in bodo izžrebane v teku 50 let. Po teh srečkah jo danes precejšnje povpraševanje in stanejo komad, ki imajo tisočdinarsko napisano vrednost. 412 Din. Samo ob sebi so razume. da cena 412 Din za komad ni stalna, ampak se vedno menja. Te srečke se lahko vsak dan prodajo v vsaki banki po dnevni ceni, katera notira na borzi. Dne 15. januarja vsakega leta »e amortizira 28.000 komadov teh srečk po 1000 Din \ znesku 28 milijonov dinarjev, to se pravi, da se izplača za izžreban komad polnih 1000 Din. Izplačilo vrši delegacija ministrstva financ v Ljubljani, ali pa direkcija državnih dolgov v Belgrad«. Dokler srečka ni izžrebana, se obrestuje po 21/2 % od napisane tisočdinarske vrednosti. Dne 1. febr. vsakega leta zapade kupon v izplačilo, kateri se nahaja na zadnji strani srečke. Ta kupon v znesku 25 Din je treba odrezati in predložiti v plačilo pri davčnih uradih, poštni hranilnici ali P« pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Nadalje se vrši 15. febr. vsakega leta žrebanje dobitkov, katerih je 188, i" cvt od 1,000.000 do 5000 Din. Vsako prvo leto »e glase dobitki od 1,000.000 do 10.000 Din, vsako drago leto pa od 500.000 do 5000 Din. V zadnjem času zolo ponujajo razni agent je imenovane srečke na obroke in po zelo visokih cenah. Nekateri razpečevalci so zahtevali še pred več meseci, ko je bila vena za komad 340 Din, celili 000 Din za eno srečko. Pripomniti moramo, da mora lastnik teh srečk slali vodno v zvezi z bankami, da ne zamudi roka za izplačilo kuponov ali srečk, ker isti tekom enega leta zastarajo. Oe torej lo srečko kupiš, dobiš gotovo v teku 50 let izplačano vsoto, ki je napisana na srečki. Dokler se ti ne izplača, pa dobivaš obresti. Moglo bi se pa zgoditi, da zadeneš tudi dobitek, kar je pa malo verjetno, ker je zelo malo dobitkov. Srbska tobačna srečka. Gornjih sreč je bilo leta 1888. izdanih 1 milijon komadov po 10 Din v zlatu od srbske vlade. Zadnje žrebanje se bo vršilo od 1. do 14. septembra 11.60. Vsaka srečka ima 1 premijski kupon. V slučaju, da je srečka amortizirana, to se pravi, da dobi i meji tel j vloženo vsoto za srečko v znesku 10 Din v zlatu povrnjeno, se premijski kupon odtrga in imejitelju srečke izroči, da naprej igra za premijo (dobitek). Nasprotno se pa pri izplačilu premi.;e pridrži samo premijski kupon in se vrne srečka imejitelju, da počaka toliko časa, da se mu ista amortizira. Načrt žrebanja: Vsako leto se izžreba 03 premij (d 100.000 do 50 Din; amortizira pa 6000 srečk. Gorenje srečke stanejo danes v prostem prometu okrog 85 Din. Srbski rdeči križ iz leta 1907. Teh srečk je bilo izdanih leta 1907. en milijon komadov po 20 Din. Zadnje žrebanje se bo vrši'o leta 1981. Kakor pri -tobačni sre:ki ima tudi la en premijski kupon. Ako odpade na srečko premija, se premijski kupon odtrga, srečka se pa imejitelju vrne, da počaka, dokler se ista ne amortizira. V nasprotnem slučaju ra, ako je srečka amortizirana, se premijski kupon vrne. da lahko posestnik srečke igra na premijo. v Nafti žrebanja: Vsako leto se tzzreba 87 premij od 25.000 do 50 Din; amortizira pa 6000 srečk. . . Imenovane srečke se prodajajo v prostem prometu po 50 do 60 Din za komad. Vzor kmetsko-delav-skesa politika. Nova Zelandija je angleški dominij, to je kolonija, ki se z nekaterimi omejitvami sama vlada. Predvsem je zunanja politika in vojna pridržana Veliki Britaniji. Velika je približno tako kot Italija, prebivalcev ima nekoliko manj kakor je vseh Slovencev. Prebivalci so zelo izobrazent, ze 1. 1917. so imeli 63 dnevnikov, 34 listov trikrat na teden, 32 dvakrat na teden in. 69 drugih listov. Ta dežela ima vlado, ki je med najbolj modernimi demokracijami. Mož ki je zgradil moderno demokratično politiko, je Richard Seddon. Seddon ni bil Šolan mož, dasi sta bila njegov oče in mati učitelja. Z 19. leti je odšel iz Anglije za srečo v avstralske zlat«; rudnike. Ker je tam ni našel, se je prekalil od tam v Novo Zelandijo in je pri neitem rudniku ouprl gostilno tn štacuno. Z rnoj-stersknn ojčevanjem z ijuami je pridobil okoliške delavce, da so ga izvoliii v parlament in tam je poslal v kratkem vouja poiitike, ki je ooviadal celokupno polit.ko od lela 1893. do 1906. Njegova vlada je v tem času izvršila reiormno delo, kateremu je v manjšam ousegu podobno delo našega bivšega deželnega odbora. Kakor rečeno, Sedon ni bil mož izobrazbe, ki se nabere iz knjig, učenja iz knjig sploh ni maral, tudi narodnega gospodarstva in zakonodaje se ni učil. Tudi govornik ni bil. Imel pa je moč in iniciativo. Znal je pa povedati pravo besedo v pravem času in tako, da se je morala opaziti. Sam je dejal nekoč, da je njegov recept predložiti množici vročo jed, dobro popoprano in osoljeno, in ne kake mlečne in vodene juhe; ne mlatiti prazno slamo in moliti kozje molitvice; deliti težke udarce, ki zabijejo, kamor prilete. V parlamentu se je pod njegovo silo in vztrajnostjo strla vsaka opozicija. Drugače je bil silno družaben, prijaznega nasmeha, dasi je znal trdno držati vajeti. Bil je z vsakim znan, vsakega obraza se je spominjal, z vsakim je znal prav ravnati, niti nasprotniki ga niso mogli kar sovražiti. Ne preveč tenkočuten je bil spreten parlamentaričen voditelj, ki si je vselej napravil hitro in ostro sodbo. Znal pa je tudi v pravem času popustiti, ne da bi zbudil vtis slabosti. Dasiravno se je v politiki opiral v prvi vrsti na delavstvo, vendar ni bil socialist, sploh ni bil izrazit strankar. Vsi mali podeželski posestniki so šli za njim in sploh je bila zanj večina javnega mnenja. Znal je pa spretno izrabiti tudi druge stranke. Pod njegovim vodstvom je bila že leta 1893. uzakonjena ženska volilna pravica, dasi sam osebno ni bil zanjo. Izkazalo se je, da ženska volilna pravica ni prinesla v politiki nikske izprenierrbe; v splošnem glasujejo ženske s svojimi možmi, o:eti, samo v alkoholnem vprašanju je drugače; volitev pa se i'de'ežujsjo enako številno kakor n-oški. Mislim, da bi bilo tudi pri nas približno ennko. Med Seddonovimi zakoni nas zanima z'asti ureditev agrarnega vorašanja Pred njegovim nastooom so različne vlade delale na tem oolju ve^ke napake, zato so bogati špekulanti dobili v last večino zemlje," tako da je osemdesetinka prebivalcev imela dve pet'ni zemlje. Seddonova vlada ie votirala velike vsote državnega denarja in veliko državne zemlje, da je pospeševala razninožUev malih posestnikov tn zmanjšanje veleposestev. Tudi davčno po-litiko je po tem usmerila. Glavna davka, lo je zemljiški d*vek in dohodnina sti bila urejena po lestvici, tako, da sta bila pri tem obč-tneiša, čim večja je bloh kaj sličnega. Kralji rodu Sakalava so v tej pretirani skrbi šli tako daleč, da jih je moral vedno spremljati služabnik, ki je pobiral s tal vse, kar so vrgli od sebe, n. pr. pljunke. Razen čarovnij mislijo, da povzroči smrt tudi hudič ali zli duh, imenovan Bilo, ki da bolnika obsede. V takem s'učaju skušajo duha pregnati s posebnimi obredi. Bolnika preneso iz vasi na piano, kjer na-rede posebno planotico. Ob njej se na eni strani postavijo njegovi znanci in sosedje, ob drugi strani razvrste črede bolnika in njegove družine. Ko se bolni prikaže, prične plesati in oeti, vsi pijejo opojne pijače. Bolnika reljejo nato v sredo črede; s palico označi dvoje živinčet, od katerih eno trlcoj žrtvujejo in po;'edo, drugo pa oskrbujejo odslej st-rši bo'mkovi z vso natančnostjo. N?to skuša zlezti bohvk po preprosti lestvici na planotico. Če se mu to posreči, bo ozdravel, sicer da je izgubljen. Na o'anotici se vlfže na priorav'jero po*rir>jf>!o. Tu tla že p-<'ča' ž-ma. ki je zadnjih 24 ur morala živeti čisto, in mu ponudi hrano, ki je prav posebej zanj pri. pravljena pred vsem iz mesa žrtvovane ia vola. Ce začne jesti, je to znamenje za skorajšnje ozdravljenje. Novo, veselo petje iii vpitje se prične. Bolnika puste včasih po cele ure na planotici, ljudje spodaj pijejo jedo, plešejo. Slednjič ga slovesno neso v njegovo kočo nazaj, kjer pa navadno vse-eno umrje. Pogrebni obredi niso pri vseh rodovih enaki. Ponekod pokopujejo svoje mrliče daleč v gozdu, grobove delajo v skalovju ali v pušči, sploh tako da človek težko pride do njih. Pri drugih pa opazujemo prav nasprotno, da namreč zagrebejo mrliča ob poti ali v njegovi koči. Ce v nekaterih krajih sorodniki ne morejo pokopati trupla, ker je n. pr. umrl v tujini, potem pokopljejo njegovo vzglavje in blazino. Ob poti pa mu zgrade spomenik, na. vadno seveda zelo preprost. Truplo po navadi umijejo, oblečejo in polože v drevesno duplo; odprtino zakrijejo s posebnim pokrovom, ki je navadno umetno izrezljan. Pri nekaterih rodovih pa zakopljejo mrliča v zemljo ali za;Sromad ja s kamenjem. Ponekod so opazovali tudi navado, ki pa ni na Madagaskarju doma, ampak je prišla i/. Oceanije, da mrtveca ne zagrebejo takoj, ampak puste da prej segnije. V tem času stoji vedno ob truplu straža. Da pa zmore svojo težko do'žnost, se stražnik navadno vedno prej opije, of> truplu pa vedno sežiga kadi!a. Pri rodu Betsileo je poleg dejanskega pogreba nekaj dni za tem še navidezni pokop. Zvijejo preprogo, jo oblečejo, nataknejo naličnico in kakih šest do osein dni pozneje, to je, kolikor časa pač domačini umrlega zmorejo gostiti vse številne žalovalce, pokopljejo po'eg trupla. Pri tem seveda ne manjka petja, pitja, vpitja in p'esa. Sploh so pogrebi na Madagaskarju kaj slavnostni. Prejšnje čase so za pogrebščino poklali cele črede, danes oblasti to zabra-njujejo in dovolijo zaklati ob taki priliki le eno živinče. Volovjo glavo z rogovi vred polože na grob umrlega lastnika. Mno.o se pije ob vsakem pogrebnem dejanju, tudi streljanja ne manjka. Pri pokopa * anju svojih kraljev ^o Sakalavi imeli šc poseben obredn;k. Truplo so zavili najprej v volovsko kožo in ga pritrdili nato v gostem grmičju na kako drevo. Čez nekaj mesecev so se zbrali glavarji in so vzeli od gnijočega trup'a ero vratno vretence, noht in nekaj las. 0"talo truplo so pokopali v vsej svečanosti, te dele pa so zanesli na nek sveti kraj, kjer so hranili že ostanke prejšnjih kraljev. Kdor ima te ostanke, ima pravico vladati. Ko na Madagaskarju žalujejo, si na-kodrajo 'ase in nosijo raševnato umaz-no obleko. Ne smejo se umiti, tudi ne posedati v ogledalu, če ga slučajno imajo. Ženske re smejo skušati ^onasti, naz -nai se morajo kazati odvrne. Ž^>lna barva je, kakor Dovsod na vzhodu, bela. Kako odstranite se močno oHrqne'o z meSenico iz cilrnnoveia s'il'a rli seli in sp'aknejo s toplo vodo. N"lo se d"'ič"e dele nemili 7 mil"m ter ponovno temeljito izpere. — Pomnite, H^ rrj tem lahko up«' rubljule sumo »GAZELO« milo Pssforci, kal čudnega nocoj se sodi. Pridi polnui li velika, zemiji daj Odreienilcal Ti miru tardbna not, sapic dih si boiojut, angelsko si nam zvonenjet Src ulčti knprnenjel Fr. Neubauer. Vse je spalo in celi ivet je ležal v nočni tišini. Le zvezde so gorele, visoke in čible nad zemljo. Po hribu so sedeli revni pastirji pri pojemajočem ognju in čuvali svoje črede. Na plot naslonjen stoji stari pokončni Ecehiel in razmišlja. V kupu resaste slame čepi slep pastirček in sanja na svojo vijo-!ino. Ob njem še drugi. Drugače pa je tiho in mirno pri teh priprostih ljudeh. >.Glejte, bliska se!« zakliče nenadoma mali grbec in pokaže v smer proti Betle-hemu. »Kako se bo bliskalo, saj je nebo v samih zvezdah,« pravi Ecehiel s preroško besedo. Enakomerni, a vendar polni nežnega čustva so rasli mehki glasovi vijoline kvišku v temo. Naenkrat zopet vzklikne črnooki deček: »Mama, nebesa se vdirajo!« Vsi se spogledajo in ozro v višave. Celo nebo se v hipu zamaje, na milijone zvezda se vsuje iz ozračja in razsvetlijo temno zemljo. A brž je minulo vse to. Zvezde so tiho svetile na istem nebu kot preje, le velika, jasna zvezda repatica je plamtela sredi zvezd. Groza spreleti pastirje in vsi preplašeni hite skupaj. Le oni tam s sladko vijolino sanja naprej. Ostali pa stoje s tresočimi se koleni in opazujejo nebesno čudo. Plahi, vsi ponižni, se zbero okrog Ece nijela, ki je njihov voditelj in svetovavec. Njegov glas jim je povelje. On je učen. Zna čitati iz knjig. Je izkušen v vseh skrivnostih ovcd, čebel, zelišč in pozna tek zvezda. Miren, vzravnan stoji Ecihijel z zaprtimi ustnicami. Nepremično zre v nočno prikazen. Nato zamišljen spregovori: »To pomeni nekaj velikega.« — Dušeč strah je legel v srca dobrih pastirjev. Zbežali bi, da* ne bi Ecehijel, ki se spozna na zvezde, tako mirno in trdno stal. »Petje čujem,« zašeneče eden. Vsi prisluhnejo. Topla, rahla pesem je valovila odnekod. Drgetalo in drhtelo je od srca do srca. S tresočim se glasom kot dozdaj še nikoli, je spregovoril Ecehijel: »Prijatelji, nekaj nepojmljivega se je zgodilo. A nič se ne bojmo. To vse se godi zavoljo Enega, ki je boljši od nas. Pokleknimo in molimo, zakaj moje besede ne zmorejo ničesar in so zgubile vso moč.« Vsi pokleknejo. A od strahu niti eden ne more moliti. Vsi uničeni pričakujejo najčudovitejšega. — Nenadoma strahoten krik iz vseh ust, in v hipu st6ji pred njimi srbrnobeli angel, ki sijejo iz njega luči v tisočerih barvah! Trepetajoči pastirji so po'ni biserne svetlobe, ki lije iz angela, iz vodenoze e-nih gub njegovega p^šča, iz njegovih zlatih las, iz prelestnih plamtečih peruti. Z globokin, sladkodonečim glasom, ki je pel bolj iz srca nego iz ust, jim reče angel: »Ne bojte se! Oznanjam vam veliko veselje.« Ponižno so gledali vanj in vsi preprosti so z drhtečim srcem poslušali silno novico, da je nocoj rojen Zveličar, otrok v jaslih, da ga najdejo globoko tam v polju, pri Betlehcmu. Nanagloma se odpre celo nebo in prekrasna rožnata luč se razlije na okoli. V velikih množicah plavajo angeli v srebrnih krilih izpod neba. In mogočno kot vihar, omamno kot slavčeva pesem, so zadrhteli glasovi v nedogledne globine angelskih vrst: »Slava Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.« Valovi luči splavajo čez zemljo, zvezde obkrožijo silne loke, zemljo pokrije dež cvetja in ptičjega petja, v zraku za-dehti po maju in paradižu. Pastirji, v prvem hipu onemeli, gledajo v Ecehijelovo besedo; »Fantje, fantje, kolika milost je prišla nad nas! Tukaj stopimo tja do Betlehema, poiščimo Dete .., in da mi vsak vzame kaj za otroka .,. nič ne bo preveč. O prijatelji! Zapojmo, kajti, zakaj praznik se je začel čez zemljo!« In vsak je spravil skupaj, kar je mogel. »Jaz dam dve ovčji koži.« »Jaz košaro lepega sadja.« »Jaz pa ovčko, da se bo igral.« — In poklicali so še druge pastirje in v tihi noči so hiteli vsi v eno smer, za zvezdo, ki je gorela visoko in veličastno v neskončnih globinah zvezdnate noči. • Na rahlo potrkajo na duri. Brez besed, z utripajočim srcem previdno odpre Jožef in zagleda robate, dobre pastirske obraze, žene in radovedne otroke. Vpraša eden: »Ali smo prav? Ali je tu rojeno Dete? Angel nam je ukazal, naj ga poiščemo.« Jožef odpre na široko in tiho pokaže v kot. V medli oljnati lučki ugledajo bledo, dolgolaso mlado ženo, ki je z veliko skrbjo sklonjena nad otrokom. Varno in po prstih stopajo drug za drugim v hlev. Možje vzamejo klobuk z glave kot v cerkvi. Kljub mnogim l)udem je v hlevu tihi mir. Spoštljivo in pobožno gredo njihove oči od Otroko v Mater, od Matere v Otroka. Slepi revček se smehlja, kot da bi videl. Ves hlev je poln tihe mo- Stara ženica se prva domisli in seže po zavitku surovega masla. In brž začno še rlrugi poklanjati svoje darove. In začno pripovedovali o silnem nebesnem čudu, o lepem angelu in njegovih besedah, o otroku, ki je določen za velike reči. Marija posluša in koi zaklad ohrani vse besede v srcu. Nenadoma se ozro vsi nazaj na pol-tiho krčevito ihtenje. »Ah, slepi revček.« pravi eden, »žalosten je, ker ne more videti Deteta. . , ... i »Nak, ne za to,« ihti slepi Pastirček »saj sem videl luč. Toda vsi l^ko da^e kaj otroku, a slepci nimamo ničesar.« fa ponižno zaprosi k Mariji: »Ali smem zaigrati lepo pesmico na vijolino?« »Seveda, dobri fantek,« de Marija. Utihnili so. Slepec se še lahno ra-smeji in potem prične. Obraz mu je ves bel od razburjenja, in iz vijoline pa vzvalovi melodija, kot da jo je posnel po angelskem petju. In možje so začutili njeno čistost in prevzelo jih je. Najlepša je pesem od vseh darov, kar so jih prinesli Detetu. Nad revnimi pripro-st;mi ljudmi je gorela kraljevska leoota njihovih src. In s'epemu revčku so kapljale solze po licih. »Otroka vidim,« je zaihtel. »Ah kako je lep in dober.« Daleč že odmeva vesela pesem pa-stircev. Marija pa se vsa zgubljena smehlja Otroku. In Jožef kot bi slutil, da so za to srečo skrite težke ure, moli tiho zase: »Usmili se obeh, o Bog, usmili se jih!« —- A. N, Slavko SavinSek: Srnica. (Pravljica božične noči.) Povedal vam bom o mali drobni srnici, kako je praznovala sveti večer. Kaj menite morda, da srnice ne praznujejo Božiča in svetega večera? 0, seveda ga: kakor vi, z jaslicami in božičnim drevescem. Še lepše ko vi. Vi imate eno samo drevesce, majhno, komaj do stropa v izbi sega najvišje. Srnice pa jih imajo mnogo, mnogo, da jih niti prešteti ne morejo. Tako so okrašena njihova drevesa, kakor nobena vaših ne. Vsako drevasce, vsako drevo je posuto s srebrnim snegom od vrha do tal in od veje do vejice omotano in prepre-ženo s pretankimi srebrnimi nitkami. Veste, teden pred Božičem naprosijo srne pajke, da jim razpredejo po drevesih paj-čevinastih niti in nitek nagosto in nared-ko, vzdolž in počez. Potem pa Jezuščka naprosijo, da pošlje ponoči mraz in vse te pajčevinaste nitke zmrznejo in so lepše od vaših, ki so samo iz papirja, čeprav se svetijo srebrno. Ja, pa luči in lučke in svečke, pravite! 0, za te ni srnic skrb! Zopet prosijo Jezuščka, da jim napravi svetlo, zvezdnato božično noč in da luni naroči, nuj sveti vso noč do jutra. Pa se oblaki na sveti večer razgrnejo in izza njih posvetijo zvezde, velike in male, zlate in svetle, kakor nobena vaših lučic ne. In te zlate zvezde vso svojo luč raztrosijo v srebrni sneg in srebrne nitke po drevesih in dre-vescih. Tudi jaslice imajo! Ali ne veste, da ne samo na sveti večer, ampak vsako noč in vsak dan pod slehernim drevesom, pod vsakim drevescem in grmičkom Jezušček spi o Na sveti večer pa je zbujen od polnoči do jutra in se malim drobnim srnicam smehlja, ki tekajo okrog njega in se svetega večera radujejo. Prav mehko lezi v mahu in z ročicami maha, da mu ni mraz; a žemljica ga greje v telesce in mah in listje in ce'o sneg je zanj mehak. Tisti sveti večer je bilo na Starem gradu tako lepo, kakor že dolgo noben Božič ne. Na planu in v gozdu je ležal ko- 10a maj dobro ped visoko zmrzel sneg, ves bel in svetal. V do'ini pod Starini gradom je krog in krog ležala megla in luči in lučke i7 Kamnika, Mekinj in Nevelj so kakor zaspane otroške očle sijale iz megle. Slari grad sam pa je bil v zlati, čisti luči zvezd in lune. Jasno in sv. tlo zimsko nebo je bilo razpeto nad njim, na nebu pa luna v tenko oblačke zastrta, in zvezd milijoni in milijoni. In tako svetlo so utripale kakor sama živ i drobcena otroška srčeca in se smejale v božično noč prijazno, srečne in blažene, ker so skozi meglo zrle v toliko srečnih src in videle božično čiste in opravljene duše in dušice. Plana sredi drevja je ležala kakor srebrno zrcalo čista in vsa ena sima luč, ki so se v njej razgledovale zvezde v lunini svetlobi in si druga drugi pomeži-kavale. Iz gozda so zdaj zdaj hiteli mali zaički in srnice in mlade lisice so hodile ogledovat, če bodo zvezdice kaj kmalu kazale na polnoči, ko se Jezušček porodi in pride na svet. In še so hodile gledat prav ! •Iu n I veje do veie, od iglo do igle se spenia paičevina in ovMa vse in se zlato lesketa. Mesec sveti rav^o na smreko, ki ie vsa v z\iti luči njegovi. Samo tla so v senci in srnjak in srna in srnica. Mati srna dalje pripovedni srnici, da je smreka morda za Meta »Tajska hči. ki ženina viteza čaka in «*» ie nocoj bogato nakitita. Morda pride ženin pon-o nocoi, prav nocoj. Ali pa jo tudi ženin zaklet. Gnile borovec ie prav tak kakor vitez v srebrni in zlati opremi. Tiho. nekdo ero! posvari oče srnak. O, kdo? Jez"ščok po gozdu hodi iu se luči ves~li. verjemi, ata! Tiho hčerka!': pokara mati srna iu neslišno vstane. Tudi o-e srnjak »e že pokoncu. Prav nes^šno prinoTU^ 111'ado smrekovo drevesce in zastrmi v gozd. Mati srna posluša v po* z utripa:očim srcem, le srnica mirno gloie dalio s'adko koreninico in trd>io veruje, da hodi po gozdu JezušopV, Morda fre k nii'". prav k niim in ji daril nese in žive, smehlja'oxe se oči. Da. da sem gre. Sli?l drbro. Naproti mu hoče iti. Prž se vstoni poleg mame in izpod nie sili ven iz smrečic. »Srnica, tu ostani, logar gre!« svari tiho mati in jo s prednjimi nogami hoče zadržati. T oorar je ravno ob nuh. Tn srnica misli. da ie Jezušček. Izpod matere plane k niemu. Lo"«»r se v hipu ovede, da i- srnica, bi se mu bliža m sunkoma s > vrže naivo, da io ujam". A mla-'a živalca se mu v trenutku umakne in zdiria za materio in očetom, ki sta skočila preko steze v borovie. V f»m treniiti-n pa ošvrkne beli gobček srni^in nokai železnega, mrzlega, in že jo zgrabi za vrat in stisne, da H poide v hipu sapa in se nezavestna zn-rudi. Obvisela je v nastavTipi} z i? ne približa preveč. Z rnim skokom je logar ob nezavestni srnici, brž ji zrahlja zanjko in vesel vrisk so mu iz „ 1 iztrga. Tam dalje v goščavi zajoče Tam dalje v goščavi m srna in solze oblijejo ata srn/uka'. Nevi"no pa gre mimo logarja in srnice .JcziiSfelT drobno ročico mehko poboža srnico n0»i* vici, pa ji r. drugo odpre oč:. in se ii n,i jazno nasmehlja. 1 Srnici vztrepeta srce, ko vidi da ift v logar i >vih rokah in glasno zajoče' ' Nič se ne jezi, mala srnica; v krilcu hodi. in naistareiši Janez zvedavo • gloda orl jaslic i/za mize na novga nenri-j (-akovan^ga gosla. Mala srnica pa s spla-I šenimi očmi slrn'i v rlcco, ki raja in skače okrog nje od veselja. Logar odveže vezi, ki so vezale srni-čno noge iu jo postavi pa tla. >\'», Francek, zdaj jo pa imaš, sniico: Le dobro :o čuvaj, da ti ne uide!' Ata, kai pa jo srnica? Kar mleka ii 'tni in kruha, bo' videl, če je! so mu smeji oče. Mama, daš mle'--a in kruha za srnico? popravi Francek. Mama 11111 prinese, oboje in postavi pred srnico. Živalca na le z velikimi očmi strmi v vse okrog sobe in s« niti ne zmeni ne za vsa skupaj, kar ji Francek ponuja. N'i lačna. Francek!« tolaži mali, ko gre Francku že v jok, ker srnica nft piti, iesli- ^Če bo lačna, bo /o jclla': »Čakaj, Francek. trak ii morajo privezati za vrat; jutri li pa prinrsom iz Kamnika brapuPček. da ii ga obesiš, lii'i Mitnica in od svo!ih daril odvile lep nleč trak ler ga T"ici priveze o'--rcg vratu. Vi'liš. kako s-; ii poda! se smeje irati. Vsi s*oje okrog srnice in jo obrudii-iolo. Živalca splašena pa no ve, kam bi In kako, in z glavico otrrsa, da bi se zirbila nenavadnega okraska. Po vsem ("lesu trepeta in ne una si nikamor. Trudna >e jn toplota od peči ii oribaja v kri in ži^e in zaspanec so je pcijemljo. Pa ne upa leči na tla, četudi komaj zdrže nožice pokoncu. Krog nje pa ie vesePe samo prol^no božično veselje. Otroci rajajo in pojejo okrog jaslic, oče pipo kade in semterba maTo miro preveliko veselic. nyifi slone _n» p-.ri in se radujeio z otroci. Srnica širini v vse to m no more razumeti prav ničesar. f^ele zdai oppzt na mizi božično srčecei šele zdaj opazi na mizi božično dfovesc& in goreče svečke na njem. Joi, kako U utriplje »plašeno srčecei Rada bi bliže po- gledalo, pa si ne upa. Ali vendar stopi ne-Jiot6 korak bliže. Vsi se vzradoate, da jo vendar nekaj zanima in Francek jo brž pelje k drevescu. Vidiš, srnica, tudi tole nam je Jezu-gček prinesel, ker smo bili pridni in smo ala in mamo ubogali! Ali ni lepo? Zdaj pa se srnica domisli, da ni ubogala mame, ki jo je zadrževala, ampak je bilila stran od njo k logarju, ki jo je ujel (n ji bo inorda hudo storil. Če nocoj ne, pa jutri. Saj ji je mama dostikrat pravila, da uboge srne strelajo in rogovje atov srnjakov na zid obešajo. Res, tamle nad vrati vise prav taki, kot jih nosi njen ata srnjak. In mraz strese malo srnico in v srcu tiho pokliče ata in mamo na pomoč. Ali ata in inama sta daleč, daleč tam v gozdu in jočeta, ker nimata več hčerke srnice pri sebi. Žalost in toplota zmoreta ubogo srnico, da klecne v kolena in leže na tla. Glej, Francek, tudi srnica bi že rada spala, ti pa kar nič nočeš v posteljica!« pokara mati Francka in odeva bratca in se-strici v drugi sobi. >Le brž pojdi! Francek je že dolgo sedel ob srnici in Jo gledal. Kar ni mogel z očmi od nje. Sve-čice na drevesčku je bil oče logar že zdavnaj upihnil, sam je bil že legel spat, tudi starejši brat že, le mati so še pokonci. Franck u pa se nocoj ne da spati. Čudno se mu smili srnica, ki je tako mirna in tako žalostno gleda. Rog ve, kaj ji je? Saj je vendar toplo v hiši, jesti ima tudi, pa noče! Mamu, zakaj pa je srnica tako žali *tna? Dolgčas ji je po atu in mami! Ali ima ata in mamo?" I seveda, kakor ti! Gori v gozdu sta in tudi božiču ie ta! Pa i ima je dolgčas po srnici?« Seveda, saj bi tudi meni bilo, ko bi !«• mi kdo vzel in s seboj odnesel! Francek sedi še vedno zamišljen ob M-nici in jo gleda, gleda in na jok mu gre. Zdaj pa le spat, Francek k Francek uboga, dasi nerad. Na klop ob peči so mu mati nostlali, da bi mogel bolje gledati srnico. In komaj Francek leže, ugasnejo mati luč in ležejo sami v drugo sobo. , V hiši je pols.'etlo, rdeča luč od jaslic v kotu sveti skrivnostno po izbi. Slišati jo le globoko in zdravo dihanje spečih. Vsi spe, le Francek in srnica sta še zbujena. In Jezušček v jaslicah ob Mariji. Se vedno steza drobne' ročice k njej in se ji smehlja. Francka le zmaguje spanec. Tako mu Je čudno pri srcu, a ne ve prav, zakaj. Kako mirno leži srnica. Vidi Jo dobro. In se mu smili. Dolgčas ji je po atu In mami, so rekli mama. Tudi njemu bi bilo, da bi moral biti daleč od ata in mame stran. In vidi se, kako ob robu gozda stojita srna in srnjak In gledata sem doli v rdeča okna in jočeta za malo srnico, ki jo je oče logar ujel in odnesel s seboj. V teh misli se Francku liho ukrade spanec v oči in že zasanja v nemirne sanje. Srnica pa leži na tleh in ne upa se ganiti nikamor. Hudo ji de toplota m želi si i faza j k mami in atu v gozd tja pod smreke In borovce. Rada bi šla gledat Jezušcka, gozdnega Jezušcka, ki zdajle pod drevjem hodi in se mu smejejo dobre in mile oci. 0, kako rada bi bila tam! A ne more stran, ne more, ne zna, nc ve. Ujeta je in jutri jo bodo ustrelili. Tako misli srnica in natihoma joče. Zaprla bi rada oči, a jo moti rdeča luč od jaslic. Kaj neki je tam v kotu, da sveti luč in jo plaši? Steguje glavico živalca, a ne more videti tja gor. Žalostno povesi glavico. Pa jo zopet zmoti rdeča luč in ji ne da miru. Tedaj se prav tiho dvigne, po-sluhne v polmrak in ko ne sliši ničesar sumljivega, stopi bliže mize in se vzpne nanjo. 0, zdaj vidi! Hlevček je tam in dre-vcsca in mah in ljudje. Prav kakor gori v gozdu pri atu in mami. V jaslih dete leži in se ženi smehlja. Kdo je, Bog ve? Morda, morda... ah ne, ne, po gozdu hodi Jezušček večji in lepši in bele lučke gorč okrog njega. Morda pa ie to tudi Jezušček, bolj majhen Jezušček? In žena ob njem Mati Marija? O, seveda, seveda je Jezušček; zdaj vidi! Prav tako ima mile in smehljajočo se oči in k materi steza ročice. Ravno v njo gleda, ravno v njene oči. In se ji smehlja, kakor včasih v gozdu, ko je mimo šel in jo je pogledal. •O, Jezušček. moj Jezušček, ali boš šel kai v gozd? K atu in mami? Tako te želino čakata! Pa mene vzemi s seboj! Boš?«- A Jezušček se samo smehlja in vanjo gleda. Jezušček. saj bom vedno mamo ubogala, tudi ata, samo k njima me pelji! Tako mi je hudo tukaj, tako dolgčas po njih!« Jezušček se samo smehlja in niti prikima ji ne. žalostna se obrne srnica in se spusti na tla. Ob peči opazi spečega Francka. Tiho stopi do njega in nepremično gleda vani. Pa se spusti na tla, leže ob klop in z odprtimi očmi v Francka strmi... Takrat pa ie prišel k spečemu Francku v sanjah Jezušček. Ves v rdeči in beli luči je stopil k njemu, mu drobno ročico položil na lice ter ga poklical: ) Francek! < »Kaj-je, Jezušček?« »Ali me maš kaj rad, Francek? »Tmam. Jezušček, pa kako!« Izpusti srnico, ki ti jo je ata prinesel nocoj!« Spustim naj jo? Zakaj?« »Hudo ji je po atu in materi k »Pa bo moj ata hudi« »Ne bo. Francek, če mu poveš, da sem ti jaz naročil, da jo izpusti!« Ne bo verjel; bo rekel, da lažem!« ;Bo verjel, bo, iaz mu bom dal, da bo. Ali boš izpustil srnico?« Poni, Jezušček, saj se tudi inenl smilil« . . , , . >Dober si, Francek, m rad te bom Imel zato. Pa ti bom mesto srnice dal kaj drugega. Hočeš?« :.Daj. Jezušček! Lepega belega zajčka mi daj, takega, ki ima rdeče oči!« »Ata ti ga bo prinesel kmalu, mu že jaz naročim. Zdaj pa le brž izpusti srnico!« Bom takoj, Jezušček!« Tn Jezušček je še blagoslovil dobrega Francka, potem pa je ugasnila bela in rS luč krog nJega in zopet je legel nazaj V ,a KoJe Jezušček zapustil Francka, je ta odprl oči. In je ugledal samo široko odprte, globoke, žalostne oči male srnica na tleh in v srce se mu je zasmilila. Pa se je spomnil, kaj mu je bil Jezušček v sanjah naročil. Premišljevati je pričel, kako bi najlaže izpustil srnico, da ne bi slišala mama in ata. Da, da, prav tiho bo šel do vrat, pa v vežo; tam bo odrinil zapah in odprl duri. Nato bo šel po srnico in jo zanesel pred prag. Počasi in previdno se skobaca raz klop, sede pokonci in posluša. Vse je tiho. Francek stopi na tla in se tiho splazi do vrat, jih počasi odpre in zopet posluša. Nikdo se ne gane. Zdai v vežo in k zapahu. S težavo odstrani težki zapah in odpre vezne duri. Zdaj hoče v sobo po srnico. A glej: srnica ie že čisto tiho prišla za njim sama in se ob njem ustavila. Francku stopiio solze v oči. Hudo mu je, da jo mora izpustiti, ko si jo je vendar želel že vse leto. Ali tudi srnici je hudo po mami in atu, ki jo čakata tam gori v gozdu in jočeta za njo. Pa Jezušček mu je bil naročil, naj jo izpusti in Jezuščka mora ubogati. Skloni se k srnici, ki ga gleda z velikimi očmi, poboža jo po glavici in po hrbtu, potem jo pa potegne čez prag. Čudno hvaležno ga pogleda živalca; kakor za slovo mu pokima z glavico, potem pa se obrne in urno steče v gozd. Francek gleda za njo precej časa in solze mu teko po obrazu. Ne ve prav, ali od veselja, da je ubogal Jezuščka, ali od žalosti, ker je ob srnico. Mrzlo ga strese in brž stopi v vežo, zapre zopet tiho vrata, porine zapah in gre nazaj v izbo. Ko lega ob peči In se v jaslice ozre, se mu Jezušček tako sladko nasmehlja, da mu gorko stopi v srce. Strmi v Jezuščka in v nemem strmeniu zaspi. Tam ob robu gozda pa sta sprejela srnico mati-srna in oče-srnjak. Prav nič je nista utegnila karati, ker sta bila preveč v skrbeh zanjo in preveč sta se razveselila njene rešitve: Ko jima je povedala, kako ji ie bilo, sta občudovala njen rdeč trak in videla svojo hčerko trikrat lepšo. ★ V božično jutro je pri logarju vse iskalo male srnice, dokler se nI zbudil Francek. Ko so ga vprašali po živalci, jim Je povedal svoje sanje, in kako se mu je smilila in kaj mu je bil Jezušček naročil. Se jo pristavil, da mu je za srnico obljubil belega zajčka z rdečimi očmi. Zdaj je čakal kazni. A glej: niti oče, niti mati mu nista rekla besedice. Ata se je obrnil stran in Šel z roko preko oči, mati pa so ga dvignili k sebi. ga poljubili v lice In mu dejali: sfi moj dobri Francek, kako te imam rada!« v . Na sv. Štefana dati so mu oče iz Kamnika prinesli živega belega zajčka z rdečimi očmi, kakor mu je bil Jezušček obljubil Drugo jutro Pt. je k Francku, ki je ravno jedel kos potice preti hišo in strmel v gozd pritekla smien z rdečim trakom krog vratu ga za hin posedala, pa zopet stekla. In je tako prišla večkrat, vsako zimo gotovo Poznali so jo vsi, ki so hodili lovit na Stari grad, vsi so vedeli njeno zgodbo in nikdo jI ni hudega storil. To pa zato ker jo Je bil Jezušček pogledal s smehljajočimi se očmi na sveti božični večer. V Sveti noči. Nocoj se bomo v sveto no( zazrli, nocoj si bomo široko srca odprli in toplo in mehko v njih pottlali in skrbno Jezuščka vanja djali. ■ Pa niso naše duše preborne, pa niso naše roke preokornr, da bi Jezuščka ne užalile, telesca drobnega ne ranileP O, bomo za milost molili, o, bomo Marijo prosili, da vam milosti v duše da, nam našo trdobo zmehča. Pa bo piosila za nas, pa bo Jezus poiegnal nas, angelei bodo k nam jtriilr. nam prinesli milosti. In v srca naša bo Dete prišlo, jyri nas bo s/Hilo top'o sladko, in vsem nam sijalo bo iz oči, da Jezušfek v srcih se vaših rodi. Sveta noč. Ko sem bila stara pet let, sem doživela veliko žalost. Ne vem, ali sem odtedaj bila kdaj bolj žalostna. To je bilo tedaj, ko je umrla moja stara mati. Vedno je sedala v svoji sobi v naslonjaču in pripovedovala pravljice. Otroci pa smo sedeli tiho poleg nje in poslušali. Lepo je bilo to življenje. Nobenim otrokom se ni godilo tako dobro kot nam. Zelo dobro se spominjam svoje stare matere. Spominjam se, da je imela lepe. snežrobele lase, da je vedno sedela in pletla nogavice. Spominjam sc, da je vedno položila svojo roko na mojo glavo, kadar je končala kako pravljico in rekla: >In vse to je tako resnično, kakor resnično vidim tebe in ti mene. Spominjam se tudi, da je znala peti lepe pesmi, a tega ni storila vsak dan. Neka taka pesem je pripovedovala o vitezu in vodni vili, in vsaka kitica se je končala z vrsticami: Mrzel veter brije, mrzel veter brije,.— preko jezera. Spominjam se tudi kratke molitvice, ki me jo je naučila in nekega psalrna. Le nejasno se spominjam vseh pravljic, ki nam jih je povedala. Le ono še vem tako dobro, da bi jo lahko ponovila. In sicer je to kratka pravljica o Jezusovem rojstvu. Vidite, to je približno vse, kar vem o svoji stari materi, razen t' ga, česar s? naj-bolie spomnim, namreč velike žalosti, ko je umrla. ^Spominjam se jutra, ko je stal naslonjač prazen in nismo mogli pojmiti, kako bodo minile ure dneva. Tega ne bom nikdar pozabila. »Spominjam se, da so nas otroke peljali k njej, da bi mrtvi stari materi poljubili roko. Bali smo se tega, toda nekdo nam je rekel, da se moramo sedaj zadnjič zahvalili stari materi za vse vo<-V>ljo, ki ram pa i" napravila V ln spominjam se, da so šlo pravljico ln pesmi od hiše, zabite v črno krsto, in se niso nikdar več vrnile. Toda še danes, po štiridesetih letih, živi v meni mala povestica o Jezusovem rojstvu, ki jo je pripovedovala stara mati. In hočem jo ponoviti. Bilo je božičnega dne. Vsi so se peljali v cerkev, razen stara mati in jaz. Mislim, da sva bili sami v vsej hiši. Nisva se pe-i ljali z drugimi, ker je bila ena premlada in druga prestara. Obe sva bili potrti, ker nisva mogli v cerkev, da bi čuli božično petje in videli božične lučke. Ko sva sedeli tako popolnoma sami, je začela stara mali pripovedovali. 2ivel je n-akoč mož, je rekla, ki je odšel v temno noč, da hi dobil ognja. Sel jo od hiše nil k njegovi roki, tretji mu je planil £ vrat. I oda zobje, s katerimi so hoteli J ugrizniti, so jim odpovedali, in mož „j trC niti najmanjše škode. In mož je hotel iti dalje, ,!a bi dobit to, kar je iskal. Toda ovce so ležale tako tesno druga poleg druge, da se ni mogel preriti napre j. Toda} je stoj j| mož ovci *na brlet in sel po ovcah proti ognja. In nobena izmod živali se ni zbudila in premaknila. Do tu je pripovedi vala stara mati nemoteno, a sedaj nisem mogla več molčati. Zakaj, stara mati, s:> ni nobena premaknila'.' sem vpra-ah. Kmalu boš zvedela,« je rekla st;;ra mati in nadaljevala. Ko priš"? mož do ognja, je pastir dvignil oči. IJil je star, mrk mož, godrn.'av in trd napram ljudem. Ko je zagleda' tujca. je zgrabil dolgo, vsl/o palico ter jo vr-gvl proti n/ mu. PaliVa j" ;wWohin?« vpraša nemško stražnik in mu moli puško poel 1103. Matija zbira skupaj vso nemščino, kar mu je je ostalo od vojaških let in izgovarja besede, kot jih govore Korošci. »Domov grem.« »Kam?« vpraša drugi stražnik, ki je že pritekel do njiju. »Na Breznico.!. »Niste iz Breznice.« »Pa sem. Serajnikov, laže Matija in oglceluje pri tem roki, ki mu močno krvavita. Vso obleko ima raztrgajo, po glavi je močno udarjen, da mu teče kri na tilnik, najhuje pa ga boli noga, ker si je ranil kost. »Kje ste bili?« ... Na Dobravi. Šel sem gledat ovce, da jih kupim in priženem čez.« »Imate polno dovoljenje?« »Nimam. Sem je pustil doma.« »Schmuggler!« zine stražnik v drugega in pri- k,md>Bomo videli, če resnico govorite! Vstanite!« Matija poskuša, da bi se dvignil, toda ne more, ker čuti v nogi in v križu hude bolečine. Stražnik pristopi in mu pomaga na noge. »Z nami boste šli na Breznico,« reče stražnik. »Imam še v Hrastju opraviti.« »Opravite drugikrat. Pojdimo!« »Počakaile vsai. da si obrišem kri in obleko mrazom. Zato pa potem že v treh mesecih dozori različno žito, krma, sadje, cclo hmelj in tobak. Irto se opaža tudi po nekaterih dolinah gorate Švice. Znano je tudi, da severni jeleni svojo revno rastlinsko hrano izgrebavajo izpod snega. Potovalci so našli na severnem tečaju v zemlji pod večnim snegom vsakovrstne južne trave, ki pod snegom klijejo, dočim je na prostem zraku zmrznilo celo živo srebro. Sneg tudi zabranjuje, da zemlja ne zmrzne in se tako spomladi lahko prične preje z obdelovanjem. Če so tla, preden je padla snežena odeja, tudi zamrznila za par centimetrov, jih zemeljska toplota zopet raztali, kakor hitro pade sneg, ki tudi prepreči nadaljnje zmrzovanje. Sneg krepko pospešuje rast zelišč, saj je znan pregovor, da je sneg gnoj za siromašnega kmeta. Vse to pa nam pravi tudi znanost, ki je dokazala, da je v snegu za rastline tako potrebnega amonijaka več, kot v deževnici. Sneg vsrkava razno ne-čistoto iz zraka in jo daje tlom kot gnojilo. Ako deneš v čisto posodo najčistejšega snega, našel boš v raztopljenem še vedno razne druge stvari, in sicer tem več, čim bliže je tvoje bivališče mestu ali industrijskemu (tovarniškemu) kraju. Silne množine prahu pridejo s snegom iz zreki v zemljo. Posebno v mestih se opaža, da ni zrak nikdar tako čist in zdrav, kakor po zapadlem sneiju. Tako so n. pr. pred par leti v mestu Hagenti v Nemčiji, ki leži sicer v zdravem gorskem zraku, ugotovili silne množine drobnih delcev oglja in dn>-ge ničistote. V Londonu, ki ima nešteto tovarn, pa so dognali, da je v vsakem li- tru raztopljenega snega 5 gramov oglja. Jasno je torej, kolike množine nečistoče se nahaja tudi v zraku naših industrijskih krajev, kajti poleg oglja in saj je v zraku tudi žveplcna kislina, amonijak in druge rastlinam potrebne snovi. Ako se vse te v raztopljenem stanju privedejo v zemljo, delujejo izvrstno in dajejo posetvi novih hranil. Statistični podatki dokazujejo, da ostane od zimske padavine 75 odstotkov v zemlji, dočim od letne le 7 do 8 odstotkov. Snežna odeja torej ne ovira samo izhlapevanja tal, ampak raztopljen sneg se pomeša z zemljo, prodira globoko v tla, mnogo globlje kot deževnica. Zato pa, če pozimi ne pade dovolj snega, ostanejo tla suha in rastline v poletju slabo uspevajo. Važnost snega v naravi je torej z.elo velika in skoraj nenadomestljiva, zato naši kmetovalci po pravici trdijo, da le snežen i zima prinaša dobro letino. Čssa ne sme rosr j ati ia v slov. b?si? Mohorjevih knjig! Že tri četrti stoletja krajša Mohorjeva knjiga našim ljudem zimske večere in jim odpira na široko razgled po svetu. Kar je prinesla Mohorjeva knjiga, to je polagoma poslalo last vsega naroda. Ali si se morebiti minulo leto pozabil naročiti na Mohorjeve knjige za leto 1928? Saj to še lahko popraviš. Letos je namreč izjemoma omogočila Družba naro-čitev knjig tudi za minulo leto nazaj. To j:1 storila radi tega, ker je letošnji književni dar tako zanimiv, da je ze\i mnogo ljudi obžalovalo, da so zamudili lansko zimo do. ločeni rok za priglasitev. Pojdi torej v žut>-nišče, plačaj 20 Din za minulo leto j„ 29 Din za leto 1929 — pa boš letos vesel in se čez leto dni ne boš kosal. Po katoHškem Veseli pojavi iz katoliške 1'rnncij« y bližini Pariza so kraji: Bobigny, Gresillon in Coeully. Prebivalstvo je v zadnjih letih narastlo več kot za 25.000 ljudi. Ker se je prebivalstvo tako hitro naseljevalo, ni bilo mogoče sproti poskrbeti za dušno pastir-sivo. Tako so ljudje rastli v popolnem pa-ganstvu: zakoni divji, otroci brez kr.sta verskega pouka nikakega pa tudi nikake službe božje. Prav zadnji čas pa so se razmere obrnile dokaj na bolje, četudi ni bilo med temi ljudmi nobene cerkve, vendar so začeli prihajati in delovati med njimi nekateri goreči duhovniki. Poučevanje verskih resnic so opravljali kar na prostem, službo božjo pa so pričeli prirejati 1» fabrikah in delavnicah. Bilo je že pravcato razkošje, če so mogli dobiti kje kako barako za sv. mašo ali jo cclo izprcmenitl v cerkev, ln vendar je nastalo v zadnjih 50 letih v okolici Pariza nič manj kot 40 novih, četudi le zasilnih župnij. S tem je lesenih na tisoče in tisoče duš in nešteto divjih zakonov se je poravnalo. Lep napredek kaže evharistično gibanje in to posebej med visokošolci. Središče lega gibanja je mesto Bordo. Tu molijo med drugimi visokošolci sledn jo noč pred izpostavljenim sv. K. T. Red molitvene ure je po navadi sledeč: najpiej pojo iz cerkve- popravim, prosi Matija, da bi pridobil časa in ker g;- res skele odrtine po rokah in rana na nogi. Stražnika se spogledata, eden nasloni puško na drevo in pomaga Matiji; še svoj robec mu da, da si zu silo obveže rano nu nogi. Drugi stražnik stoji poleg njiju s pripravljeno puško. /.•: vidim, tako ne bo nic,< meni Matija sam pri sebi. Moral bom ž njima, ker me preveč boli. Morda mi spotoma pride pametna misel. Kmalu je Matija za silo osnažen, obvezan, stražnika ga vzameta v sredo, eden gre po stezi pred njim, drugi za njim, Matija pa težko krevsa med njima. Dolgo pot še imamo!« meni Matija sam pri sebi. Noga ga boli, da jo komaj vleče za seboj in čim bolj gredo v nižino, tem težje hodi. Vzdržati moram na vsak način, da pridemo čim prej do Breznice,« meni Matija sam pri sebi. >Ko me bosta gnala orožnika tam skozi, ni zlomek, da ne bi videli ljudje in potem nesli na nos Matevžu ali Tilnu. Da bi vsaj ta vražja noga malo bolj služila. Zobe stisne skupaj Matija; dlani krotinči v pest in vso voljo zbira, da čim hitreje sledi stražniku. Toda kljub močni volji zmagujejo Matijo bolečine. Ustnice stiska skupaj od premagovanja, da ga že vse čeljusti bole, dopoveduje si, da mora, mora dalje; toda črno se mu dela pred očmi in noga postaja težka ko svinec. Na-krat se mu stemni, da omahne na prednjega stražnika. Ta se zasuče in ga ujame ravno v roke, kakor bi bil slutil, kaj se godi za njegovim hrbtom. Za hip se Matija onesvesti in ko se zopet zave, vidi obraz stražnikov nad seboj, sam pa leži na mahu. 5Vode!« zaprosi tiho, Stražnik mu ponudi steklenico z žganjem in Matija hlastno potegne. Vidno ga okrepča požirek, tako da more kmalu stopiti na noge. Za silo gre, čeprav 5' težko; mora, mora iti, življenje tovarišev zavisi od tega. O, zakaj ni ubogal Cilke in šel sinoči! Bilo i>i morda slo srečnejše. Spotoma pridejo d<> \ ode. Stražnik izvleče kozarec, napolni ga z vodo in ponudi Matiji. Poželjivo pije Matija hladno studenčnico. Potem sede k studencu in si prične izmivati rane, močiti glavo in vidno se mu olajša bolečina, trudnost izgineva. V dobre pol uro morajo biti mimo suhega vrha, zdaj pa gre na četrto uro, ivčuna Matija po kraju in solncu. Se bo pravočasno. In nanovo oživljeno upanj? ter hladna voda mu zopet vrneta moči v noge; krepko stopa po koncu in vsa trojica nadaljuje pot po gozdu. Dobre pol ure hodijo, Matijo zopet prevzame utrujenost in onemoglost, ko kreneta stražnika na levo. ,»Kam pa gremo? Ali ne na Breznico? vpraša Matija. >Najpreje v Podhrib na poveljstvo, jutri zjutraj pa na Breznico,« se glusi odgovor. Matijo oblije mrzel pot. Tako ne bo mogoče obvestiti tovarišev. Zdaj more pomagati samo zvijača in beg. Matija misli, Matija ugiblje, da mu žile na čelu nabreknejo. Pa se domisli: tam-le v bližini je bajta, logar stanuje notri, pri Samovniku se pravi. Treba je priti tja za vsako ceno. Tam pa se bo videlo, kaj dalje. Matija, ki je itak zelo utrujen, hlinl še večjo upe-hanost. Nenadoma zopet postoji. »Ne morem dalje,« tiho položi stražnikoma. .»Legel bi rad, preveč me noga bolik Stražnika so spogledata. Vidi se jima, da se jima smili. Tiše se menita med seboj. Matija po kretnji ugane, da tudi mislita na Samovnikovo bajto. Nova nada mu zraste v srcu. : Kolik« je oiUln ln 1*1® ' ,lu»n»lnv,vinv irri inorie? V prvi polovici leta 10-7 j se .i« odnel.lalo črez niorjo 10.690 Jugoslovanov, od teli K(!4o moškili in '-'ftofl < žensk. Največ (4217) jih je odpotovalo v Kanado. V Argentino je Mo iskat sreče 'J2(K> oseb, v '/.dru- 1 žene države 1811, v Brazilijo 1085, v Avstralijo , 59«. Največje število Izseljencev (48C9) ie dal« Hrvatska in Slavonija, z* ! tema Vojvodina, nato Slo-i ventja (1457). |>"l""' P° 1 vrsti Palmarij . Srbija, ! nosna s Hercegov i no in i Orna Rora Od 11.1190 B-I seljencev ' je l"'P»d1a'0 rimsko-katoliški veri «4.W. Kolik« -<> l>o«lali na" ! prekomorski rojaki «*" i narja v domovino? žunali so, da je prišlo od naših izseljencev v |>ro-I šlem letu v Jiigo«'av » 17 milijonov dolarjev (to je okrog tisoč milijonov dinarjev). I.epa vsota. Ženske v rdeči arinatt'. Huski sovjeli se bavijo I zadnja leta zelo mnogo J I inilititrizacijo ženskega 1 »pola. Vojni komisar vo-I rošilov je imel nedavno I velik govor in je ielcei , tudi sledeče: Bdeča arma-I da je edina na svetu, k)< r so ženske ravnopravne » moškimi. Našo vojno akademijo (visoko vo šolo) je dovršilo <>»e® I JSoinsk. 72 *ensk fe nih dnevnic kompletorji, nato je pridiga in pri pridigi premišljevanje o vsebini pridige. Vmes pa vpletajo evharistične pesmi in dana je tudi prilika za spoved. Kmalu po polnoči jeslovesna sv. maša s skupnim Sv. obhajilom navzočih. Judje hrepene po katoliški spovedi. Ki še dolgo tega, ko so v Newyorku na svojem cerkvenem zborovanju zbrani prolo-stanlovsld pastor ji — zlasti pastor dr. Fos-dick — javno izjavili potrebo katoliške spovedi. Sedaj pa so se jim pridružili tudi Judje. — Nedavno je namreč judovski nadra-binec dr. Wise dokazoval, kakor poroča list Dzicunik Z\viazkowy.; iz Čikage, da je spoved kot jo imajo katoličani ne le priporočljiva, ampak naravnost potrebna in to Žo iz čisto zdravstvenih ozirov. Človek namreč nosi v sebi nujno potrebo, da se od časa do časa porazgovori z osebo, kateri se popolnoma zaupa, ter tako olajša svojo ve,-1, so reši različnih dvomov in s tem dobi novega poguma za življenje. Na ta način je človek kakor prerojen. Še več. Omenjeni rnilrnl.ines piše: »Če človeku ni dana pri-li';a. da se porazgovori o vssm tem, kar ga t jc naravnost v nevarnosti, da bo pred-ča -110 umrl. Če je namreč človek že sam po sebi s'ab, mora brez dvoma postati še slahojši, če mora svojo krivdo skrivati v sel i. S tem postane v breme sebi in svoii okolici. Zato vidimo slučaje, da je ta in oni postal boljši, četrdi mu je bila prilika dana, (i;i je pred sodiščem priznal svojo krivdo. C o pa to, zakaj naj pripuščamo, da človek pred sodiščem izgublja svoje dobro ime in ga postavimo brezmejnemu ponižanju? Zakaj naj pripuščamo, da la in oni pada vedno globlje, ko je vendar mogoče rešiti ga, in sicer potom spovedi, kot je v navadi pri katoličanih.« Dober odgovor. Neki Iranco-ki list je razpisal nagrado za najboljši odgovor na vprašanje: Zakaj je v ječah več moških kakor žensk?" Nagredo jc dobil tale odgovor: :,V ječah je več moških kakor žensk, ker je v cerkv i več žensk kakor moških « Meh za smsh* Učitelj: »Med vas, osmero ctrok, v prvih klopeh razdelim: 48 jabolk, 72 krušk, 152 češpelj in 88 breskev. Kaj dobi vsak? — Lenka: »Grižo.« * Dva Irca sta dobila zaslužek s tem, da bes ta osr.ažila okna v šestem nadstropju neke hiše. .»Mike,« je rekel Pat, »Prinesi desko, katero bova položi'a na okno, sedela bova na deski, ti zunaj je/, znotraj, ter čistila okna hkratu. Vse je šlo dobro, ko pade zunanjemu gol a iz rok. »Nič ne stri. pravi noto Pat, ki je bil znotraj, kar bodi kjer si, jaz pa skočim po gobo.< in že je letel proč od okna. Ko je priletel na cesto, se je zelo začudil, k.) jc videl, da Mike že tam leži. Zato ga je vprašal: Po kateri poti pa si Ii prišel? # Žena: »AH si videl, kako dragoceno kožuhovino js imela ona, ki je sedela v ccrkvi ravno pred naira?« »Ne, nisem •videl, ker r.e gledam lakih stvari.« »Čemu lc hediš v cerkev,« se je zadria žena nad možem. Najemu koncu ne. »Tonček, beži proč od p,-a in no vleči ga za rep.« »Zakaj ne?« Zato ker grize... Tonček: ;Na tem koncu že ne.-'. Moderne služkinje. Gospa: AH pa razumete tudi, kako se bicikelj osna ž i?' Nova služkinja: Ne gospa, pač pa vam lahko povem naslov, kamor jaz dam snažiti svojega.« * »Gospa, otrokove plenice in povoj mi je padlo skozi okno.« »Kako rte vendar n rodni, sedaj se bo pa otrok prehladil« »O, ne bo se ne. Saj otrok je med plenicami.« * Ančka:^ »Zakaj si ga pa zapustila?« Francka: »Zato, ker je rekel, da bi umrl zame in sedaj bi pa rada videla, če bo res.« ★ Pri zlatarju: »In v zaročni prstan naj vam urežem ime vašega deklsla?« Mlad fant: »Da, pa ne pregloboko!« * Kje pa ste vašo ženo .-poznali?; >Nu nekem potovanju v brzoviaku. Sedela je meni nasproti. Na nekem ovinku je vsled sunka priletela meni v narečje in ondi obsedela. * Dva potnika sla se med vožnjo v vlaku pomenkovala, kaj doma pijsta. Mi pijemo pozimi in poleti vino in vodo,-;: js rekel eden izmed obeh. »Mešano?« je vprašal drugi. ; A, kaj še. Vodo pije moja žena, jaz pa vino.« 24 li» službo vojaških po-vi lli ihov. Trobn ji', da se žrie že v mirni dobi u-, osvbijo in pripravijo ' m delo, ki jih čaka v bodoči siniš.il vojni na živijo;) j • in smrt. Ženske se vežbajo v streljan'« iz pušk in samokresov v r -niii ženskih slrei-kih klubih. Pri strelskih tekmah ženske običajno pri slo oddanih strelih zirle. nejo cilj šestnajstkrat. 1'tatjen »sin solnea«. Ko je japonski cesar pri. sostvoval velikim manevrom v Ciuagyi, je izstopil iz vrste preprost vojak, padel na kolena in hote! izročiti resarju prosijo za izboljšanje stanja revnih slojev. Cesar pa se je naredil, kot bi se ne bilo ni? zgodilo, vojaka "o pa takoj zaprli. Vsi fastniki pelka, kateremu je vojak pripadal, so radi teffi slučaja dali cesarju ostavke na službo, vendar niso tiili uslišani. Vojak l'a bo zaprt najmanj eno leto, ker je razžnlil sina s»lnca<, ki mu Japonci izkazujejo ftkoro bojijo :. fost. Itogasrtvo bivših turških hiillaiiov. Sultan je mo-ra' pustiti svojim republikanskim naslednikom dragocenosti, ki bi se ne igle kupiti za denar »Morete do Samovnika? vpraša stražnik. »Poskusim.« Po'dimo tja. ' Za vi j ii o na levo. Matija peča, stražnik ga vzame pod pazi i uho, da hiircje hodijo. Matija peša še bolj, mora ga poprijeti še drugi stražnik. Kmalu vidijo Samov nikovo bajto. Vse upanje Matiievo je pri njej. če se mu ne posreči, dobiti koga in mu šepnili, naj gre obvestit Matevža v Breznico ali še dalje, pobegne. Mora! Tovariši so v nevarnosti! Pridejo do bajte. Vrata so zaprla, nikogar ni doma. Stražnika povedeta Matijo na klop pred hišo. Eden sede poleg njega, drugi gre okrog bajte in ob hlevu t r kliče ljudi. Nikdo se ne oglasi. Še drugi stražnik sede. ,Legel bi rad! poprosi Matija čez čas. »Kam?« se spogledata stražnika. Eden stopi spet k hlevu in gleda v listnjak. »Semkaj! zakliče in pokaže noter. Matija se s pomočjo stražnika dvigne, opleta proti hlevu in se tam zavali v listja ko snop. Stražnika obstoiita pred vrati in se polglasno menita. »Kaj zdaj? vpraša prvi. ' v. Hm9 Bog ve, koliko čas/l bo moral počivati. Morda ju precej ranjen: videli je, da mora bili hudo! »Če se ne potvarja?« de prvi. »Dvomim. Lahko si misliš: po takem plazu in med tako debelim kamenjem.« >S< veda, baš prijetno tako potovanje ni!« , Veš kaj. stopi Ii v Podhrib in tam počakaj do noči.' Če naju ne bo, pridite z nosilnico, pa ga po- nesemo t ia. Najbolje Vo.« , . Dobro. Ti ostaneš pri njem. Ali pazt nanj, ne zaupam mu preveč!.< j Bodi brez skrbi!« l Stražnik pogleda Mafijo, ki se dela, kakor da j spi, pa pozdravi tovariša in odide. Oni drugi, ki je ostal, pogleda tudi v listnjak, oplazi z očmi stene, če ni drugega izhoda, in ko vidi, da ni v nevarnosti, da bi ujetnik ušel, se okrene, prižge cigareto, stopi do vrat in hodi po dvorišču gor in dol. Nekaj časa leži Matija popolnoma nepremično in posluša. Nato se dvigne na komolce in posluša še bolj. Vrata so odprta, Matija vidi, da se je pričelo mračiti. Sklepa, tla gre ura na šesto, in skrb, kako se mu bo posrečilo, ga obhaja vedno hujše. Ko bi bil že kdo domačih prišel! Matija posluša, pa ne čuje drug ga ko enakomerne korake stražnikove. Premišljuje. Tiho izvleče iz malhe pol klobase in kruh. Bog zna, kdaj bo imel priliko iesli, podpreti pa se je treba! Med jedjo vedno posluša na stražnikvve korake. Ko poje, ga prične žejati. Treba bo priklicati stražnika. Matija leže nazaj ter prične stokati in zdi-hovati, najprej tiho, potem pa, ko se stražnik nič no zmeni, glasneje. Stražnik slopi med vrata. »Vam je slabo?« »Prosim vode!« Stražnik se oddalji in se kmalu vrne s polno kupo vode. Matija hlastno spije, nato z vzdihom leže nazaj. Stražnik stoji nekaj časa pri njem, nato gre k izhodu in pris'oni vrata za seboj. Tako leži Matiia nekaj časa, ko zasliši zunaj glas. Samovnik je, si misli. Ni se motil. Kmalu se odpro duri in stražnik s Samovnikom vstopi. »Ga poznate?« vpraša stražnik. »Ne vidim dobro,« odgovarja Samovnik in stopi bliže k fantu. Matija se dela. kakor da spi in globoko sope. |i Tanka črepinja. V nekem kraju v Sloveniji je bil semenj in pri tej priliki je bil pretep, v katerem je bil kmečki fant ubit. Pred sodnijo je l<'o prečitano t uročilo sodnih izvedencev, kjer je stalo, d., je imel ubiti izvanredno tanke črepinjo. Porotniki so se samo pet minut posvetovali ter obtoženca oprostili, feš, da človek s tako tanko tropin jo nima nič iskati na semnju. Gospa Murijeva: »Ali je vaša nova služkinja mirna?« Gospa Mulejcva: »Pa kako mirna! Se prah pusti na miru!« Lovske puške flobcrt puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribolov, kupiš pri: F. K. KAISER, Ljubljana, šclenburgova ulica št. 6. 8972 Brinje po Din 2.25 za kilo se dobi pri SEVER & KOMP. - LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 5. 9695 Najboljše šivalne stroje kupile po izredno nizki ceni z večletnim jamstvom in popravilo na dom. Prodajo sc tudi na obroke. M. PLEVEL, Preska pri Medvodah. Pojasnilo. >Gospod Svinjske surove kože plačamo: prvovrstne (brez zarez in lukenj) po Din !&*— za kg druge vrste domače kože „ „ 12*— „ „ svinjske kože hrvaških prašičev prve vrste ,, „ — „ „ » » ^ vrsle „ „ 5— „ „ Sprejemajo se v našem centralnem skladišču na Dunajski cedi 23 pri Pollaku. Tam se tudi prodajajo za Božič najboljši in najtrpežnejši čevlji, usefe po tovarniških cenah. in drucjo Tovarna usnja Sn čevJjev CarI Pollak d. d., Lfubljana • c v ., v . - šef, tvrdka Arhar m Sušnik vprašuje za pojasnilo „ prejšnjem knigovodji Kaj naj odgovorim£ Šef: , Odgovorite, da je lenuh, Ionov in ni* vreden goljuf in da se je vse, kar zna nri nas naučil.« 1 1 EDEECEm ,.PI«.n nVa' z.lraviliu fa| fi... m osvezu e lir , i,i,oli„ t ii1' prebavo /„l«,l,„ k'„ ' J '»bo r i'(t l) o tlelo v a t, Je Ore vos — p' S" iiiiikh" z.ilnuiui «'-ji v,i>n,ii „" j.l»r;.l ln.i/hor o ,1,1,,|h leiiju 1,. lic, ....................L... " .etrll, !,, ,.la,u hi.ii „r, ,,, ; I lesa. Pr.Kton m .,o v nI, , „ ; ra .11, paket h „o I) „ 2lr- i „. iii-o "i LEKAUNA 11AIJ ivi'r IjJuIi!jHiin, Konirroinl trg st.u,' Priporočljiv najbolj nahup pri ..ČEŠNIKII" Mubljana. Llngorjcva ulica Posteljne garniture od Din 300 naprej. i'rej>roge. zavese, o leje lastni iz.lel»k od Din 100 naprej! Porhataste rjuhe 2- o, 22Pravi, da je Serajnikov iz Breznice, pravi stražnik. >Lahko. Serajnik ima sina, ki je približno toliko star. Lorenc, moj sin, ga bo poznal. >Sam Bog ti je dal ta odgovor,« misli sam pri pebi Matija in najrajši bi objel starega Samovnika. Veste kaj, Samovnik, pripravite v hiši zanj posteljo, pa ga preneseva noter, dokler ne pridejo z nosilni«). Če ga bo vaš sin spoznal za pravega, ga pustimo pri vas, da si opomore do juiri, če ne, ga pa zjutraj spravimo v Podhrib.' Dobro, koj pripravim.~ Čujte. grem z vami, da vam pomagam. Oba se oddaljita. Vrata pustita odprta. Zdajle, ali pa nikoli! šine Mati ii v glavo, (e pride sin domov, Pog ve, ali me ne bo izdal, in potem ie vse zaman. 1 Dvigne se, čuti. da ima moči dovolj in oprezno s'opi k vratom. Počasi pomoli glavo ob vratih ven. Nikogar ni nikjer. Hitro in tiho stopi iz listnmka, pogleda okrog sebe, potem pa steče za hlev. Tu se znova obrne, za hip pomisli, nato pa teče naravnost po gmaini v smeri proti Breznici. Temno je že v gozdu in Matiia mora paziti, da se ne spotal-ne. Ma'ce postoii in poslidine n^zaj. Sliši klicanje, sliši tekanje, vikanje, pa odbrzi da'je v svojo smer. Morda teče stražnik proti Breznici, si misli. Teče dalje in se ogiba strze in kolovoza, ker ne rnara. da bi zdaj koga srečal. Ubral jo je proti Hrast'u, ker misli, da bo v prvi vasi dobil koga, ki bi lahko nesel vest do Matevža. Toda pot se vleče in Mati'o boli rana bolj, kot si je mislil. Treba ho iti na kolovoz in na piano, da koga sreča, ker čuti, da ne bo^ dolgo vzdržal. Krene v kolovoz in teče dalje. Zdaj je na prostem in hoditi mora počasneje, da ne bo sumljivo. Po:nalo počiva in so vedno ozira nazaj, če mu stražnik ni morda za petami. Hvala Hogu, tam-le gre nekdo. Stopi proti njemu, postoji in počaka. Mo?ki je, ki gre proti njemu. Dober večer! ga ogovori slovenski. . Ali veste, če ie bil Kobentarjev Matevž iz Breznice danes kaj v H rastju?^ Videl sem ga danes dopoldne, pa še nekdo je bil ž n;im, dolg in suh in kranjsko je govoril. Poznam tudi onega. Z Dobrave je. Bog ve, ali je že šel nazaj? Ne vem. Kar pri Ravlarju vprašajte, v desetih minutah ste tam, če stopite dobro! Lahko noč!' Lahko noč! odzdravi Matija. pog ve, kdo je, si misli, ko gleda za njim, morda vendar ne bo srečal stražnika in ga napotil v mo/o sled. Hvala Bogu, Matevž je bil v Hrastju, pravo sem slutil.* Ne utegne pomišljati Matija, dalje mora, ker se že močno Po1 -g tega Matiio hiHo ž,e!a. PreMa kloba«a! Hodi dalje po kolovozu in posluša, kje bi slišal vodo. Dobi jo. Zopet gre dalje. Tam pred seboj vidi nekaj luči. Prve hiše v Hrastju so tam. Toda, ko gleda natančneje, opazi pri prvi hiši stražnika. >Vraga, za menoj je! Ne smem v Hrastje!« Urno se o^me in krene na desno čez polje in v gmajno. Stražnik ga, hva'a Bogu. ni opazil, pravočasno se mu ie umaknil v g™urno. Zdai mora priti v Breznico. Zadnje upan prebral pazljivo. bo dospel do po- ii.u p valncga p.epričanja da ie našla enostavna pot do zdra^ia m veselju ktri«nlm potom posnete (oajn>vej8' šlagorji) n u 11 i FJFCber, Zagreb Jurišife»n ul ca fi/12 Zahtevajte npeoijultin pol udbo In popis vneli plpH. Moli o^lasnllc Vtaka ilrobna vrstica ali nje prostor velja za enkral Din 5 Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po-trebšfine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Uiiienra za eodarsko obrt »prejme |>ri prosti hrani, sta- nrvaniu in perilu FRAN REPIC. sodar, Ljubljana, Trnovo Mi? od 14 do 17 let, iščem k olrokom, v bližino L u bliane. — Naslov pove uprava »Domoljuba" pod f,t. 10UH9. Kmečkega fanta, starega 13 do IS let, kateri ima vesel e do kmečkega dela, v bližino Ljubljane, iščem. — Vsa oskrba v h'ši Plaea jio dogovoru. Naslov pove uprava pod št. 10061. Oglašujte i J REVMATIZEM I J. vna zahvbla. P. n. Laboratorij „ALGA . Suiak 12. Naznan.ium Vam, tla sem prejc'a od Vas dosl J 2 zavoja „ALGE'*f ki sem jo vnorab ala pro i re vmatizinu, par sle lenio sem pa dn.!a - os tlom, neUater in proti glavobolu, i!ru\'im proti zohoboiu itd. Sporočam Vam da so vsi /od* vol jni. Spoštovanjem ŠTEFAN L1PIS. Kirlti:a, 28. oktobra 1326. R'->vmat zem ? Koatobolio? Boflljaje? T gan o v glavi ln z bih? Omotico ozdravite z zdravilom ,.ALGA". V-aki bteKienu: et )«t pr. oženo imvodilo o vpo abi. - Naslov za naroči a po pošti: Laborator J „A'gau, Su ;ak 12. 4 ste i. za Ti Din, 8 stelu. za Iftl I) n, U stekl. za 205 Din, 25 stekl. »a 820 Din, V ceni je računana poštnina, zaboj in za oj. i"! / A* "Vl^ \W v S*a8EE**"w** ~ t" r~ f **Tmn'i w 'i JpaMBOM* ;' " »|- igmtmmm i Ir lase 111 s svojimi 185 cm dol-;imi divni.ni Lorelei lasmi a: m dobila isle sle e Uu ai. d' citnslira 1927 vse, nad ni do !U let »luio • drove osebe. . !!(.-.ka samopomoč** I ko a< a ijo smrti fc anu postavoiiu ' edifein ozir up:uvi"e-ini.i o-iebam podporo, ki vi u u .0II1-.0 rat pii ^^pnr < z r. ii, 5 "i", koli or iniu društvo ozir. oddelek članov in b cer na vei- 10 l.Oifi' i>in v odd. A, z.u inindolel. no 4111O clunov S.OOO Di.i v odd. m, z i o lrufi'e po2.IU'f-lauov 4.OOO D;>i v odd C, za odrasle 110 20'i» č a iov 10.000 iltn v od I. 1», zo . drasla po 2UII0 eii.nov lO.O^O Din kdor pris:o;ii obenem v oddelek 19 e in O. Za 10 podporo plataic, v-l Canl prizado.ega oddelKa p lete enktame ma bne vpisnine za slui"u.i smrti liusuine7,rl"i;a dana .-oddelku A |iar, v oddelku B 1 Din, v odde Uu C 2 I) n in v o Klel,n D 3 Din posmrtnine. Vpisnina zneia 12 Din do največ 80 Uin. plačljiva tudi na obroke. Ako želite vašim bližnjim za slučaj Bmrti hi:ro ju 'zda' 10 pumo?, ne od.aSa le s pristnuom v lo dobrotvorno društvo, ki so jo ustanovilo po prislovici „Oar>es tebi, uir mi m" v b. ;iror vsega pre Ivaistva Slove iije. Zahtevajte torei še 1 anas zasloni pravila in prislonilo izjavo i', dru tveue p ^arno v Uar.i>oru Aleksandtova c. 45/11. Pover enlkl oz r. posredovtl l se spre ime o -za vsak krni Slovenije. Pomanuj si sam in 11 o a ti bi namitgiU! Koncem novembra 1027 nad 2000 čloi ov. Težakovo hranilno ir. zdravilno OLjE za ŽlVINO — ie najboljše sredstvo za okrepljenje zahirane živine, o čemur govori že več sto zahvalnih pisem. Naročite za poskušnjo vsaj eno ročko od 5 kg za Din 125.- pri Ivrdki: M. TEŽAK, ZAGREB, Gunduličeva 13. l1()2 alačuje kože ciiv.attne najdražje Primerna darila za Božič. Tvrdka F, in I, GORICAR, »Pri Ivanki«, LJUBLJANA, Sv. Petra cesia 29 priporoča veliko izbiro zimskega blaga — n. pr.! sukno za m. obleke in površnike od 75 Din naprej, vc'our za plašče v vseh barvah od 80 Din naprej, p!iš za plašče, 120 cm širok, od 120 Din naprej, mod. barhenti za vrhnje obleke od 14 Din naprej, flanel barhenti za spod. perilo od 10 Din. naprej, temnosiv, bel in surov barhent od V D,n naprej, kotenina, bela in rujava, od . . . 8 Din napre,, zimske rjuhe 42 Din, flanelaste deke 52 Din, klo-taste odeje 200 Din, posteljne garniture 13 komadi) 230 Din. Najboljše triko maje, sra|ce. hlače otroške skoke, volnene maje, vest|e, nogavice, kapce, rokavice, velike rute, pletke, volnene rute in šerpe, otroške oblekce, volnene in harhoste, pisane in klotaste predpasnike izgo-tovljene otroške in damske plašče, kožuhov,no za na plašče, moške šale in ovratnike, kravate, naramnice itd., vse po zelo znižanih Pazite dobro na naš naslov in št. 29. Edino najboljši jjvalni stroli in pletilni Svit. ..Dubietf stroji ter kolesa za rodbino, obrl in industrijo so le los. Petelinja tirltzner, \totr Nainižje cene! Tudi na obroke 1 LliiDItona blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. V BRINJE, SLIVE in FIGE dobite najceneje pri F3AN POGAČNIKU, L'ob-Ijana, Durajrka ccsta 36. — Zahtevajte ponudbel OBLEKE Aili ^UiMKi^iA en«ke. moške in otroš-'".' SJri«3 ;e. bluze. kr la in pla-šre, lastni izdelki in 'lunajski modeli, nadalje puloverje, svi er-le. telov ike in razne otročke pletenine, klobuke. perilo, ropaiire, kravate in vse modne lj§J jreduiele razpošda po ■udovito nizkih cenah veletrgo ina R. Sfer-mechl. Celit. $1 19. — Zahtevajte takoj ilustrovani cenik z vei tisoč slikam1. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. N3'popolne'§l ST0EWF.a šivalni stroli ga tivilie, kroača la ievNare ter ta vaak dom. PreJen «t nabavita atroi. rjjlejte ai to lxred^o«t pri tvrdki L. Baraga, L ubljana Se cnhu n u1. 6'1. Brezplačen pouk 15 letoo jamatvo. Oslabljene živali vzbujajo stimnjo, da so Naročite živinozdravniku, da preišče govno in ako je živina okužena z metilji, jo bodete popolnoma zanesljivo izlečili z DISTOL Male kapsule za ovce z napisom v cirilici AS4CT OH Velike kapsule za govedo z latinskim napisom DISTOL Izdeluje se Distol pod stalno kontrolo klinike za govedo veterin, fakultete vseučilišča v Zagrebu (Prof. RAJČEVIČ). Varujte se pred ponaredbami in nadomestnimi izdelki! Navodila in brezplačno preiskovanje govna izvrši "E2T A H" ** tvornlca kemijsko farnip;- -D- JS^A-i ceutskih proizvoda di. d. KARLOVAC. t* Pozor ženini in neveste I MODROCE peresnice, posteljne mreže, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik, Ljubljana — Krekov trjf Ste*. 7 (poleg Mestnega doma). ženitna ponudba. ljubljanski okolici. V najlepši fantovski dob, j neomatleževano preteklostjo ter veselega značaj in čedne zunanjosti. 2clim znanja v svrho la! 0il šnje icnitve, z enako kmečko fospo lično, staro 17—25 let, ki bi po5cdovala vsaj 20 ' 00 Diii golo. vinc. Le resne ponudbe s sliko in polnim nar et'' bn1 »b'aiujoi'1 jEMFUjčD tako so nazivali ve? kot "'0 let njego.. zvesli odjemalci to priljubljeno narodno sredstvo in kozmeiikum. trr v mnogih zahvalnih listinah priznavajo, da se imaio zdivaliti edino pravemu Fellerjevemu „Elsufluidu". ako so »e obvarovali pred prehladom, kihanjem, iolluenco. gripo kaši ein. hripavostjo kakor tudi da niso trpeli na pomanjkanju spanca, neivozi in slabosti. Kaj je vzrok vsem tem težavam? V največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi! Toda s čim se telo najbolje neguje in na kak način se krvotok najne-škodljiveje in najugodneje pospešuje? Polom otiranja, mazanja in pranja s pravim .Feller-jevim" Elsafluidom. kateri je prirejen iz so-ko. raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunan a kakor ludi notranja pri ja želodcu iii vsemu os aleiru ti-le.su. Poizkusite' Kmalu bo Vaše ra-položenje veselo. Vaš tek Izvrsten, ■ volja do dela se bo ojačila. čutili se bodete I o-veženi in pomlajeni Toda kje si hotele | nabavili ceno pravi „Fellerjev" Elsalluid? B V lekarnah lil vseh 'ozadovnlh trgovinah. kJ-Tkoli boilel« zahtevali. Povsod bo ele plaf-nji 7a poi/Ansno Klek'enl-cico r Din, 7ii ilvnjnn !>t)in, za Sppcijalno stckti-nico -J«Din. Ali ii k o naro ite direktno po pusti slane z. omotom in poštnino vri-il !i pn<7.kimilli n I II ilvolnili a!i 'J fipncijalni st. kleniel (IJ Din. Nasprotno 27 poUku n'h ali is dvojnih ali 6 Speci aliih samo 139 Din Naslov označite ja3no: Lekarnar EUGEH V FELLER, S:ubica Don a, Elsatrg 16 Hrvatska. Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzoiav.i Gosoobanka. Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 25o,ooo.ooo -. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/2% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreči«. Državne razredne loterije. Izdajatelj: Dr Franr Kulovee. 1' Urednik: Franc Zabiei. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cei.