jlllllllllllllllllllllmlllllllllllu
I "I knovv of no leader of the Soviet Union since the revolution vvhogg B did not pursue the goal of vvorld revolution . . . The only moralitvHi
they recognize is vvhat vvill further their cause, meaning they ■ J reserve unto themselves the right to commit any crime, to lie, tog
cheat. .
President Ronald Reagan
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
sLovensKA
FOR A. FREE SLOVENIA
LETNIK XXXI!,. -r VOLUME XXXII. MAREC 1981 PUBLISHED M0NTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA. 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5,' ŠTEV. 3. - No.
Zanimiva drobtina ...
Skupina Jugoslovanskih intelektualcev so v smislu zakona predlagali jeseni 1980 predsed-ništvu SFRJ spremembo nekaterih zakonoy ki zadevajo prekrške politične narave. Po zakonu SFRJ je n.pr. določeno: NEPRIJATELJSKA PROPAGANDA SE MORE VRŠITI TUDI BREZ PRISOTNOSTI JAVNOSTI. "Za obstoj sovražne propagande ni potrebna prisotnost javnosti. Propaganda je lahko vršena tudi proti eni sami osebi." PRAVNIK 1952/4-6 str. 144.
Takih nesmiselnih zakonov, ki spadajo v dobo inkvizicje ali še slabše, je 9 v zakonodaji SFRJ.
Med podpisniki te važne akcije zaznamujemo Slovence: Dr. Vlado ARSENSEK, univerzitetni profesor, Ljubljana Dr. Mišo JEZERNIK, sociolog iz Ljubljane
Taras KERMAUNER, književnik, Ljubljana in
Silva ME2NARIC, sociolog, Ljubljana.
= 6 6
. . MORAJO V ! SVET, IN TUJINA |SE DIČI Z DELI I NJIHOVIH ROK:
..........................................................................................................................nt
Ronganovn P.dmlaiKtraclja bo podvzela ekonomike ln politične uKrepe proti držav i	iiiiiii i i i n i n ..............n i.......i »u........i.
ki podpirajo teroriste
INTERNATIONAL TERROmSIVI; SPONSORS AND TERRORIST31980£

J 5 =
Oton Župančič: „Duma . . ."
Vzroki slovenskega izseljevanja
Vzroki slovenskega izseljevanja komunisti, po ukazu kominterne,
nanizani v časovnem zaporedju so v glavnem naslednji:
1.	beg pred dolgoletno vojaško službo;
2.	ekonomski, ali kakor so po domače dejali: "S trebuhom za kruhom!";
3.	načrtno pregajanje in raznarodovanje (genocid!) Slovencev živečih v Italiji, Avsrtiji in Madžarski;
4.'	sovražna okupacija v drugi svetovni vojni;
5.	ideološko-politični med drugo svetovno vojno, ko so slovenski
vsilili že itak ustrahovanemu slovenskemu narodu še komunistično, neosvobodilno revolucijo, ki je posledično ob koncu vojne, še predno so komunisti prišli na oblast in slovenski narod snovno in duhovno zasužnjili, izzvala, prvikrat v naši zgodovini, množični beg Slovencev v tujino. To množično slovensko izselitev imenujemo tudi politično emigracijo;
6. pustolovščina kot tipičen sad komunizma v vseh mogočih odtenkih.
Z rodne zemlje v tujino
Dolga, nepoznana pot je vodila naše ljudi v daljni, tu ji, hladni svet. V razdobju zadnjih
I
i I
I
Naročnina
Čeprav je vse proti željam uprave ... je bil konzorcij našega lista prisiljen zvišati naročnino v letu 1981. na $10.00 na
leto, ker . . .:
Se je poštnina zvišala od zadnjega poviška že trikrat, ker o »c ...i .stavljenja iu vikanja v ^adujibdvehkiih zvišali za več kot 50% in so drugi izdatki, ki so v zvezi s tiskom vsled inflacije ,,zbezljali"!
Prosimo naročnike, da nas pri tej težki odločitvi razumejo in podpro.
Tistim, ki so že plačali naročnino popreje še po stari ceni, bomo pošiljali list kot popreje in dvignili naročnino, ko se
izteče.
Razumevajoče pa prosimo še v nadalje, da darujejo, kot popreje, v tiskovni sklad ,,S.D." Vsem pa, prisrčna hvala!
Uprava S.D.
I I ! I I I I
I
ČRNE BUKVE
Ta, s stotinami dokumentov in fotografij dokumentirana knjiga o razvoju in poteku komunistične revolucije v Ljubljanski pokrajini od julija 1941 do konca leta 1943 je v sedanjih razmerah postala že silna redkost. Da se ta dragoceni in objektivni material ne izgubi, smo v omejenem številu izdali kopijo te knjige, da bo na razpolago za resni študij medvojnih dogodkov. Knjiga je prvotno izšla v Ljubljani leta 1944. Kopija je na razpolago pri odbornikih društva Tabor v Torontu in Clevelandu, kasneje jo bomo poslali tudi uredništvom in knjižicam v zamejstvu po predhodnem naročilu.
Društvo Tabor — Toronto
TABOR SLOVENSKIH PROTI-KOMUNISTIČNIM BORCEV
AMERICAN SLOVENIAN ANTI—COMMUNIST VVAR VETERANS ASSOCIATION
CONFEDERACION DE LOS ANTICOMUNISTAS ESLOVENOS UNIDOS
SPOMINSKI FOND
Prva svetovna vojna je od našega naroda zahtevala 15.000 žrtev. Državljanska vojna 1941-45 pa vsaj 60.000 žrtev. Po tako strašnem krvoprelitju bi po toliko letih v domovini že moralo priti do neke pomiritve in zmagovalec, KPS, bi moral napraviti prvo gesto. Nažalost je doma razvoj tak, kot da oblast nadaljuje z revolucije.
Do svojih idejnih nasprotnikov, katerih večino je KP pobila že po končani vojni, oblast nima toliko poguma, da bi pred narodom priznala svoj zločin, ampak se vede, kot da narod nič ne ve o tem, ampak dopušča, da desettisoči zasuti po kraških jamah, poljih in gozdovih še vedno zamanj čakajo na dostojen pogreb in spomin. Ne učijo jih zgledi drugih narodov, kot so Španija, U.S.A. in Poljska, ki so tudi šli skozi revolucijo, a so po končani moriji postavili spomenik vsem žrtvam, tudi svojim nasprotnikom.
Ker ni izgleda, da bi komunistični režim v Sloveniji postavil spomenik svojim žrtvam, smo se odločili, da to storimo mi, ki smo se borili na strani naših padlih junakov, domobrancev. Brez dvoma se bliža čas, ko bo mogoče tak spomenik postaviti v Sloveniji, da bo narod spominjal na čase, ko je brat moril brata. Naj bo to naša zahvala Bogu, ker smo revolucijo preživeli, in zahvala našim bratom in sestram za njihovo veliko žrtev.
Kdor je v ta namen pripravljen kaj darovati, naj to pošlje na društvo Tabor, Toronto za SPOMINSKI FOND in sicer na naslov
A. Stih	Društvo Tabor — Toronto
20 Rufford Rd. Toronto, Ont. Canada M8W 4V6
stopetdeset let so odhajali drug za drugim posamično, v večjih in manjših skupinah. Največ so odhajali s podeželja. Kmetije so bile majhne, družine številne. Zapuščali so rodno grudo z namenom, da sebi in svojim dragim izboljšajo življenje. "Samo za kratek čas, za nekaj let!" so dejali eni. Drugi pa bili trdno odločeni da se izselijo za stalno.
Udomačeno, bolje rečeno, ponarodelo slovensko reklo: "s trebuhom za kruhom!", je označevalo perečo slovensko družbeno problematiko, ki se je večkrat brezsmiselno in brez-načrtno reševala, navadno z brez-potrebnim množičnim izseljevanjem. Upanje na boljšo in lepšo bodočnost je bilo močno, mikavno in prepričljivo, zato so se solze ob slovesu sproti sušile na razoranih obrazih.
Dolga in trnjeva pot jih je vodila v Združene Države Amerike: 350 000, Kanado: 30 000, Argentino: 30 000, Brazilijo: 5 000, Urugvaj: 3 000, ostale države latinske Amerike: 2 000, Avstralijo: 25 000, Francijo: 3 000, Veliko Britanijo: 2 000, Nizozemsko: 1 000, Belgijo: 2 500, Švedsko: 3 000, Švico: 5 000, Zapadno Nemčijo: 30 000, dalje Egipet, Južno Afriko, Novo Zelandijo . . . itd. Navedene števile niso točne, ne izčrpne, kajti Slovenca najdeš vsepovsod po svetu.
V	veliki večini so to ekonomski izseljenci. Ta oznaka v glavnem krije slovenske izseljence nekako vse do druge svetovne vojne. Vendar se je že pred drugo svetovno vojno, zlasti še z nastopom naci-fašizma, iz slovenskih obmejnih predelov: Slovenskega Primorja, Goriške, Koroške in Prekmurja zradi italijanskega, avstrijskega in madžarskega zatiranja in preganjanja Slovencev posledično mnogo za stalno izselilo.
V	drugi svetovni vojni pa se je zaradi trojne sovražne okupacije in ustrahovanemu slovenskemu narodu vsiljene komunistične, neosvobodilne, revolucije, ob koncu druge svetovne vojne, iz ideološko-političnih razlogov, trumoma izselilo nad desettisoče zavednih Slovencev, ker se niso strinjali s komunističnim divjanjem in komunistično krvavo diktaturo. Bali so se, da jih doleti ista usoda, kot je doletela razorožene, vrnjene domobrance, iskrene borce za slovensko narodno svobodo, katere so komunisti po končani vojni zverinsko pobili v Kočevskem Rogu in drugih krajih Slovenije. Z izselitvijo so se rešili zaporov, mučenja, preganjanja in smrti!
Kamorkoli že jih je zanesla dolga, nepoznana pot, vsepovsod so se medseboj povezali, gradili
A liculenant in r commamlo n
lit «f K! Filiali. IV Valcsriman gucrriila more meril, instructs his men in (ho act ion of the daj.
cerkve, prosvetne domove, ustanavljali slovenske šole, organizirali finančne in kreditne zavode, banke, življenjske zavarovalnice, skratka: oživljali, ustvarjali in bogatili slovenska naselja, Slovenijo v malem na tujem, s tipično domačim vzdušjem. Vendar so dali temu splošnemu, spontanemu slovenskemu begus^kemu prizadevanju v ustvarjanju miniaturne Slovenije na tujem pravo, polno vsebino šele številni slovenski izobraženci, prvenstveno slovenski kulturni delavci: pisatelji, pesniki in umetniki. V tujem, neprijaznem okolju, v težkih okoliščinah, ob težavnem delu, so ustvarili več izvirnih del, kot pa jih je bilo po vojni zaslediti v snovno in duhovno zasužnjeni iomovini. Vendar komunistični oblastniki v Sloveniji tega izvirnega slovenskega kulturnega ustvarjanja po svetu ne priznajo in ne omenjajo. Zakaj komunisti molče? Odgovor je jasen in enostaven. Komunisti se bojijo, da bo iz te begunske, svobodne, miniaturne Slovenije na tujem prišla pobuda, nova slovenska politična pomlad, osvoboditev slovenskega naroda in z njo konec komunističnega nasilja, ki se izraža v duhovnem in snovnem zasužnjenju našega naroda.
Vse politične emigracije so igrale in še igrajo veliko, večkrat odločilno vlogo. Zato tudi slovenska politična emigracija ni izvzeta in bo vkljub sedanjemu komunističnemu sovražnemu nasprotovanju in blatenju prej ko slej soodločala pri zopetni oživitvi slovenskega demokratičnega političnega procesa, katerega so komunisti s svojo strahovlado že med svojo neosvobodilno revolucijo in po končani drugi svetovni vojni prekinili, ki pa je neobhodno potreben pogoj za vsestransko slovensko narodno rast, živo narodno zavest, napredek ponos!
Slovenski izseljenci in begunci so se uveljavili po svetu na vseh področjih življenja: v šolstvu, politiki, gospodarstvu. S svojo sposobnostjo, delavnostjo in pridnostjo žanjejo priznanje in pohvalo.
Po drugi svetovni vojni se vsi navedeni vzroki slovenskega
izse:jev.«nja nekako združijo. Po i jna slovenska emigracija se prav zato iahko deli v:
ideološko-politično, ekonomsko in avanturistično.
Sadovi komunizma
Povojna sldfeiiska avanturistična emigracija je • tipičen sad komunizma. Vanjo vključujemo: ovaduhe, efialte, plačane komunistične agente, ki imajo izrecno nalogo nadzorovati slovensko politično emigracijo, napraviti zdraho med starejšim in
mlajšim rodom, dalje vriniti se v obstoječa verska in svetna društva in jih s pomočjo preten-tanega mlajšega begunskega rodu, speljati v komunistične vode. Krona komunističnega sadu pa so delomrzneži. In teh je polna legija! Psihološko zanimivo je
njihovo	zadržanje,
njihov (^nesmiselno razvrednotenje človekovega dostojanstva in ponosa. Cim dobijo socialno pomoč, ki izražena v dolarjih znese vsekakor več kot pa dobra plača v domovini, nočejo več delati, ne iskati dela, pač pa se podijo po beznicah za hot-nicami, za posladek pa vztrajno iščejo petične vdove in njim slične kreature. Ko jih najdejo, se jim (I)alje na naslednji strani)
NOVE MINIMALNE MEZDE V ONTARIO
Nove minimalne mezde stopijo v veljavo 31. marca 1981 Nadaljne povišice pa stopijo v veljavo 1. oktobra 1981.
V veljavi od 31. marca $3.30 $3.20 $2.45
V veljavi od 1. oktobra $3.50 $3.40 $2.65
Normalna plača na uro plača na uro za vežbajoče (learner) Dijaška plača na uro Plača na uro v podjetjih
z Dovoljenjem za alkohol	$2.80 $3 00
Plača na uro pri gradnjah	$3.55 $3.75
Nadalnje informacije dobite od urada „The Employment Standards Branch, Ontario Ministry of Labour, v naslednjih
mestih:
TORONTO	HAMILTON	KENORA
400 University Avenue	1 West Avenue South	808 Robertson Street
M7A1V2	L8N 2R9	P9N1X9
Tel: (416) 965-5251	Tel: (416) 527-2951	Tel: (807) 468-3128
KINGSTON	KITCHENER	LONDON
1055 Princess Street	824 King Street West	205 Oxford Street East
K7L1H3	N2G1G1	N6A 5G6
Tel: (613) 542-2853	Tel: (519) 744-8101	Tel: (519) 439-3231
OTTAVVA	ST. CATHARINES	SAULT STE. MARIE
2197 Riverside Drive	205 King Street	390 Bay Street
K1H 7X3	L2R 3J5	P6A1X2
Tel (613) 523-7530	Tel: (416) 682-7261	Tel: (705) 949-3331
SUDBURY	THUNDER BAY	TIMMINS
199 Larch Street	435 James Street South	273 Third Avenue
P3E 5P9	P7E 6E3	P4N1E2
Tel: (705) 675-4455	Tel: (807) 475-1691	Tel: (705) 267-6231
VVINDSOR		
500 Ouellette Avenue		
N9A1B3		
Tel: (519) 256-8278		
Za ..brezplačno" (toll free) telefonsko vladno številko poglejte v krajevni telefonski knjigi.
Ministry of Labour
® Ontario
Employment Standards Branch
U7PPU7UP7U777P7UPP7P7U7UPP7U7P77777UUU7
534823232353534853235348232353235348535323234853485323532323
Subscription rate« $10.00 per year 85« tingle issue. . £ w Advertising 1 coiumn x I" $4.20
Published monthly bv Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Ave., Toronto
SLOVENSKA DR2AVA izhaja prvega v mesecu
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado $10.-, za Argentina 625,- pezov, za Brasilijo 150,- kruzeirov. za Anglijo 50,- Šilingov, za Avstrijo 1J3 Šilingov, za Avstralijo 6.2S avstr. I, za Italijo in Trst 200«.- lir, za Francijo 1500.- frankov. Za podpisane fianke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in Izdajatelja. Cena za letalsko poŠto po predhodnem dogovoru.
Opozorilo
V znak hvaležnosti pokojnemu dr. Meršolu je odbor Tabora v Torontu predlagal, naj bi v bodočem starostnem Domu Lipa opremili posebno sobo v spomin temu velikemu Slovencu, zato prosimo vse tiste, ki se čutijo dolžniki temu našemu rešitelju, da nas v tem prizadevanju podpro s svojimi prispevki za Dom Lipa, s posebno pripombo, da je to v .Meršolov spomin.
Obenem prosim odbor Doma Lipa, da razpravlja o naši zamisli in nas o tem obvesti.
To bo najlepša pomoč našim ostarelim rojakom, obenem pa znak, da slovenska hvaležnost ni umrla na Vetrinjskem polju.
Prispevke pošljite odbornikom Doma Lipa. Hvala.
Za društvo Tabor - Torontu
•	Slovensko gledališče v Torontu
nam pripravlja za april presenečenje: japonsko igro „Praznik cvetočih češenj". Na te predstave že danes opozarjamo!
•	Naš urednik g. V. Mauko je bil v januarju 1981. ponovno imenovan po nasvetu Ontarijske vlade in z odločbo premierja v Ontario advisory council on multiculturalism and citizenship, kateri deluje v sklopu Ministry of culture and recreation.
•	Na belo nedeljo, - 26. aprila letos,- bo nevv-torontski mladinski pevski zbor nastopil s samostojnim koncertom ob zaključku tamkajšne slovenske šole. Koncert bo obsegal štirinajst pesmi znanih slovenskih skladateljev kot so: Luka Kramolc, Matija Tome, Ciril Pregelj in drugi. Začetek bo ob 4 uri popoldan. Zbor vodi že dolga leta g. Blaž Potočnik. Na veselo svidenje - in pokažimo z obiskom, da nas zanima delo naše mladine in da smo jim hvaležni za njihov trud nuditi nam razvedrilo s slovensko pesmijo. Tudi prisrčna hvala Blažu za njegov mnogoletni trud!
•	Clevelandski pevski zbor ,,Korotan" je povabil cerkveni zbor New Torontske župnije v Cleveland, kjer bodo nastopili s koncertom Marijinih pesmi v
I I
I
^ Stane Plesko^ ^
cerkvi Marije Vnebovzete v Collingwoodu in to ob tretji uri popoldne v nedeljo 17. maja. Odpotovali bodo z avtobusom ob 8 uri zjutraj, 16. maja, izpred cerkve v New Torontu. Želimo jim mnogo uspeha na turneji. • "STARI GREHI", - veseloigra v treh dejanjih, - češkega pisatelja, - dr. Josipa Stolba. Za svoj prvi pomladanski nastop si jo je pod vodstvom režiserja g. Vilkota Cekute izbralo Slovensko gledališče, ki si je nadelo nalogo, da z oderskimi nastopi napravi odlično šolo slovenščine!
Tridejanka se dogaja v stanovanju tovarnarja 2U2ELKE (g. A. Koželj) v Pragi. Nastopajo še veletrgovec MAZAC (g. Slavko Bajec), - najbolj goreč soigralec in trgovec TRTNIK (g. Marko Mesec,- prvič na odru,- nekoliko boječ in še trd v izgovorjavi, a prikupna pojava). Služkinja KATRA (gdč. Nevenka Stajan), je s prikupno postavo in lepo izgovorjavo, osvojila občinstvo. K temu ki je pomagal soigralec sluga KISELCA (mladi g. Tone Crepinšek). S svojim prvim nastopom, nas je presenetila ga. Vera Meščeva-Novak (v vlogi vdove PISKURJEVE), ki se je energično prišla predstavit za službo k tovarnarju 2U2ELKI (se je predstavila z dobrim nastopom lepi izgovorjavi). Drugo, priliznjeno in navihano kandidatinjo za službo, gospo FlZOLCKOVO je podala ga.Ani Stražar-Demšarjeva, a tretja okrog katere se spleta vsa komedija, je bila EMA VRACKOVA (gdč. Dora Novak, prvič na odru, - prikupna pojava z mero volje po znanju slovenskega jezika); je bila včasih nekoliko pretiha a je vendar zadovoljila poslušalce. Skupaj z njenim zaročenem RUDOLFem (g. Janez Križan), da so gledalci polni pri-jatnega smeha, prekinjali igralce
REŠITELJU SLOVENCEV V SPOMIN
Pred nekaj tedni je v Clevelandu, Ohio, umrl dr. Valentin Meršol. Slovenska politična emigracija ga dobro pozna. Živel je skrito in tiho življenje, čeprav je bil po svojih delih velikan, ki zasluži, da se njegovemu spominu poklonijo ne samo Slovenci, ampak tudi begunci drugih narodnosti, ki so ob koncu 2. svetovne vojne bežali pred komunizmom in zapuščali svojo domovino. Vsem je znana usoda stotisočev nasilno vrnjenih, med njimi 12 tisoč slovenskih domobrancev in čet-nikov ter nekaj desetin civilistov: brez sodbe so bili pobiti. Na deset-tisoče civilnih beguncev je čakala ista usoda. Vojaška in politična vodstva so odpovedala na celi črti, nič manj naše slovensko vodstvo, ki bi z ozirom na značaj naše borbe proti komunizmu z malo korajže in čuta odgovornosti lahko injo sorazmerno največ izgleda, da bi slovenska narodna vojska ne bila vrnjena, če bi kdo stvar vzel zadosti resno. Da to ni prazno natolcevanje, je dokaz nastop zdaj pokojnega dr. Meršola, ki je britanskemu vojaškemu poveljstvu dopovedal, kdo in od kod smo Slovenci, za kaj smo se borili in zakaj smo bežali. S tem je dosegel, da je poveljnik Zavezniške 8. armade, Fieldmarshal Viscount Harold Alexander, ustavil prisilno vračanje civilistov, ne samo slovenskih, ampak tudi drugih narodnosti. S tem svojim odločilnim posegom v razvoj dogodkov je na stotisoče ljudi rešil gotove smrti, zato mu veliko dolgujemo mi vsi.
MORAJO V SVET...
(Nadaljevanje s prejšnje strani) velikodušno udinjajo. To spodrsljivo hedonsko herojstvo se navadno nagraja še z vožnjo mercedesov, jaguarjev in drugih elegantnih vozil. Sadovi komuniz-
Zakasnelo
Zanimivo za ekonomsko emigracijo je zakasnelo, grenko spoznanje, da so bili tudi oni sami prav od komunistov kruto prevarani. Med komunistično neosvobodilno revolucijo so zbirali denar z namenom in v trdnem prepričanju, da bo slovenski narod po končani drugi svetovni vojni enkrat vendarle ozemeljsko združen in svoboden. Niti eno, niti drugo se ni uresničilo! Slovenski narod je zasužnjen! V Ljubljani po ulicah je slišati že samo
ma v teh dvakrat prodanih dušah ne delajo časti ne sebi, .ne domovini, ne izseljenstvu in deželam, v katere so se z zahrbtnimi, često kriminalnimi nameni, z lažjo in prevaro vselili.
spoznanje
srbsko govorico. Slovenija je preplavljena s Srbi in drugimi južnjaki. V letih so že in se vedno bolj pogosto sprašujejo: "Ali smo za to zbirali denar in podpirali partizane?!" Zal, pozno spoznanje! Vendar ima to sicer zakasnelo spoznanje v iskanju nove, svobodne slovenske poti in oblikovanju slovenske narodne rasti tudi svojo dolgoročno vrednost.
Luka Dolenje
Dr. Valentin Meršol
Dr. Meršol se od tega uspeha ni prevzel. Verjetno si v svoji ponižnosti ni priznal nič več kot to, da je izvršil svojo človečansko dolžnost do brata - sotrpina. Potem se je umaknil s pozornice in utihnil, še bolj pa so o njem molčali tisti, ki so se zavedeli, da je fizično, majhen možiček opravil njihovo delo. Tak se je odselil v Združene Države, kjer je nadaljeval svojo zdravniško prakso, a ostal je preveč pozabljen od nas vseh. Taka je pač človeška hvaležnost; polna lepih besed in velikih obljub, ko je komu sila, na vse pa kaj hitro pozabimo, ko se nad nami razjasni nebo.
Zdaj, ko je dr. Meršol, naš veliki dobrotnik in rešitelj, odšel po svoje zasluženo plačilo, - priznavamo, da smo bili napram njemu majhni, nehvaležni in nas je sram. Zato se tudi mi, torontski Slovenci, pridružujemo dolgi vrsti tistih, ki jih je njegova smrt prizadela in prosimo Boga, naj On tisočero poplača njegovo plemenito delo in nadomesti tudi naše pomanjkljivosti.
Nepozabni dr. Meršol! Naj Vam bo lahka svobodna ameriška
zemlja! Tabor v Torontu.
■ HIBIMIHiailBil
lin jih nagradili s ploskanjem.
V kaj več se v tej kritiki ne bomo spuščali, saj nastopajoči niso plačani poklicni igralci. So le amaterji z dobro voljo in z željo po znanju slovenskega jezika.
Prav v tem je odlika režiserja, da z zvrhano kopico dobre volje uglaja mlade igralce, katerim že dela težave slovenska beseda! Kaj bi bilo, če bi se režiser g. Cekuta poglobil v njih igranje? Potem bi prav gotovo redko prišli do gledališke predstave, ker bi kratkomalo mladi igralci -obupali. Zato vam vsem nastopajočim čestitamo, in vas bodrimo, da vztrajate, kot tudi vašemu požrtvovalnemu učitelju-režiserju, g. Vilkotu Cekuta, ki opravlja res važno delo, - učenje slovenščine! Igro, -STARI GREHI- bodo ponovili 10. maja tega leta v Oshawi!
• Članice dekliške Marijine družbe pri Mariji Pomagaj v
Canada
Zakaj živiš
tukaj?
Morda si bil rojen tukaj, morda ne.
Vendar ti živiš tukaj, ker si ti ali tvoji predniki izbrali Kanado zaradi tega, ker veliko nudi vskomur.
Narod svobode in možnosti — narod, ki sprejme in spoštuje ljudi vseh ras, ver in kultur. ,
In zaradi tega smo mi Kanadčani
Multiculturalism
Torontu, so nastopile prvič na odru v igri, Janka Mlakarja: POVEST O IZGUBLJENI MARTI". Vodstvo in izvedba predstave je bila v rokah gospoda Vilkota Cekuta.
Čeprav je za te moderne čase delo nekoliko staromodno, je v teh dneh posta in v tem razburkanem modernem svetu, polna hrupa in notranjega nemira, blagodejno vplivala na poslušalce, ki so sledili mladim talentom, s pozornostjo in večini povedano bodi prvič na odru. V vlogah so nastopile:
Mati........Marjanca Grobin,
Marta in..........Kati Sircelj,
Pavla, hčerki.. Metka Pregelj,
Zdenka......Kristina Svetina,
Darka...........Metka Skulj,
Vera...........Francka Zejn,
Majda.........Judita Pregelj,
Piramidoli,
plesni učitelj. Edi Jamnišek, Madame, predstojnica
plesne šole... Marta Svetina, Signorina, igralka na klavirCvetka Bric
Lola..........Ema Petrovčič,
Nela..........Kati Jamnišek,
Kora................Ana Žejn,
Melek........Helena Contala,
Dijakinja in
služabnica. Lucija Svetina in Natakarica.....Andreja Ješe.
V gledališkem listu smo čitali, da je Janko Mlakar pisatelj "Povest o Izgubljeni Marti", deloma sam doživel. Torej je ta igra resnični dokaz, da nam je molitev vedno potrebna in da potrebujemo varstvo Marije skozi vse življenje! Mlade igralke so z veseljem sprejele ponujene jim vloge in jih doživeto podajale. Zares so se potrudile v izgovorjavi slovenščine (z malimi podraslja-ji!). Za ta svojevrsten nastop -, hvala vam! Upam, da se nam niso pokazo&zadnjikrat! Gospodu
Razvoj
zadružništva v Zapadni Nemčiji
Gospodarski odsek Nemške zadružne banke v Frankfurtu izdaja vsako leto poročilo o stanju zadružništva v Zapadni Nemčiji. Iz zadnjega poročila, ki je bilo zaključeno septembra 1980, posnemamo:
Proces združevanja zadrug se še vedno nadaljuje, čeprav ne več tako hitro. V dvajsetih letih (1960-1979) se je znižalo število samostojnih zadrug na leto povprečno za 750, dočim v zadnjem letu samo za 379. Koncem 1.1979 je bilo v Zapadni Nemčiji 12.125 zadrug. Članstvo kljub temu še vedno narašča - za 312.000 leta 1979. Znižanje članstva v kmečkih zadrugah je samo odsev splošnega nazadovanja kmečkega prebivalstva. Potrošnim zadrugam je končno uspelo, da so ustalile svoje članstvo, ki se je nekaj let manjšalo (do. 1. 1977). Ker pa narašča celotno število prebivalstva, pomeni tudi ustaljeno število članstva relativno nazadovanja. Težava je v veliki meri pravnega značaja. Nemški zakon določa, da morajo zadruge nuditi enake ugodnosti tudi
režiserju Vilkotu Cekuta za podani verski večer in učenje mladih igralk, prisrčna hvala in naše čestitke!
Z zgoraj omenjene igro so nastopile v Slovenskem domu na Pape Ave, v cerkveni dvorana Brezmadežne v New Torontu, v cerkveni dvorani Sv. Križa v Fairfieldu Conn., nadalje v cerkveni dvorani Sv. Cirila "na Osmi" v Nevv Yorku, v cerkveni dvorani Gregorja Velikega v Hamiltonu in v cerkveni dvorani Marije Pomagaj v Torontu.
Mednarodni zadružni kongres v Moskvi
Mednarodna zadružna zveza prireja svoje kongrese vsako tretje leto. Zadnji kongres je bil oktobra 1980 v Moskvi. Tema kongresa je bila: Zadruge leta 2000. Delovni referat je pripravila posebna študijska komisija, ki ji je načeloval dr. Aleksander Laidlavv iz Ottavve. Dr. Laidlavv je bil aktiven član zadružnega gibanja v Novi Škotski in pozneje tajnik Kanadske zadružne zveze. Njegovo poročilo je upoštevalo predvsem zadružništvo angleško govorečega sveta, kljub temu je kongres sprejel kot program za bodoče njegove zaključke: (1) pospeševanje kmečkega zadružništva predvsem med malimi kmeti v deželah razvoja z namenom dvigniti proizvodnjo
nečlanom, če hočejo uživati davčne olajšave. Mnogi zaradi tega ne vidijo razloga, da bi postali člani, ko uživajo vse članske ugodnosti tudi brez tega. Potrošne zadruge so velike. Povprečno pride 1.901 član na zadrugo, kreditnih zadrugah imajo skoraj enako število: 1.980 na zadrugo.
■H ■■■■■H H
Ribičič odbil verske programe na radiu in televiziji
Poznani slovenski stalinist in predsednik ..Socialistične zveze", Mitja Ribičič je ostro nastopil proti Cerkvi nanedolgo tega oddržani tiskovni konferenci v Ljubljani za ugledno nemško in avstrijsko tiskovno agencijo rekoč, da gotovi klerikalni krogi zahtevajo verske programe na radio in televiziji in ^aj^^^^oizkus^na^ad^kom
hrane ter izboljšati dohodke primarnih proizvajalcev; (2) pospeševanje industrijskih (delavskih) zadrug tako z ustanavljanjem novih kot s spremembo obstoječih podjetij v zadružno obliko. To bo vodilo do večje proizvodnje, zmanjšanja brezposelnosti, izboljšanja industrijskih odnošajev ter do bolj enakomerne delitve dohodkov; (3) nadaljni razvoj potrošnih zadrug z ohranitvijo posebnosti njih organizacije in zavarovanjem demokratične kontrole članstva nad njihovim poslo-vanjem; (4) ustanavljanje skupine Specializiranih zadrug ali pa ene mnogostranske zadruge zlasti v mestih, tako da bodo imeli prebivalci vsakega mestnega predela na razpolago v svoji bližini vse potrebne služnosti tudi v zadružni obliki.
Kongresa se je udeležilo kakih 1000 delegatov iz 52 dežel. Kanada je poslala 25 delegatov, Združene države samo enega (za volitve) v znak protesta proti sovjetski zasedbi Afganistana. Sovjetski zadružniki so seveda izkoristili kongres vsaj indirektno za propagando. Nasproti hotela, kjer so stanovali delegati iz drugih držav, so^ n.pr. postavili velik napis 'Lenin živi. Lenin zmaguje".
trarevolucijonarnih sil na obstoječe društveno-politični življenje in da taki programi ne bi bili v skladu z ustavo socialistične Jugoslavije in na vprašanje o primerjavi z dogodki na Poljskem, da za tako primerjavo socialistični Sloveniji sploh ni potrebe. Toliko samo o takoizvani „poljski bolezni" in v bodočnosti možnih „poljskih posledicah". Ribičič očitno pozablja na besede o verski svobodi zajamčeni v jugoslovanski ustavi!"
/