Leto VII, štev. 103 Ljubljana, petek 7. mafa 1926 Poštnina pavšaiirana. Cena 2 Din —a Uhaja ob 4. «jwtraj. =t Stane mesečno Din a$ —; m inozemstvo Din 40*— RMbfctno, Oglasi po tarifa. Uredniitvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica Stev j/L Telefon Stev. 7*, ponoči tnd' Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnfShro! Ljubljana PreSerno ulica it £4. ~ Telefon »t. Inseratni oddelek t L)uD!)ank, Prešernova ulica 6t 4 — Telefon &t 49» Podružnici: Maribot, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Rafun pn postnem iek. zavodu 1 Mut>-Jana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.1141. Ljubi'ana, 6. maja V Sloveniji so pašičevci samo oni, H (o po svojih delegatih na seji širšega klavnega odbora NRS glasovali za Pa-siča. Tudi ljubljanska organizacija NRS je pašičevska. ker je pod predsedstvom dr. Vladimirja Ravniharja soglasno odobrila pašičevski nastop svojega delegata v Beogradu. Ako sedaj čitamo v osebnem glasilu dr. Ravniharja ter oficijoznem organu ljubljanske NRS ostro atakn proti slovenskim Dašičev cem. je to naimanj zelo čudno, vsekako pa, za politično dvoživkarstvo izvestne gospode več kakor značilno. Kakor vsekdar, je bilo tudi v spora med Pašičem in Jovanovičem naše stališče povsem iasno: Mi nismo eno niti 5 Pašičem, niti z Jovanovičem. Oba sta pristaša bistveno druge stranke. SDS in NRS sta dve stranki, dve politiki s tako iasno opredelitvijo, da iu ni mogoče zamenjati. Mi smo povsem neodvisni tako od Pašiča. kakor od Jovano-viča. Zatn je naše stališče izraz svobodne volje in našega najboljšega Dre prepričanja. Zato tudi nismo sledili kle. rikalcem. katerih ud in nada ie bil Lju. ba Jovanovič, a tudi ne političnim dvoživkam in neresnim ljudem, ki so bodisi iz političnih špekulacij, bodisi iz prismojenosti pričakovali, da bo kot na grada za njihovA neznačainost in nesposobnost nastopil odrešenik Ljuba Jovanovič. Prihranili smo si kot kronisti s pravilno oceno situacije blamažo. ki si jo sedaj drugi dele med seboj. Za nas samostojne demokrate je pri presoji političnih dogodkov še vedno predvsem važno stališče, ki za ta ali oni politik odnosno stranka zavzema v vprašanju notranje ureditve države, ker ve vsakdo, da smo neizprosni in nepo-kolebljivi onitaristL Nismo mi krivi, ako g. Jovanovič v tem pogledu zastopa politiko, ki ie protivna našemu načelu. Ljuba Jovanovič je vsa zadnja leta Intimno konsoiriral s federalisti. ra dičevci in klerikalci ter ž niimi snoval v državi federalistični blok. Četudi sedaj trdi. da on ni federalist. ie vendarle bila njegova fiksna ideja razdeliti državo na tri interesne sfere, ustvariti vlado iz večinskih strank Srbov. Hrvatov in Slovencev, ter izročiti Hrvatsko na milost in nemilost radičevcem. Slovenijo pa v eksploataciio klerikalcem. Ze to. da so klerikalci neprestano hvalili in povzdigovali Ljubo Jovanoviča. je bilo znamenje, da mi ne moremo biti na oni strani, kjer so njihovi zavezniki in Dotuharjl Gospodu Pašiču vse drugo lahko očitaš, samo teea ne. da on ne zna držati vajeti v rokah. Paiič je dejansko držal nele svojo stranko, marveč tudi državo po konci tudi v najbolj opasnih časih radičevskih rovarenj in orgij klerikalcev. Jovanovič ni ničesar držaj in če bi on prišel bi bilo še mnogo slabše in država bi se lahko makar tudi razletela. S tem pa še ni rečeno, da bi ne želeli in privoščili g. Pašiču več mladosti in mani reakcijonarnosti. kar Da radi drugih slabosti tudi pri g. Jovano-viču ničesar ne zaleže. Tudi z moralnega stališča ne moremo stati na strani Jovanoviča. On in njegovi ljudje porabljajo Droti Pašiču kot orožje korupcijo. Priznavajo, da Nikoli Pašiču ne morein kaj očitati, nego le njegovemu sinu. Pa recimo, da ie stvar za Pašiča še hujša kakor se slika, a vprašamo: Ali g. Jovanovič ni za vse to vedel že preje? Štirideset let je bil pristaš NRS. da. celo njen podpredsednik. Pašič senior in iunior danes nista drugačna kakor Dred enim letom, pred 5 in desetimi leti. Ljuba Jovanovič je kot za Pašičem v stranki najvišji funk-cijonar molčal in vse odobraval do zadujega časa. ko se ]e začel soar v porodici med Pašlčevim sinom in Jd-vanovičevim zet m. Ako bi bil Jovanovič pravi mož. je imel dovolj prilike in časa. da bi odpravil v NRS korupcijo in še marsikaj drugega. Da je bil Jovanovič sposobnejši, agilnejši. moder-nejši. bi kot podpredsednik NRS. ki je imel vedno ugledno in vplivno pozicijo, z lahkoto izvedel vse reforme. In. ali je moralno, da pristaš stranke, njegov intimni tovariš, skoči šefu stranke — pa naj bo to šef katerekoli stranke — po 40 letih skupnega sodelovanja in skupne soodgovornosti v hrbet na način, kakor je to storil g. Jovanovič? Ob taki strankarski morali mora propasti sploh vsa politična morala. Stoian Protič je bil mož povsem drugega kova. On je padel in končal kot človek principov, kot trmoglav dogmat k. neupogljiv v svoji konsekvenci. Ljuba Jovanovič pa odhaja kot žrtev svojih lastnih intrig kot osebni rival g. Pašiča. kot žrtev strankarske nelojalnosti, političnega dvoživkarstva, a tudi figarstva. Tik pred odločilnim bojem ie sam vrgel puško v koruzo. Zmaga pašičevcev je v veliki meri zmaga Jovanovičeve nesposobnosti. Zapisali smo že. da se ie še vselej preva-ril tisti, ki nanj zida. Tako je b lo tudi v sporu med Pašičem in Jovanovičem. Danes je Jovanovič izoliran, ker so ga vsi zapustili V uteho mu gotovo ne more biti. ako mu sedaj v Ljubljani politični bedaki trobijo Dosmrtnico. Ostra akcija proti bolgarskim komitom Bombni atentat v Strumici kot pričetek večje komitske akcije. Konferenca v zunanjem ministrstva. — Protestna nota naše vlade v Sofiji. Beograd, 6. maja p. Bomba, ki Jo ie vrgel v hotel »Srbski kralj« v Strummici bolgarski komita ta ki je zahtevala 19 žrtev, med njimi dve smrtni, je izzvala po vsej državi zelo mučen vtis. Ministrstvo zunanjih zadev je prejelo številne dop se iz krajev ob Bolgarski, da naj z najostrejšlmi odredbami napravi konec zločinskemu delovanju bolgarskih Setašev, ki Je zahtevalo že toliko nedolžnih žrtev. Prebivalstvo ogroženih krajev energično zahteva orožje, da bo samo obračunalo z bolgarskimi komi-ti, ki ogroža vedno znova njegov mir. Vznemirjenost je tem večja, ker se Je z gotovostjo dozaalo, da «e v bolgarskih Jjmetfnih vaseh skriva več komitaških čet ki čakaj u samo aa usoden tre no tek ra vpad na naše ozemlje. Nekaj teh če' Je opremljenih z našimi orožniškimi uniformami, ki Jim omogočajo laiK prehod preko meje in p vzro-caoje zmede med našim vojaštvom in orož-mštvom, kakor tudi med našim obmejnim prebivalstvom. Beograd, 6. maja p. Kakor bltro se Je izvedelo po Baogradn o podrobnostih a en-tata, se ]e v zunanjem mn.strstvu pripravilo vse, da se pomladanske komitske ak-c-je v kali za tre. To se ie vršila širša konferenca o korak.h, ki naj se naprav jo proti Bolgarski. V razpravi se ie zahtevalo, da mora Bolgarska dopustiti, da smejo naše zasledovalne čete prest piti b-lgrrsko m«, lo 'n na bolgarskem ozemlju za 1 do vati zločince. Vlada bo tudi zahtevala v Sofiji, da se končnoveljavno razžene k>ml'ašW komite. Ki povzroča ve^na nove nemire hi krvoprelitja. Zahtevala bo tnd odškodnino za ubite in ranjene. Protestna nota bo vsebovala tudi zahtevo po Jamstvu za varnost naše maje. Beograd, 6. maja p. Zunanji minister dr. Ninčič Je popoldne posetil min predsednika Uztmovida, s katerim se je dolgo posvetoval o raznih zunanjepolitičnih zadevah, zlasti pa o bombnem napadu bolgarskih če-tašev na Stnmrioo. Pri tei priliki «e je, ka- kor zatrjujejo poučeni krogi končno redi-girala protestna nota, ki jo pošlje naša vla. da v Sofija Beograd, 6. maja P. Ko: komentar k pri-četku nove akcije bolgarskih četašev prinaša »Politika« sledečo notico: »V »Politiki« Je nedavno izšel razgovor naSega so-trudnika s komandantom orožništva generalom V. Tomičem o lavni varnosti v Južni Srbiji. G. Tomič se ie izrazil o razmerah na našem jugu optimistično in ie trdil da j« vsaka komitska akcija v večjem ob' segu nemogoča, ker se je proti njej uprlo ljudstvo sami. Ta mterviuv Je ponatisnila vNezavisna Makedonija« glasilo makedon-stvujočih. H koncu le dostavila karakteristični komentar, v katerem pravi da makedonski komitet še ni mrtev ta da bo bližnji bodočnost: dokazal, da se Je general Tomič strašno prevaral. In v resnici, sodeč po pripravah ki se vrše po k-mitskih centrih, se kaže da se bn ta pretnia ma-kedonstvujoSih uresnSčila. Prvi poskus se Je že fzvršH v Strumici.« Beograd, 6 maia p. Bolgarski poslanik Vakarevski Je danes izjavil, da le po nie-govih informacilah tz Bolgarske atentat v Strumici osebno obračunavale naš;h ljudi, k! so bili Prej bolgarski komite, sedai pa so jugoslovenski. Bolgarski poslanik Vaka-revski izjavlia na trditev. da so bili krvavi dogodki v Strumici vprizorieni od make dottstvujuščih. da sploh nobena bolgarska akci.ia ni več mosroča in da noben bolgarski četaš ni v zadnjem času prešel preko meje na lugoslovensko ozemlie. Zaradi tesra ne veruje, da bo naša vlada izročila Sofiji kako noto. dokler ne ugotovi vsega točno, ker bi se lahko zgodilo, da izpade njena akcija v škodo Jugoslavije. Listi prrpomi njajo k izjav) poslanika Vakarevskega. da Je v Beogradu prav dobro znano, da Je do-Eodek v Strumici izvršen v zvezi z make-donstvnjučimi. da fe zločinec pobegnil preko meie in da se skriva pri bolgarskih če-tašib. (Glej tudi članek na 3. strani. Ured.) Nevzdržna napetost med radikali in radičevci Politični krogi o ostrem napadu oficielnega glasila NRS na St. Radiča. — Osamljenost Ljube Jovanoviča. — Včeraj je ves Beograd praznoval «D|urdjev danak». nove vlade drži lahko samo nekaj tednov in to navzlic velikemu prizadevanju g. Uzu» novica, ki je dosedaj imel pri svoji akciji izredno veliko sreče. Kaj bo potem sledilo, je še povsem negotovo in nejasno, nove volitve, ki naj bi se vrSile še letošnjo je« sen pa se smatra malone kot edini izhod Ljuba Jovanovič se je po dcbaclu po. tegnil osamljen v zatišja. Značilno je, da njegove usode nihče ne pomiluje, marveč se nad njegovo politično nespretnostjo vse samo zgraža. Tudi «Pravda», glasilo opozi« cije, dela Jovanoviču očitke in smatra, da je napravil največjo pogreško, ko je zahte. val od kluba zadoščenje. Mnogo bolje M storil, ako bi podal izjavo, da se smatra za člana radikalne stranke, ker bi na ta na. čin pustil celo vprašanje odprto. Z zadr. žanjem Ljube Jovanoviča so postali ne z a. dovoljni tudi njegovi najboljši pristaši, vojvodinski radikali. Ti so se prvi zavzeli zanj, ki p« jih te sedaj s svojim pasivnim zadržanjem spravil v neprijeten položaj n*. prtm vodstvu radikalne stranke. Beograd, 6. maja. p Radi praznovanja Gjurgjev dana je bil danes ves Beograd v prazničnem razpoloženju in zato ni bilo ni. kakih važnejših političnih dogodkov. Cela vrsta politikov je slavila danes svojo krst. no slavo, Svetozarjevo. Veliko število pri. jateljev je sprejel voditelj Samostojne de. mokratske stranke Svetozar Pribičevid, ki so mu prišli čestitat h krstni slavi. Mnogo političnih prijateljev, zlasti poslancev je bi« lo tudi pri Nikoli Pašiču, ki so mu tudi pn tej priliki ponovno izrazili svojo udsnost in zvestobo. Veliko pozornost v političnih krogih je vendarle vzbudil oster napad oficijelnega glasila »Samouprave® na St. Radiča radi celjskega shoda. V tem članku vidijo oni zanesljivo potrditev, da je razmerje med obema strankama vladne koalicije še ved. no silno napeto. Smatra se. da je politika »sporazuma* v popolni likvidaciji in se vzdržuje še samo zato, da se pridobi na času za nove kombinacije. Ako ne bo Ra. dič še poprej s kakim novim korakom si. tuacijo docela razbil, se »fortvurštlerija* Načrt kazenskega zakona in zloraba duhovniške oblasti Včerajšnja zagrebška «Riječ» zahteva, da se v novem kazenskem zakonu točno ugotove kazenske sankcije glede ČL 12. ustave ter ž njimi zlasti prepreči nadaljno zlorabo vere v politične namene. Zagreb, 6. maja. r. Z ozirom na načrt no. I tom zakonov, ki se ustvarjajo, nikakor ne 1------— —'---L!l -x—• sme falzificirati našega temeljnega držav. nega zakona. Nadaljevanje pogajanj za konkordat Beograd, 6. maja. p. Kakor se izve iz di. plomatskih krogov, se začetkom prihodnje, ga tedna nadaljujejo pogajanja med Jugo. slavijo in Vatikanom za sklenitev konkor. data. Zato odpotuje naš delegat dr. Voja Janjič v Rim. kakor se doznava, še ta teden. Zanimivo odkritje v finančnem ministrstvu Beograd, 6. maja. r. Kakor se izve, so v finančnemu ministrstvu odkrili, da je biv. ši finančni minister dr. Sto j ad in o vi č stalno plačeval okoli 40 nov'narjev. Pantellja Jo. vovič, ki ie nedavno objavil, da je minister dr. Stojadinovič vzdrževal njegov list z na. logi. da napada Nikolo Pašiča, četudi je dr. Stoladinovič sam glasova! za izključi, tev Li»be Jovanoviča :n tako odobri! po. titiko Pašiča, je prejemal na mesec 10.0GC dinarjev. vega kazenskega zakona, ki je bil včeraj predložen Narodni skupščini, naglasa da. našnja iRiječ* v daljšem uvodniku dolžnost zakonodaje, da v okviru ustavnih določb čL 12. ugotovi potrebne sankcije za nji. hovo izvrševanje. V kazenski zakon vseka, ko spadajo določbe o kaznih, ki jim zapa» de, kdor bi koga silil k gotovim verskim dejanjem, svečanostim, obredom in vajam, ne da bi imel za to pravico. Poleg tega pa spada v kazenski zakon, kar je politično najvažnejše, tudi sankcija proti onim, fcl svojo duhovniško oblast izrabljajo v stram fcsrsfce svrhe. Vladna večina, ki je priprav. Ijena za vse mogoče koncesije tudi naj. bolj reakcijonamim silam v državi, samo da bi se vzdržala na oblasti, ne bo smela izigrati predpisov ustave. Za to bo poskr« bel vsaj oni del opozicije, ki mu svobodo, miselstvo, na prednost in sodobnost niso prazne besede. Sankcije v kazenskem za. konu ne smejo b:ti take. da bi se enostavno rogale ustavi. Biti morajo jasne, odločne, ker se bo samo na ta način moglo prepre. čiti izkoriščanje vere v strankarske name. ne, ki je naši državi in konsol:daciji raz. mer že mno^o škodilo. Uporaba ustave po. Ureditev naših vojnih dolgov v Ameriki in Angliti Protokol v Ameriki podpisan. — Optimistični komentarji beograjskih novin. — Londonski poslanik dr. Gjurič započne po povratku v London pogajanja z angleško vlado. ku v Beograd je v Washingtonu ostal naš VVashlngton. 6. maja d. S posebnim komunikejem je bila danes obveščena Javnost Zedinjenih držav, da se le dosegel sporazum o regulaciji vojnih dolgov kraljevine SHS napram Zedinienlm državam Severne Amerike. V imenu jugoslovensko vlade ie sporazum podpisal poslanik kraljevine SHS na angleškem dvoru g. Gjurič. v imenn ame riške komislie za regulacijo vojnih dolgov pa njen predsednik g. Mellon. Protokol Je danes podpisal tudi predsednik USA g. Coo lidge, a v najkrajšem času pride protokol tudi v parlament in senat v svrho ratifikacije. Beograd, 7. maja r. Vest o podpisu protokola za ureditev naših dolgov napram Ze-dinjenim državam spremljajo beograjske novine z naslednjimi dostavki: V teku pogaianj, ki iih fe naša fiuančna delegaciia vodila s predstavniki ameriške vlade, je bilo defimtivno ugotovljeno, da naš dolg znaša 62.850.000 dolarjev. Ameri-kanci so tedaj pristali, da znižajo obrestne mere od 4 In en četrt odstotkov na 3% za dobo 1922 do 1925. računajoč pri tem navadne obresti, ne pa obresti od obresti. Odplačevanje dolga b{ se po tem sporazumu Imelo izvršiti v dobi 62 let To je v glavnem bil rezultat uspehov naše finančne delegac'!e. Po njenem povrat londonski poslanik dr. Gjurič, da dokonča pogajanja- Na podpis protokola ie bilo treba čakati, ker se ie pred ameriškim senatom ravno vodila debata o italijanskih dolgovih V tem času ie dr. Gjuriču po instruk-ciiah iz Beograda uspelo prepričati ameriške faktorje, da ie treba izboljšati prvotne pogoje odplačevanja naših dolgov. Glede na velike in težke žrtve Srbije v svetovni vojni, posebno pa glede na težavni finančni položaj pri povratku Srbov v opustošeno domovino so se Amerikanci dali omehčati ta so sprejeli več naših predlogov. Novi pogoj] odplačevanja so mnogo ugodnejši, ka kor italijanski, belgijski in francoski. Po izjav; merodajnih faktorjev moramo biti popolnoma zadovoljni z uvidevnostjo ameriške vlade. Naš delegat dr. Giurič se vrača na svoje mesto. Vsi izgledi kažejo, da se takoi po njegovem povratku v London pričnejo pogajanja za ureditev naših vojnih dolgov napram Angliji. V Londonu se že nahaja naša komisija, ki s predstavniki angleškega vojnega ministrstva dejuje na sestavi spiska o vojnem materijalu, ki ga ie Anglija tekom voine izročila srbski armadi. Cim bo ta posel zaključen, se prično pogajanja zastran vojnega dolga. Nespremenjen položaj v Angliji Stavka se nadaljuje v znamenju boja med vlado in strokovnimi organizacijami, — Nasprotujoča si poročila o poteku stavke. — Novi nemiri. Nad dva kvtatala pisem ie bilo odposlanih po zraku. Zračni promet s potniki se ie po-trojil. Poslednje vesti pravijo, da se promet na kriza po vsej Angliji zboljšuje. Z druge strani pa javljajo, da se ie tudi med brzojavnimi uslužbenci pričelo gibanje za proglasitev stavke. Ponoči ni prišlo do nobenih Incidentov. S noči Je množica demonstrantov v nekem delavskem okraju vrgla z mesta v reko Temso en tank. Posredovali so oddelki policistov ter razpršili množico. Nekaj demonstrantov Je bfio aretiranih. V Sii-verstovnu so demonstranti odčepili velike petrolejske cisterne. Več tisoč litrov petroleja se le na ta način razlilo po ulicah. Borza deluje v zelo omejenem obsegu. Predlog za zatvoritev borze Je vlada odklonila, ker bi zatvoritev povzročila zmešnjavo med občinstvom. London, 6. maja s. Na jugu Londona so napadli stavkujoči več avtobusov ter enega zažgali. Razgrajači so pretepli šoferje in sprevodnike. Policija ie bila takoi na mestu ter vzpostavila mir. V Cardiff je dospela lahka križarka. Kakor poročajo Iz Ne\v-porta ie v tamošnji tvornlci Jekla 95 odstotkov delavcev zopet prišlo k delu. Ldinburgh, 6. maja. s. Snoči Je prišla tuno žica breječa več tisoč osel^ v konflikt s policijo, ki jo Je obmetavala s steklenicami in kamm. Razbitih je bilo več šip v izložbah. Nekaj trgovin Je bilo oplenjenih. Aretirali so pei oseb. Pet policistov in nekaj civilistov so ranjene prepeljali v bolnico. Hamburg, 6. maja. s. Posledice angleške stevke se čutijo tudi v hamburškl luki. Direktni tiansport premoga v Anglijo ie popolnoma ustavljen. Dosedaj je odšlo dnevno 5 dc 6 parnlkov. Več parnikov, ki so hoteli odpluti v Anglijo, ie ostalo v ham-barškem pristanišču. London, 6. maja s. »Britlsh Gazette« ob-javl a proglas ministrskega predsednika Baldwina. v katerem se nagiaša, da ie bila napadena ustavna oblast. Proglas pravi: Vsi državljani naj z funaštvom in s potrpljenjem prenašajo vse težave. Postavite se za vlado, ki ima nalogo delati za svobodo ta za prestiž naroda. Narod Je napravil parlament za svojega zaščitnika. Splošna stavka Je Izzivanje parlamenta ter vodi k anarhlJL Proglas vrhovnega generalnega sveta strokovnih organizacij pa nagiaša, da ie stavka samo gospodarskega značaja, ;n da se zahteva od vsakega člana vzorno vede-n.'e, da policija ne bo imela nobene možnosti za intervencije. Izbruh nemirov bi samo škodoval nspešnemu konen stavke. London, 6. maja k. Izvršilni odbor zveze rudariev je fmel ves popoldan sejo. Več članov Je izjavilo, da se položaj ni izpreme-nil. London. 6. maja s. Upi, ki so iih pozročili včerajšnji pomirjevalni govori v spodnji zbornici se dosedaj še niso uresničili. Vodja rudarjev Cook ie izjavil, da so govorice o miru neutemeljene. promet v Londonu se ie nekoliko izboljšal. Lepo vreme olajšuje cestni promet. Dopoldne Je bilo videti na cestah stotine avtobusov, kljub temu. da Je zveza šoferiev napovedala prfdržitev k stavki. Podcestne železnice objavljajo, da se bo na glavnih progah vzpostavil promet vsakih deset minut. Razven vladnega lista in lista generalnega sveta kongresa strokov nih organizacij so dosedaj izšle samo »Times«. Ostali listi se niso mogli tiskati. »Daily Mail« razširja v Angliji velik del svoje v Pariz tiskane naklade. Pariz, 6. maja. o. Poštno službo med Anglijo ta kpnttaentom so včeraj vršila letala. Načelne ovire za obnovitev pogajanj Vlada je pripravljena, toda prej mora prenehati splošna stavka, na kar pa delavstvo noče pristati. — Viharna razprava v parlamentu. — Saklatvala obsojen na dva meseca. London. 6. maja, sk. Reuterjev urad | tako pripravljeni upreti se onim. ki ho- S«>.1«n • Hneadol Ha Hokanih rvnolrA-vr Sv nMn^< MilUm.n ____ iavlja: Dosedaj ni nobenih znakov, Iz katerih bi se moglo sklepati, da se bodo pogajanja zopet pričela. Svet strokovnih organizacij iznova poudarja svojo pripravljenost za pogajanja, vendar ni izgleda, da bi kongres strokovnih organizacij sprejel pogoje ter najprej preklical splošno stavko. Velika večina stavkajočih se pokorava povelju sveta strokovnih organizacij, naj se izogiba vsakih nasilstev. Dosedanji nemiri so le malenkostnega pomena. V rudarskih centrih vlada mir. Železniške zveze med Londonom in pokrajino se polagoma izboljšujejo. V debati na današnji seji spodnje zbornice o položaju stavke je izjavil Batley (delavska stranka), da Je vlada podpirala lastnike rudnikov, ki so hoteli izstradati delavce. Ako bo kak lastnik rudnikov skušal vzdržati obrat s stavkokazi. bo prišlo do nemirov. Hogg. ki je odgovoril za vlado, ie k izjavam Batleva DriDomnil: Izjava, da se gotovim ljudem ni Dosrečilo. voditi svoje obrate dalje, ker so jim člani strokovnih organizacij to prepovedali, je najboljše opravičilo za odredbe vlade. Har-dv Jones (delavska stranka) ie izjavil: Govor Hogga ie bil najbolj izzivalen, kar tih je snodnla zbornica dosedai slišala. Jack Jones (delavska stranka) pa ie dejal, da so pristaniški delavci ravno čejo znižati njihove mezde, kakor so bili pripravljeni bojevati se proti Nemcem. Komunistični poslanec Saklatvala. ki,, je bil radi govora v Hyde Parku obtožen, je bil obsojen na dva meseca ječe. G!a»gow, 6. maia b. Novinarska zveza ie sklenila soglasno, da bodo nieni član; so-deiivali pri listih, ki Izhajajo s pomočjo prostovoljcev. Liveriool, 6. maja. f. 7 odstotkov cestnih železničarjev v Liverpoolu se ie vrnilo na dela tn v nekaterih manjših tovarnah ie obrat zopet normalen. Pristaniški čuvaji v Liverpoolu so se vrnili k dolžnosti in od danes zopet vrše službo. (Glej tudj poročila na 2. ta 6. strani. Ured.) Revolucija v Nikaragui Washlngton, 6. maja. A V Nikaragui je izbruhnila revolucija. Liberalna stranka je proglasila Sacaso za predsednika republike in je s svojimi četami zasedla mesto Blue--field kar je izvedel general Sandoval. Sa-casa je bil ustavno izvoljeni podpredsed* nik, ko je izvedel Chamorro svoj puč, vsled katerega je postal predsednik. Vendar ga Zedinjene države niso hotele priznati. Kon« gres je proglasil vojno stanje. Ameriška vlada je odredila, naj odpluje v Bluefield križarka, da .tamkaj ščiti interese Zedinje. nih držav * Vzroki in izgledi orjaške industrijske borbe v Angliji Dalekosežnost stavke b, London, 5. maja. Generalna stavka v Angliji je brez dvoma največja notranja industrijska borba, kar jih pozna zgodovina Velike Britanije. Je pa tudi ena najusodnejših socijalnih hi gospodarskih kriz modernega človeštva. Ne samo da stavkajo doslej nevideni milijoni delavcev — po vladnih podatkih čez dva milijona, po trditvi delavskega vodstva nad štiri milijone —. temveč je sedaj prvič v zgodovini angleškega delavskega gibanja, da ne vodi stavke prizadeta strokovna organizacija — v tem primeru bi morala to biti rudarska zveza — temveč glavni svet vseh strokovnih organizacij. Še pred petimi leti je voditelj železničarjev Thomas na Javni seji strokovnega kongresa gladko odklonil misel na generalno stavko in jo je tudi preprečil. Danes izjavlja isti Thomas v parlamentu, da je splošna stavka edino orožje britanskih delavcev. Tudi se doslej še ni zgodilo, da bi bila kaka večje stavka sprejeta s tako večino. Za sedanjo generalno stavko so glasovali zastopniki 3,653.000 delavcev, proti njej pa samo delegati 50.000 delavcev. Končno se doslej še ni nikoli zgodilo v taki meri, da bi bili socijalisti in komunisti tako složni v akciji tako ogromnega stila. Angleško stavko podpirata socijalistična in moskovska politična internacijonala. V imenu amsterdamske strokovne internacijonale pa je izjavil njen tajnik Oudegeest, da stavlja vso svojo moč in finančna sredstva v višini 200 milijonov holandskih goldinarjev na razpolago angleškim rudarjem. Spričo dalekosežnosti dogodkov v Angliji je vsekakor zanimivo proučiti vzroke današnje nečuvene borbe. Celokupno angleško gospodarstvo stoji že od leta 1920. sem v znamenju težke krize. Velika Britanija je bistveno navezana na izvoz, zato jo je svetovna gospodarska depresija mnogo huje zadela nego dežele, ki jim zadostuje domači trg. Finančna politika vseh angleških vlad po vojni pa je to zlo le še stopnjevala, najizrazitejša je bila ta politika pod sedanjim Baldwinovim kabinetom. Churchill si je nadel za svojo glavno nalogo, da spravi funt šterling na zlato osnovo. S tem je napravil angleškemu izvozu isto škodo kot z zvišanjem izvozne carine. Obenem pa je dvig angleškega denarja favoriziral uvoz, ki ga skuša vlada pobijati z zaščitnimi tarifami. Vsi ti vzroki povzročajo draginjo, brezposelnost in zastoj v produkciji in trgovini Najhujše prizadeto je angleško rudarstvo, ki je še vedno glavna industrijska panoga Velike Britanije, saj zaposluje 1,250.000 delavcev. Med vojno in neposredno po vojni je premogarstvo v ceh vrsti držav izdatno napredovalo. Vodna sila in petrolej vedno bolj izpodriva uporabo premoga. Potreba za premogom pa se zmanjšuje tudi s tehnično izpopolnitvijo, z vedno racionalnejšo izrabo goriva, z izboljšanjem strojne tehnike. Za časa zasedbe Poruhrja si je angleško premogarstvo nekaj opomoglo, toda ravno Angleži so najener-gičneje zahtevali izpraznitev Poruhrja in tako škodovali lastni premogovni industriji. Pomagali so na noge nemški konkurenci na svetovnem trgu. Zadnja leta so bili produkcijski stroški v angleškem premogarstvu nedvomno predragi Veliko število rudnikov — ki zaposlujejo eno tretjino rudarjev — dela z izgubo. Temu niso krive samo delavske mezde, marveč tudi tehnična zaostalost in neracijonalna izraba dotič-nih rudokopov. Podjetniki vidijo en sam izhod iz tega nemožnega stanja: znižanje plač in zvišanje delavnika od sedem na osem ur. To znižanje mezd naj bi bilo najobčutnejše v pasivnih rudnikih. Delavci pa na tako rešitev ne marajo pristati. Izračunali so, da je dobiček v aktivnih podjetjih še vedno zadosten, da bi kril izgubo v pasivnih rudnikih. Zato predlagajo enotno upravo vsega rudarstva, podržavljanje vseh rudnikov. Že lanskega julija bi moral izbruhniti konflikt radj teh neizmirljivih razlik v naziranju lastnikov in delojemalcev. • Tedaj se je vlada izognila boju s tem, da je dovolila pasivnim rudnikom podporo iz državne blagajne. Ta režim je nehal z letošnjim prvim majem. Danes se vsi Angleži strinjajo v tem, da država nikakor ne more več zdrževati ne-donosnih premogovnikov z denarjem davkoplačevalcev. Tako je prišlo do stavke, ki naj reši dilemo: ali znižanje mezd' ali podržavljenje. Rudarji sami ne bi mogli voditi stavke z uspehom. Zakaj v Angliji so naku-pičene ogromne zaloge izkopanega premoga, ki zadostujejo za mesece in mesece. Da se ta premog ne bi mogel prevažati, so skupaj z rudarji zastavkali tudi železničarji, mornarji in prevozni delavci. Tako je prišlo do stavke v vseh življenjsko važnih industrijah. Da bi se stališče angleških rudarjev ojačalo, je sklenila internacijonalna zveza prevoznih delavcev onemogočiti z vsemi sred-stvi prevoz premoga v Veliko Britanijo. Tako je stavka v Angliji dobila mednarodni pomen in bo odločitev v tem ali onem smislu usodno posegla v gospodarske in socijalne razmere tudi drugih industrijskih držav. Debata v parlamentu d, London, 5. maja. Današnja seja spodnje zbornice, ki so se je udeležili vsi poslanci in ki se je vršila v prisotnosti zastopnikov kraljevske hiše, pomeni nov člen v verigi nespremenjenega vladnega stališča v stavkovni krizi. Predvsem je notranji minister sir William Joynson-Hicko zahteval, da mora zbornica odobriti na temelju zakona o izjemnem stanju izdane odredbe za dobo enega meseca. Istočasno je pripomnil, da je zakonita odprava teh odredb odvisna od tozadevnega pritrdila zbornice. Izrazil je upanje, da po poteku enega meseca ne bo treba razpravljati o podaljšanju izjemnih odredb. Minister je izjavil, da ima pravico uporabiti oboroženo moč za izvedbo teh odredb. Nato je podal notranji minister uradno sliko o položaju. Spomnil je zbornico na Macdonaldove izjave v času. ko je bil on ministrski predsednik. Macdo-nald je takrat izjavil, da mora vlada v slučaju stavke skrbeti za nemoteno javno službo in da mora ščititi vsakega, ki je v vladni službi. Ta Macdonaldova izjava se popolnoma strinja s sedanjim položajem Izjemne odredbe ne ovirajo nikomur sodelovanja pri stavki, vendar pa je treba skrbeti tudi za večino prebivalstva. ki trpi na posledicah stavke. O razvoju stavke je izjavil, da je položaj drugega dne z ozirom na promet mnogo boljši nego je bil prvi dan. Promet z avtobusi je zadovoljiv. Vse elektrarne obratujejo normalno. V službo je stopilo mnogo mornarjev in prostovoljcev. Uporaba elektrike je dovoljena vso noč, podnevi pa ie močno omejena. Vlada se še ni poslužila snecijalnih policijskih agentur. od katerih je 7500 že v službi. 3500 pa je že priseglo. Javna zborovanja bodo prepovedana le tedaj, ako bodo ogražala javni red in mir. Končno ie minister apeliral na narod, naj se ne vznemirja no alarmantnih vesteh. Dosedaj je prišlo do resnejšega incidenta le minulo noč v vzhodnem delu Londona. Strokovne organizacije menijo, da je čas na njihovi strani, kar pa ni pravilno mnenje, kajti čas je na strani onih. ki so se izrekli proti stavki. Družba bo s časom tako izpopolnila svoje organizacije, da bo mogla obstojati tudi brez stavkujočih. Ako bo narod miren in potrpežljiv, se mora kmalu najti izhod iz sedanje krize. Lloyd George je izjavil, da bo vlada mogla kmalu rešiti deželo iz sedanjega položaja, ako bodo vse njene odredbe nepristranske Izrazil je upanje, da vla- j da ne bo nastopala proti zborovanjem, j ki jih bodo sklicale Trade Unions. Poslanec delavske stranke Thonias : je izjavil, da je stavkovni odbor sklenil najstrožji red in da bodo vsi stavku-joči, ki bi se pregrešili proti ukazu, strogo kaznovani. Delavski voditelj Henderson je ugotovil, da voditelji strokovnih organizacij niso odgovorni za prelom pogajanj. Delavski voditelj in glavni tajnik združenih strojevodij BromIey je priznal, da morajo delavci doživeti poraz, ako bi vlada uporabila proti njim vsa pomožna sredstva. Toda to se v naslednjih tednih še ne more zgoditi. Končno je še enkrat govoril Macdo-nald, ki je vprašal zbornico, ako ni mogoče česa ukreniti. Pristavil je, da ne vprašuje v imenu kongresa strokovnih organizacij, temveč le v svojem in v imenu nekaterih svojih prijateljev. Za njim je govoril ministrski predsednik Baldwin, ki je med drugim izjavil, da nobena vlada ne more kapitulirati pred nobeno splošno stavko. Svoja izvajanja je končal z izjavo, da vlada ne nasprotuje ponovnim pogajanjem, toda le s pogojem, da preneha prej splošna stavka. Možnost novih pogajanj t London, 5. maja. Ministrski predsednik Baldwin je v svo» jem današnjem govoru v spodnji zbornici izjavil, da je nedeljska pogajanja preki« nil zato, ker so se stavci pri «Daily Mailu» uprli izvršiti odkazano jim delo in to baš v trenutku, ko je skupno z drugimi ministri sestavljal mirovno formulo zastopnikom kongresa strokovnih organizacij. Istočasno je izšlo iz glavnega stana strokovnih orga« nizacij povelje za splošno stavko. Pod ta« kimi pogoji bi bilo nadaljevanje pogajanj nezmiselno. Kakor hitro bo splošna stavka brezpogojno preklicana je vlada pripravlje« na obnoviti pogajanja. Omejevanje svobo« de tiska ni samo pretnja, temveč pomeni prehod k takozvani neposredni akciji. Baldwinu je odgovoril Macdonald, ki je povdarjal, da so zastopniki strokov, orga« nizacij in rudarjev v noči od nedelje na pondeljek razpravljali o potrebi sporazum« glede formule, ki sta jo izdelala državna podtajnvka rudarskega in delovnega mini« strstva, ko je vlada nenadoma prekinila nadaljevanje pogajanj. Takoj je odšla de« putacija generalnega sveta v sobo, kjeT so bili ves večeT zbrani člani vlade, toda na« šla je sobo temno, kajti ministri so že od« šli. Nato je ministrski predsednik Baldw5n ponovno naglasil, da so vrata za pogaja« nja na široko odprta toda Ie tedaj, če pre« neha splošna stavka. Zanimive so izjave, ki jih daje glavni stan delavske stranke inozemskim novi« i narjem. Voditelji delavstva naglašajo, da mora priti inicijaiiva za pogajanja s strani vlade, nikakor pa ne more delavstvo pri« stati na predhodni preklic splošne stavke. Veliko neprijetnost in nepričakovane skr« bi je povzročilo vodstvu stavke dejstvo, da je stopila v akcijo že druga obrambna črta, kar se je zgodilo zoper voljo vodstva, ki je določilo, da se stotisoči članov manj« ših strokovnih organizacij v začetku ne udeleže splošne stavke. Prva posledica te« ga je bila, da so številni podjetniki odšlo« vil svoje delavce. Ker bo stavka predvido« ma trajala še dalje, se bo število stavkujo« čih povišalo na ta način za 1 milijon, kar ni v interesu stvari, ki jo zastopa stavkov« no vodstvo. Značilna za potek stavke je taktična po« teza generalnega sveta strokovnih organi« zaoij, ki je razglasil, da gre izključno le za industrijsko stavko, ne pa za politično« revolucijonaren akt, kakor je razglasila vlada. Stavkovno vodstvo je prejelo iz mnogih držav izraze simpatije in celo ponudbe za denarno pomoč. Federacija transportnih delavcev je obvezana, da ne sme noben njen član sodelovati pri odpravi parnikov, ki vozijo premog. v aw!eško stavko Moskva, 6. maja. d. Vsa javnost zašle-dnje z izrednim zanimanjem potek splošne stavke na AngleSkem Kljub 1. majn to pravoslavnim velikonočnim praznikom so listi priredili posebne Izdaje. V mnogih tvornlcah so Min zborovanja, na katerih so zbirali prispevke za stavkajoče Ztn-ovjerv je imel govor, v katerem je naglasa! politično stran stavke. Napisal js t'. racije zopet pričele. Pariz, 6. maja. f. Po zadnjih vesteh iz Udžde so se pogajanja z Rifovd razbila. Amundsenov polet Oslo, 6. maja. b. Amundsenov zrakoplov «Norge» je danes pristal v Vadsoeju. Do Spitzbergov ima še 1200 kilometrov. Novi španski poslanik pri Vatikanu Madrid, 6. maja. b. Podadmiral Magaz je ; imenovan za fpanskega veleposlanika pri i Vatikanu. K strumniskemu atentatu V dnevih pravoslavnih velikonočnih praznikov je priredila Makedonska re-volucijonarna organizacija po vsej Bolgariji veliko število manifestacij, ki so trajale domala teden dni. Na njih se je bolgarsko občinstvo razvnemalo za akcijo makedonstvujuščih; hkrati so se zbirali prispevki za pomoč komitski propagandi, ki naj se kot doslej vrši tako z besedo kot z dejanjem. Karakteristično je, da je «Beogradsko Pevačko Društvo«, ki je imelo za Veliko noč prirediti koncert v Sofiji, odložilo svoj po-set bolgarski prestolici baš radi teh prireditev makedonstvujuščih, ker se je bilo bati neprijetnih incidentov. Letošnja pomlad se je na našem jugu pričakovala s precejšnjo pozornostjo. 3omlad je bila, kakor znano, na Balkanu pričetek komitske akcije — Djurdjev danak. hajdučji sastanak —. Vse se je izpraševalo z napetim zanimanjem, kače pojave bo prinesla letos doba. v kateri je komitaški akcijski odbor pričel s svojimi podjetji. Letošnja pomlad je imela biti še prav posebno zanimiva, morda celo odločilna. Lansko leto je namreč prineslo silne poraze komitskemu gibanju Naša žan-darmerijska in vojaška organizacija na jugu se je zelo izpopolnila. Organizacija protikomitskih prostovoljnih čet, izvedena po vseh vaseh vzhodne Makedonije, s ciljem, da oboroži prav take komitske oddelke ter jih postavi nasproti bugaraškim makedonstvujuščim in njihovim skritim pomagačem, se je obnesla zelo dobro. O vsem tem priča najzgovorneje fakt, da je bilo lani mogoče že tekom par dni odkriti in razbiti vsako komitaško čelo, ki je prišla čez bolgarsko mejo. To je bil velik uspeh; in lansko poletje je bilo prvo, v katerem se niti ena tolpa, ki je prišla iz Bolgarije, ni mogla več vzdržati na našem ozemlju. Ti neuspehi so povzročili obilo presenečenja med makedonstvujuščimi samimi Pojavila se je med njimi močna struja. ki je uvidela, da se z dosedanjimi metodami teroristične akcije in oboroženih vpadov ne da več delovati in da se je treba podati na pot legalne borbe. Več vplivnih članov makedonstvujuščih je v takem spoznanju celo zapustilo Bolgarijo ter se udalo našim oblastim. Vendar večina makedonstvujuščih vztraja na svojem potu, le da so se sedaj pod vtisom porazov odločili za drugačne metode. Sklenili so. da pošiljajo za naprej čez mejo le majhne čete, osobito pa da se organizirajo v Južni Srbiji komitske trojke ali celo dvojke, ki naj delujejo subverzivno ali pa tudi teroristično. Te male čete ali tajne celice nai izvedejo atentate zoper one vojvode in člane protibugaraških komitskih organizacij, ki so se posebno izkazali v pobijanju tolp in tajnih organizacij makedonstvujuščih. Nova metoda se je deloma praktici-rala že lani. Letos so sredi aprila zborovali vodje makedonskega komiteta v Bolgariji in pri tem se je sklenilo, da se nadaljuje s tem načinom, da se na ta način zastraši prebivalstvo v Južni Srbiji in odvrne od protibugaraškega sodelovanja; sklenilo pa se je tudi, da se ipak pošiljajo tudi letos večje čete čez mejo. In v drugi polovici aprila se je opažalo živahnejše gibanje komit v obmejnem bolgarskem predelu, osobito okrog Čustendila, Džumaje in Petriča. Bombni atentat v Strumici pomeni otvoritev letošnje komitaške sezone. Na pravoslavno veliko soboto ob pol osmih zvečer je neki neznanec vrgel bombo v gostilniško sobo hotela «Srpski kralj», katerega lastnik je Ilija Kaicarevič, eden najagilnejših vodij protibugaraške organizacije, ki ga je bila Makedonska revolucionarna organizacija obsodila na smrt Drugo bombo je atentator vrgel na ulici pred hotelom, potem pa utekel skozi Strumico venkaj na polje ter brez sledu izginil. Neki vojak in neki strumiški meščan sta umrla na poškodbah, nad petnajst je 'ranjenih. Že iz navedenega ie jasno, da je atentat brezdvomno delo makedonstvujuščih, in sicer delo njih dvojke ali trojke. Sodi se, da je atentator prišel iz Bolgarije, preiskavi se morda posreči dognati v kratkem podrobnosti V Strumici se je vršilo kmalu po bombnem napadu javno zborovanje kot protest zoper delovanje makedonstvujuščih. Kot značilnost naj se naglasi, da so vodje naše protikomitske organizacije pričeli s propagando. naj prirede naše prostovoljske čete vpad preko meje ter se znesejo nad makedonstvujuščimi v njihovih komitaških taboriščih, vračajoč jim milo za drago. Ta zahteva se ponavlja tudi na zborovanjih. Njena izvedba bi mogla povzročiti večje obmejne komplikacije. Dr. Vukašin Markovic bo izgnan v Rusijo Dunaj, 6. maja. s. Deželno sodišče je po proučitvi spisov, ki so jih jugoslovenske oblasti pcrslale v zadevi dr Vukašina Mar« kovica na Dunaj, sklenilo, da se iz predlo« ženega gradiva ni mogel dobiti jasen do« kaz, da je dr. Vukašin Markovic umoril ravnatelja mestnih zgradb v Cetinju inž. Mijaškoviča. Na podlagi te ugotovitve se }e odklonila zahteva jugoslovenske vlade po izročitvi dr. Markovi ča. Dr. Markovič, ki si je pridobil rusko državljanstvo, bo lz« gnan v Rusijo. Pogreb Viktorja Napoleona Bruselj, 6. maja. b. Danes je bil svečan pogreb šefa rodbine Bonapartov, princa Viktorja Napoleona. Pogreba so se udele« žili kralj, kraljevski princi, zastopstvo ita« lijanskega kralja in mnogo _drv£:h. Pokoj« i nika prepeljejo v Turin, Politične beležke Minister Pucelj proti «Jutru» Ker je naš list povedal na naslov našega ministra Janeza Pucja o njegovi šviga, švagasti politiki par bridkih resnic, objavlja sedaj njegovo glasilo poziv načelstva »Slovenske kmetske stranke« na slovensko inteligenco, naj se pridruži njegovemu protestu protj pisavi »Jutra«, »Slov. Nar.da« in »Domovine*. Poziv pravi tudi med dru. gim: »Dolžnost naše slovenske in.eiigence vseh stanov je, da se javno pridruži temu našemu protidomačemu političnemu nasprotniku.« Ta je res lepa! Kda pa ie tisti pro. tidomačj politični nasprotnik, h kateremu naj se na poziv načelstva Pucljeve stranke pridruži slovenska inteligenca? Po našem mnenju je to St Radič in iz peziva načelstva Pucljeve stranke je razvidno isto. »Ju. tro« pa je itak samo pisalo proti temu pro-tinartdnemu političnemu nasprotniku, ki se mu je tudi pridružil g. Pucelj. Zelo se moti Puciijev šteb, ako misli, da bo naša inteligenca sledila njegovemu pozivu. Predvsem naj ovrže, kar smo pisali, potem se bom« pa naprej pomenili Tudi grožnja, da bo zadela inteligenco, če bo prezrla omenjeni poziv, obsodba »našega priprostega, toda zrelega in omikanega kmetskega tn delovnega ljudstva,« ne bo nikogar preplašila, ker je v Pucljevi stranki vse premalo tega »zrelega in omikanega kmetskega in delovnega ljudstva.« Kar je hilo zrelega, je Puclja in njegovega duševnega očeta Radiča že dav. no zapustilo- Načclstvo Pucljeve stranke naj si nikar ne domišlja, da bo z gonjo proti našemu naprednemu tisku pridobilo kaj naročnikov za svoje dolgočasno glasilo. Še Uubljanskemu škofu, ki ima na svoji strani nebesa iu pekel, se ni posrečila gonja proti našemu tisku, še manj pa se bo ministru Puclju, čegar mnistrski stol se je že majal, ko je nanj sedel. «Ravna črta» politike SLS Včerajšnji »Slovenec« piše, da je zadnji Koroščev govor »z vso jasnostjo pokazal ravno črto, ki io zasdeduje naša stranka, predstavljajoča celokupna slovenski narod, tudi v sedanjem nadvse zamotanem političnem položaju v naši državi« O »ravni črti« klerikalne politike v našli državi od prevrata sem je ze res skoro odveč govoriti Ta »ravna črta« obstoja v tem, da so se vodilni klerikalci skrili po prevatu pod klop v strahu, da dobe sicer svojo zasluženo kazen za svojo izdajalsko službo Habsburgov-cem. No napredna javnost jim je grehe odpustila v veri, da se bodo poboljšali. In klerikalci so dokumentirali svoje pob olj sanje z naravnost besno centralizacijo vsega, kar je bilo celo pod Avstrijo pridržano deželnim avtonomijam. Dr. Korošec je pri svojem zadnjem govoru očividno pozabil na vse one centralizacij ske vladne akte, ki nosijo tudi njegov podpis. Ko pa so klerikalci enkrat izpadli iz vlade, pa je dr. Korošec v »ravni črti« zajadral v avtonomijo, iz avtonomije pa zopet v »ravni črti« v federalizem in repiblikanlzem. Saj so bili klerikalci svoj čas vendar hujši republikanci od samih miroivornih, čovječanskih ra-dičevih republikancev. In »ravna črta« njihove politike jih je vadila k najbolj besni gonji proti Srbom in kralju. V vsaki naS vas; so še danes vidni sadovi klerikalne srbofobije. Sedaj pa dr. Korošec, v očivid-ni želji priti zopet v milost pri kralju, proti kateremu je njegova stranka toliko zagrešila, poje slavospeve In mu obljublja večno pcmoc klerikalcev. Tudi »ravna črta« klerikalne politike. In jutri bo klerikalna politika že zopet morda zatajila svoj današnji program in v travni črti« zajadrala kamorkoli, samo da pride do oblas-i, katere se brani kot stara kmečka devica ženina, ki io še ni prišel prosit za roko. Klerikalci so res lahko ponosni na »ravno črto« svoje politike. Ali hoče dr. Korošec vstopiti v vlado? Včerajšnja »Pravda« poroča, da se ie v sredo v političnih krogih največ govorilo o vstopu dr. Korošca v vlado. Zato ie urednik »Pravde« zaprosil za pojasnilo nekega poslanca dr. Koroščevega kluba,-ki je na vprašanje, ali hočejo iti klerikalci v vlado, odgovoril: »Saj nas nihče ne zove.« — »To pomeni, da ste blizu, samo da vas pokličejo?« se je glasilo nadaljnje vprašanje. »Kako blizu?« je odgovoril klerikalni poslanec. -Prej hočemo viden", kaj bodo storili radikali med seboj.«, — »Kaj pa pričakujete?« — »Ali ne vidite, da je Pašič zmagal,« je odvrnil klerikalni poslanec. »To je kurz njegove politike. Mi čakamo.« — Navajamo ta razgovor zato, ker je zadnje čase dr. Korošec ponovno pravil svojim ljudem v Ljubljani, da bi klerikalci lahko vsak čas vstopili v vlado, ker jih neprestano vabijo, da pa ne marajo izdati svojega programa. Klerikalni listi in tudi dr. Korošec doma so ponovno zbujali med svojimi pristaši upanje v Ljt:bo Jovanovlda. sedaj pa morajo s kislim obrazom priznavati, da se godi ravno nasprotno, kar so napovedovali. Da, da, dr. Koroščeva dalekovidnost .... V vlado bi radi prišli, pa zmeraj pot zgre-še. Žalostna uscNia. v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Kune, - DUM L. Ustanov. I. 1879 89 Kitajske zmede London, 6. maja. b. Vojaški guverner vzhodnih provinc Kiangsu in Čekiang se jo. dal proglasiti za guvernerja Šanghaja. Naši krati Proslava Cankarja v ljubljanski drami Jutri, v soboto zvečer, se bo vršila v ljubljanskem dramskem gledališču proslava 50. obletnice rojstva Ivana Cankarja Slavnost prireja »Društvo slovenskih književnikov*, ki se je na podoben način oddolžilo že Prešernovemu spominu ob 125 letnici Prešernovega rojstva. Kaj pomeni Ivan Cankar naši književnosti in kulturi vobče, tega se jasno zaveda vsak naobražen človek, ki je zadnja stoletja vsaj v duhu spremljal razvoj slovenske duševnosti. Umetniku ie Cankar vzor čistega stvaritelja, ki je idejno in stilistično prekvasil našo be-ietristiko. Občinstvo vidi v njem vodnika. apostola in proroka, ki je z zma-;:ujočo gesto, z genijalno intuicijo povedal vsakemu svoje: preteklost obsodil po njenih grehih, sodobnost grajal radi številnih napak, bodočnost gradil na temelju človečnosti Res nič čudnega. če se je mladi rod v toliki meri na-vzel Cankarjevega duha, da vidi danes še boli kakor prej v tem pisatelju vzornika, kateremu je treba slediti Cankar je poleg Trubarja, Prešerna in Levstika najvišje utelešenje našega stvariteljske-ga duha, največja priča naših duševnih zmožnosti. Čisto v redu in prav je tudi to. da prireja Cankarjevo proslavo «Društvo slovenskih književnikov«, katerega so danji predsednik Oton Župančič je zra-stel iz istega miljeja kakor Cankar ter ostal kot zadnji izmed četvorice Kette-Murn-Cankar-Župančič čuvar svetini te generacije. Prireditev nima potemtakem zgolj pietetnega pomena, ona je tudi živ dokaz, da veže spomin na Cankarja i današnji pisateljski rod, ki se že v marsičem razlikuje od svojih predhodnikov. N'a proslavi nastopijo dame in gospodje^ Mila Šaričeva, Vida Jerajeva, Oton Župančič. Fr. S. Finžgar, Fran Aibrecht. Igo Gruden, Josip Vidmar in France Koblar. Uvodni govor bo imel urednik Cankarjevih Zbranih spisov dr. Izidor Cankar. Na sporedu odlomki iz Cankarjevih del. Čitalo se bo prvo dejanje «Lepe VideŽupančič bo recitiral dvogovor Jacinte in Petra iz «Pohujšanja», Koblar bo čital fragmente iz «Bele krizante-nie . Finžgar bo govoril znamenito pridigo iz «Martina Kačurja», Jerajeva bo predavala pesmi iz Zgodb iz doline šent-florjanske. Gruden bo deklamiral troje pesmi, Vidmar bo črtal črtico »Skodelica kave», Aibrecht pa satiro «Ana-stasius von Schiwitz», Finžgar bo zaključil večer z zadnjo prozo iz «Podob iz sani». Občinstvo naj si preskrbi vstopnice za Cankarjevo proslavo čimprej, da ne bo zvečer pri blagajni prevelikega navala. Kajti nobenega dvoma ni, da bo obisk prireditve kar najštevilnejši. Lepa svečanost na grobiščih srbskih junakov v Avstriji 1 Dunaj, 7. ma.ia. Na pobudo jugoslovenskega poslanika na Dunaju dr Milojeviča se je vršila v torek na grobiščih ujetnikov, ki so za svetovne vojne umrli na taboriščih v Nežiderju in Frauenkirchnu na Gradi-šeanskem. pretresljiva svečanost kot skromno oddolžitev spominu jugoslo-venskih mučenikov. Z Dunaja se je odpeljalo kakih petdeset članov jugoslo-venske kolonije v ta dva kraja, da se poklonijo manom srbskih junakov. Med temi Jugosloveni so bili tudi zastopniki srbske cerkvene občine in raznih jugo-slovenskih društev ter zastopniki obla-tev. V Nežiderju so sprejeli goste predstavniki avstrijskih vojaških in civilnih oblastev. Pred vojašnico je bila postavljena častna četa. Potem so posetili gostje grobove umrlih srbskih vojakov, na katerih so položili vence. Tudi vojaški poveljnik nežiderski, podpolkovnik Traun je dal položiti na grobišče lep venec z napisom: «Hrabrim srbskim vojakom — avstrijska zvezna vojska*. Prota Petrovič je imel žalno službo božjo, nakar je vojaštvo oddalo častno salvo, godba pa je zaigrala pretresljivo vojaško «Ich hatt' einen Kameraden«. Poslanik doktor Milojevič je imel govor, v katerem se je spominjal srbskih junakov, ki so umrli v tuji zemlji za svojo domovino. V imenu jugoslovenske vojske je povzel nato besedo kapetan Popadiič, potem pa gospa Rakaševičeva v imenu Jugoslo-venskega ženskega društva. Govor .ie imel tudi podpolkovnik Traun, ki se je v toplih besedah spominjal umrlih srbskih vojakov. Zahvalil se mu je v nemščini generalni konzul dr. Baič. Iz Nežiderja so odšli jugoslov enski gostje v Frauenkirchen, kjer se je vršila enaka svečanost. Tudi tu je podpolkovnik Traun dal položiti na grobove srbskih junakov lep venec. Povsod so avstrijska oblastva, posebno vojaška prisrčno sprejela zastopnike Jugoslove-nov in jim šla v vsakem oziru na roko. Poslanik dr. Milojevič je imel pri tej priliki razgovor z novinarji v katerem je v toplih besedah omenjal, kako zelo so mu šla avstrijska oblastva na roko pri tej skromni in morda baš radi tega tako pretresljivi svečanosti. Zahvalil se je Avstrijcem za ta čin pijetete in dodal. da jugoslovenski narod tega ne bo pozabil. Za vojne je bilo v Nežiderju in Frauenkirchnu nastanjenih v teh dveh velikih ujetniških taboriščih zelo mnogo srbskih vojakov, od katerih jih je nad deset tisoč pokopanih na ogromnem prostoru. Umrli junaki nimajo spomenikov. le majhen kamen s številko priča, kje počiva svoj večni sen sin junaškega naroda, ki je dal svoje življenje za domovino v tuji, tedaj sovražni zemlji. Doma je le zelo malo družin, ki nimajo enega ali drugega bližnjega ali daljnega sorodnika v tem ogromnem grobišču. Iz Srbije do Gradiščanskega je dolga pot in Jugoslovenov je le malo, ki bi mogli utrpeti stroške, da posetijo grobove svojih dragih v Nežiderju in Frauenkirchnu. Zato je jugoslovenska kolonija priredila to skromno svečanost, da se vsaj nekoliko oddolži srbskim muče-nikom. Avstrija je danes pokazala, da ne goji več sovraštva do Jugoslavije, ker je tudi s svoje strani počastila hrabre nasprotnike iz svetovne vojne. Tudi ta čin dokazuje, da nam Avstriia ni več sovražnica, ampak prijateljska država, ki je pozabila preteklost, kakor je to že zdavnaj storila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. morje z Začetke, katere je zamislila in tudi že delno izvršila naša zdravstvena uprava in naše vrle Kolašice, pozdravljamo. Manjka pa nam še veliko, kar bi se dalo z dobro voljo in mislijo na malčke povečati, tako da bi vsako leto odhajali celi transporti na naše sinje morje. Starši bi v srcu čutili veselje svojih otrok do bivania na morju, kar bi jim poplačali z boljšim zdravjem po vrnitvi na svoje domove. Posebno vojna in povojna deca je potrebna okrepitve Z malenkostnimi svoticami poe-dincev bi se dalo zbrati večje vsote, s katerimi bi se moglo v poletnih mesecih odposlatj nebroj naše dece na oddih in razvedrilo k morju. Med državnimi nameščenci, posebno iz vrst železniških uradnikov in pod-uradnikov, bi se lahko osnovale tupa-tam dobrodelne postojanke, katere bi zbirale radodarne zneske mesečno v korist in v izključno uporabo v polet- Žene in moški pozor!I OM E fl A S DehIe*a> ie3®< mlade, bo- II i A \ I gate, pozor! — Zasledujte III U iS 1 v jutrišnji številki I nih mesecih za bivanje na našem Jadranu. Gotovo bi se vsak, posebno pa družinski očetje, zavedali dolžnosti do svojega lastnega otroka, da mu napravijo veselje, koristijo na zdravju ter s to dobroto podelijo boljšo podlago za učenje v bodočem letu. To dobro zamišljeno dobrodelno ustanovo bi gotovo vsak, ki ima le količkaj srce do svojega lastnega otroka, z veseljem podpiral. Posebno železničarji bi lahko podpirali to akcijo, ker imajo itak prost prevoz po železnici za svoje otroke, pa bi vsak mesec darovali malenkostno vsotico Lepa vsebina. Lepe žene. Ljuba« In ^ DVOR strast. — Film ki je bil ravno izdelan: Prednaznaniio. „Joana milijonarjeva hči" Vtliki First National-film sedanjosti. »NedotoknjeiiB ženo Pesem ljuba i v 7 velikih dejanjih, v glavnih vlogah najlepše žene sveta, katerih lepota siovi po celem svetu. Imogen Robertson, Tamara, Jane de Balzac vse lepe, krasne prekrasne. Ne zamudite prilike in oglejte si jih in uživajte njih lepoto danes ob 4., pol 6., pol 8., 9. Cene navadne ! Mladini neprimerno ! Kolu, ki bi odpremljalo vsako leto njegovo deco na morje. Kakšno radost bi s tem napravili svojim malčkom, si lahko vsak predstavlja. Stanovanjska kolonija „Stan in Dom" v Ljubljani V spoznanju, da se da omiliti stano-vajska beda le z gradnjo novih stanovanj, je sklenila stavbna zadruga «Stan in Dom» v Ljubljani na svojem prvem rednem občnem zboru dne 8. marca 1925. z ozirom na obljubljeno pomoč mesten občine — da zgradi še tekom leta 1925. moderno stanovanjsko kolonijo. Kupila je zemljišče ob Tržaški cesti in ko je predsednik gerentskega sveta g. dr. Dinko Puc izpolnil dano obljubo posojila, katero mora lastnik odplačati v teku 17 let. Ker so hiše za 25 let proste davkov, znašajo mesečni stroški lastnika za 8 odsi obresti in amortizacijo posojila le 700 do 800 Din, torej manj, kakor pa bi bilo treba plačati najemnine za slično stanovanje. Za tekoče leto je projektirana popolna dovršitev kolonije. V kratkem se prične z delom na novi dvonadstropni stanovanjski hiši z 12 manjšimi delavskimi stanovanji. Zazidalo se bo tudi sa Posamezne hiše kolo nije «Stan in dom». in izposloval garancijo mestne občine za posojilo v znesku 2.210.000 Din, se je z vso naglico pričelo z delom. Naprava načrtov in gradbeno vodstvo je bilo poverjeno arhitektu g. Ivanu Zupanu. ki je omogočil, da se je z delom pričelo že v prvih dneh meseca avgusta. Zgradilo se je tekom jeseni na tem kompleksu 16 eno- in dvostanovanjskih hišic in 2 dvonadstropni zadružni hiši z osmimi udobnimi stanovanji. Delo je hitro napredovalo, tako da so se stranke, katerim so bila nakazana stanovanja v zadružnih hišah, lahko vselile že začetkom decembra, v malih hišah pa januarja in februarja. Spretni zasnovi načrtov in strokov-njaškemu vodstvu gradnje je pripisati dejstvo, da je bila kolonija dograjena z najmanjšimi stroški, ne da bi pri tem trpela udobnost stanovanjskih prostorov. Najmanjša tipa teh hišic s tremi sobami, kabinetom, kuhinjo, shrambo, kopalnico, straniščem, pralnico, čistilno ložo. kletnimi prostori in podstrešjem je stala popolnoma dovršena le 99.000 dinarjev, druga tipa z istim številom stanovanjskih prostorov toda v večjem obsegu 105.000 Din in tretja tipa s petimi sobami, kabinetom in vsemi pri-tiklinami pa 130.000 Din. Lastnikom teh hišic je bilo treba plačati Ie eno tretjino gradbenih stroškov, ostali dve tretjini pa se je krilo potom ostalih osem parcel, tako da bo do jeseni ves kompleks ob Tržaški cesti zazidan. Pohvalno je treba priznati požrtvovalnost mestnega magistrata, ki je napravil popolne kanalizacije na zemljišču te kolonije. Ložka dolina Ložka dolina je ena najlepših kotlin, kar jih obsega notranjska pokrajina. Prijazna dolina je obdana od vseh strani z mičnimi hribi in griči in kdor ima srce in razum za naravo, jo mora vzljubiti. V zatišju, med slikovito Križno goro in starodavnimi razvalinami ložkega gradu je siisnjeno prijazno mestece Lož. Vidi se, da je bilo v davnih časih važna postojanka za obrambo proti Turkom. Saj je znano, kako hrabro jih je odbilo v letu 1435. Da bi mesto kot tako veliko pridobilo z dobrovoljnim malim trudom in malimi gmotnimi žrtvami, je po sebi umevna Treba je le malo več podjetnosti in Lož s svojo romantično lego lin preteklostjo bi postal kmalu še prikup-Ijivejši. Dolina sama je za domačina, kakor za tujca nekaj izredno zanimivega. Razgled z desnih ali levih hribov in hribčkov nudi za oko krasno panoramo. Prijazne lične vasice so posejane v večji in manjši razdalji druga poteg druge in opazovalec skoro ne ve, kje mu bolje ugaja, ali desno ali levo. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Petek, 7.: »Idiot«. E. Sobota, 8.: Proslava Ivana Cankarja. Izv. Nedelja, 9.: «Druga mladost«. Izv. Pondeljek, 10.: Zaprto. Mariborsko gledališče Petek, ".: Zaprto. Sobota, 8.: »Ognjenik*. A (Kuponi). Nedelja, 9.: «Greh». C (Kuponi). Zadnjič v sezoni. »Idiot«. V petek, dne 7. t. m. se ponori v ljubljanskem dramskem gledališču za red B Dostojevskega romam ».Idiotu, ti spada med najboljše uprizoritve naše drame. Preostale vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v opernem gledališču in zvečer Pred predstavo. .Druga mladost*, V nedelo, dne 9. t. m. se ponovi v ljubljanski drami zadnjič t sezoni ob znižanjih cemah zabavna Komedija «Druga mladost«. V pondeljek bo "ledaliišče zaprto. »Jakob Ruda« se bo iffral v sredo, dne 12. t. m. in ne v torek, kakor je bilo objavljeno. Vstopnice za to slavnostno predstavo se lahko rezervirajo vsak dam pri dnevni blagajni v opernem giedaffiseu. Angelo Cerkvenik: «Greh» V torek, dne 4. t. m. je nudila mariborska drama zanimiv večer: krstno predstavo Cerkvenikove vsakdanje tragedije »Greh«. Igra obsega šest scen z epilogom, torej šteje skupno sedem slik. Glavni motiv? šele v epilogu ga formulira avtor: Greh — kazen, kje je meja med obema? Postavil si je brez dvoma zanimiv problem, katerega obdeflava v kratkih scenah, z nekako nervoznoetjo in naglico. Filozofija, ki jo nam nudi, je bizarna, mnogovrstna; pozdravljajo nas Strmdberg, Nietzsche, Schoppenhaner, Tolstoj . . . Brez dvoima je avtor veliko čital ia študiral, kar je tudi pravilno, kajti povspel se je do enega najtežjih, najglobokejših problemov življenja. Ta njegeša težnfia, osvetljevati problem od raznih strani, pa daje delu kot celoti neenoten konstruiran značaj nekega nereeinega konglomerate. Najboljši, ker najnskrenejši, je v svojem cinizmu, v ironiji in sarkazmu, dočim zvenijo čuvetveni in tragični prizori neresnično in votJo, kot fraze, ki so le konstruirane, nedoživljene ter ne ogrejejo in ostanejo prazen zvok. Glavna hiba dela pa je alogični razvoj značajev ter neutemeljena psihologija Cer-kvemikovih oseb. Duševni preobrati pridejo jdte&ama, fraiptrajo s svojo drznostjo, a ne prepričajo .Osebe dobe značaj zgolj avtorjevih stvorov, nikakor ne živih oseb. Plemenitost drugega moža je baš tako neresnična, kakor podlost žene v začetnih scenah. Tudi ljubimec kaže v epilogu popolnoma nerazumljiv in nemotiviran duševni preobrat. Kakor lutke se nam predstavijo osebe. Mrtve sohe brez lastne duše so, v katerih žilah teče mesto krvi — avtorjevo črnilo. Zanimivo je tudi dejstvo, da je «trio» glavnih oseb (drugi mož. žena, ljubimec) skoro isti kakor v njegovem prejšnjem delu »V vrtincu«. (Mož — žena — snubač.l Kakor kažejo nekateri prizori, je avtor nedvomno nadarjen pisatelj, ki pa še ni našel samega 6ebe. še vedno išče smer in pot, eksperimentira in poskuša. Upamo, da bo končno našel pravo, ostro začrtamo pot, ter nam dal v prihodnjem delil resničen kos življenja, živo doživetje z jasno glavno linijo, katero pri njem doslej po. grešamo. Brez dvoma je zanimal »Greh« gosp. Bratino predvsem raidi sijajnih inseenru cijskih možnosti. PokazaJ je zopet, da je v tej stroki res mojster, vedno okusen, originalen in duhovit. Njegove odrske slike so bile vel ©dostojne, posrečila se mu je nekako nova ekspresajomistično - stilistična »poezija scene«, zlasti v harmoniji barv in luči. Tudi režija je delo krepko podprla- Veliko medlih prizorov je obudila vsaj k navideznemu življenju. Igralo se je požrtvovalno in dobro, k čemur je pripomoglo tudi dejstvo, da se zde uloge skoro nalašč n3pisame za vrline in posebnosti posameznih fgitaleev. Ženo je predstavljala ga. Bukšekova. Bila je začetkoma premalo demon, bottje je karakte-rizirala poznejšo spokarnico. živela je v tragičnih trenutkih. Da ni prepričana, je krivda samega dela. Gosp. železnlk je podal lepo študijo umirajočega j etičnega človeka, Grom je bil na mestu kakor malokdaj. Gosp Bratina je najmočnejši v prizorih ironije in satire, resno pa se je truda s svojo, žal, tako neresnično ulogo. Zanimivo je psihološko utemeljeno dejstvo, da je občinstvo to v svojem bistvu divje raztrgano, paradoksno in baš zato psihozi časa odgovarjajoče, torej mo. derno delo, sprejelo prav simpatično. Po tretji sliki se je zahvalil tudi avtor. Dr. Igor Vidic. Gostovanje ljubljanske opere v Splitu, šesti večer: Zvedave ženske. Po krasno uspelem »Večnem mornarju«, po fajscdaiu-' jočem «Borisu«, po nežni «Manoni« in po junaški operi »Aidi« je nastopil naš operni ansambel v Splitu v sredo zvečer šestič v tem mestu z WoIf . Peirrarljevimi »Zvedavimi ženskami«, stvarco, ki nosi na sebi vse znake neoklasicizma. Predstava je bila nov dokaz umetniške sposobnosti celokupnega osobja, solistov, orkestra, zbora in dirigenta. Priznanje je bilo radi tega naravnost prisrčno, odobravanje pa vsestransko. — S pomdeljkovo «Manon« sta si osvojila srca splitske publike posebno dva: ga. Lovšetova in gosp. Bamovec. Zlasti ga. Podnebje je izredno zdravo. Pravi gorski zrak. prepojen s smrekovim vzduhom, kajti dolina oziroma njena okolica je polna krasnih smrekovih gozdov. Kdor dvomi o iepo.i te doline, naj si jo pride ogledat v maju. ko po dolini vse cvete in po gorah zeleni. Zlasti pa je tamkaj krasno in osvežujoče v poletnih mesecih, ko se drugje od neznosne vročine cvro in kuhajo. Za živčno bolne in utrujene od velikomestnega hrupa nudi tedaj naša dolina pravi eldorado. Prebivalstvo mesta in doline je dobro, inteligentno in zelo prebujeno. Preživlja se j s poljedelstvom in obrtništvom, deloma pd j so lesni delavci in vozniki. Imajo dobro av-■ tomobilno zvezo z vlaki, le žal, da so ce_ | ste pod vsako kritiko. Največja naša trgovska ladja v nevarnosti, da se potopi Pred dnevi se je vrnil iz Amerike največji jugoslovenski trgovski parobrod »Fre-derik Glavič«. Kakor pripoveduje posadka te ladje, ki je last »Dubrovačke plovidbe« ter največji tovorni parnik v naši državi, je imelo moštvo na povratku iz Amerike v Evropo silno težak položaj. Ladjo je zajel na odprtem ooeanu strahovit ciklon, ki je trajal nepretrgoma 4 dni in 4 noči. S tovorom premoga je krenil »Frederik Glavič« v začetku aprila iz Baltimora v Ameriko. Ko je prišel v bližino New_Fund-landsklh otokov, ga je vreme prisililo na plovbo v severni smeri in toki so ga zanesli v področje leda. Tu so začele pravcate strahote. Padal je dež, toča, sodra in sneg. Da se reši pretečih nevarnosti, je ladja nadaljevala voižnjo v jnžnem praven in je začela pluti proti Azonam. Tu pa je pričel razsajati strašen ciklon, ki ni hotel ponehati, Z deset tisoč tonami premoga je bil »Glavič« tri dni naravnost igračka valov, ki so ga dvigali v višiLO 15 m in se prelivali čezenj kakor preko lupine. V teh dneh so se kapitan in moštvo ladje popolnoma iziSrpall Veter je bil taiko močan, valovi pa tako veliki, da je izginilo s palube vse, kar se je dalo premakniti. Ves ta čas, ko se Je »Frederik Glavič« boril z elementi morja, so prihajali od vseh strani brezžični brzojavi, ki so prosili pomoči za druge ladje. Klicali so oa pomoč parniki, ki so bili v poginu. Dv« angleški ladji sta postali žrtve strašne neviht« in sta se potopili. Ko se je »Glavič« približal Azorsklm otokom, se je ciklom umiril, toda valovi 90 ga še vedno metali proti Gibraltarju. Šele, Ko je burja popolnoma nehala in je ciklon docela utihnil, je mogel parnik svobodno pluti proti Italiji, kjer se je ustavil v neki taki. Na pa-niku »Frederik Glavič« vrši službo poveljnika kapitan Mato Karavan, kateremu so podrejeni še trije častniki: Miho D cunjam, Jožko Sindikter, Ivo Jotunovič. Tem možem in pa vr1! posadki se je zahvaliti, da je ostal naš največji trgovski parnik ohranjen jugoslovenski mornarici, p-^ Danes brezkonkurenčni velefilm .HljeifC V6L€M6STA' z Ellen Rlchter. Velikomestno življenje, njega čari in zapeljivost. Višek razkošnosti in elegance iz višjih krogov. Skrivnosten zagoneten umor. Po nedolžnem na zatožni klopi. Zasledovanje pravega morilca po naj-elegantnejSih nočnih lokalih Pariza, pariškem predmestju, beznicah in kanalih. Veliko razočaranje in nenavadni konec, ki napravi na vsakega globok utis Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Kino Ideal L: 3668 a t .✓J Po vsej Sloveniji gre glas, le ^Domovina" je za nas! Lovšetova je dosegla s svojo koloraturno partijo izreden uspeh Način njenega predavanja — piše »Novo doba« — je iskren in neposreden Njen glas je profinjen, »ub-titen in z lahkoto vzdrži vsak napor. Gosip. Bamovec spada med solidne in dobro iz. solarne Krške tenoriste. Tudi dirigent operni ravnatelj Polič, je 6 predstavo »Ma. none« vpletel lovorjev Mst v venec te tur-neje našega opernega ansambla. Ga. Lovšetova je biLa obdarovana s cvetjem. — Snoči, v četrtek zvečer, se je ponavljal «Boris Godunov«. V petek popoldne bo Verdijev «Rigoletto„, isti dan zvečer pa se opera poslovi od Splita s Hatzejevim «Po. vratkom« in s Pnccimijevo emodejamko «Glanni Schicchi«. Mariborsko gledališče pripravlja me-iodijozno Fallovo opereto »Veseli kmeti6», ki je polna komičnih, pa tudi gemljivih prizorov iz kmetiškega življenja. Za tem pride na vrsto Parmova «Stara pesem«, skupno s ctCavallerio rusticamo« Mednarodni kongres kritikov v Pari. zu. V pondeljek je začel zborovati v Parizu mednarodni kongres kritikov dramskih im opernih gledališč. Kongres obravnava poleg drugih perečih problemov tudi vprašanje razmerja med krttžki, gledali-šktmi upravami in tiskom ter razmotriva zanimivo temo, aii plačana gledališka re-klaana ovira pravilni razvoj kritike? Kot-gree bo trajal teden dni in se bo bavil tudi z vprašanjem informativne kritika med raznimi narodj v Evropi ter izven njenih meja- tJUTROk št. 103 Domače vesti Potegavščina? Za sooča je bilo napovedano predavanje književnika Draioca v Mestnem domu. Jaz nisem bil tja namenjen, ker sem imel pomembne zadržke. Vedel pa sean, da je gospod Drainae odpotoval v Zagreb. Ko pa sem zvečer le ob običajni nočna urj prišel v redakcijo, me je na mizi čakalo naslednje prijateljsko sporočilo: »Dragi M. A. C.! Dragega Dramca ni več iz ZagTeba v Ljubljano. Obtičal je nekje. Kaj, ali je on komu nasedel, ali pa so mu drugi radi dobrih priporočil nasedli? Predavanje se je imelo vršiti v Mestnem domu nocoj ob 8ih. Dvorana je bila razsvetljena, stoli postav-kjeni, oder fn miza, steklenica z vodo in časa tudi — samo Konkordata ni bilo. Interes občinstva precejšen. K predavanju so prišli študenti, sploh mladima, pa tudi resnejši ljudje, ki jim še na um ni prišlo, da bodo potegnjeni. Ko so videli, da ni Nikogar, so začeli odhajati. Zadeve ni mogoče ošvrk-niti drugače kakor v macafizilju. Zato Vas prosim, da temu primerno oabrusite pero in ga Zapičite, kakor se spodobi. To morate storiti, da ljudje ne bodo mislili, da gre za boiea) mšstiiikacijo. Le krepko na da.o!« Glejte si no, tako pridem jaz v nevrše-no predavanje književnika Draiinca Kakor Pilat v Kredo! Pero držim čvrsto, toda ošvrkn°ti ne morem. Šele če se bo predavanje res i daj vršilo, pojdem poslušat tudi ias, ia izlet v Ljubno. Spored izleta ie sledeči. Ob 12. sestanek zastopnikov obrtnih organizacij iz cele Gorenjske ob 1. uri sprejem gostov, ki pridejo z ljubljanskim vlakom na kolodvoru v Otočah, nato obrtniško zborovanje v Ljubnem, na katerem bo poročal zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter zastopnik zveze obrtnih društev iz Celja. Zborovanje bo pozdravil starosta g. Engelbert Franchetti. To zborovanje mora biti manifestacija vsega gorenjske ga obrtništva, vsled česar naj ne bo obrtnika, ki bi ne pohitel v nedeljo v Ljubno. Zlasti se vabijo tudi ljubljanski obrtniki, da se izleta v čim večjem številu udeleže in pokažejo s tem solidarnost z gorenjskim obrtništvom. * Popis naših potniških in tovorniii vagonov. Po naredbi generalne direkcije državnih železnic se bodo dne 12. t. m. popisali vsi potniški in tovorni vagoni na progah z normalnim tirom. Ta odredba je bila potrebna, da se ugotovi število vagonov, s katerimi razpolaga naiša država* ter da se reši vprašanje razdelitve voznega parka bivše avstro-ogrske monarhije. * Železniška zveza z bakarsklm pristaniščem. T rasi ran je železniške proge normalnega tira. ki bo vezala železniško postajo Bakar z bakarskim pristaniščem, bo v krat kem dovršeno. Istodobno se prične z gradnjo novega pristanskega nasipa v Bakru, ker se ie prejšnji vsled starega materijala pogreznil v morje. Železniška zveza med postajo Bakar in bakarskim pristaniščem bo znatno olajšala izvoz raznega blaga iz Slovenije. Ta izvoz gre sedaj večinoma preko Trsta. * Ker se pogosto dogaja, da občinstvo zlasti podeželsko — ne loči Ljubljanske posojilnice od Mestne hranilnice ljubljanske, smatramo za svojo dolžnost, priobčiti sledeče pojasnilo: Mestna hranilnica ljubljan ska in Ljubljanska posojilnica sta dva povsem različna, drug od drugega popolnoma lcčena denarna zavoda. Mestna hranilnica ljubljanska je regulativna občinska hranil- jutrj: Mož brez spanja Jutri: Jutri- . . . ljubljenec vseh JUtn kinoobiskovalcev. VIMECETE VAŠ DENAR SKOZ OKNO! niča, za katero janjči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Svoje uradne prostore ima edino v svoji palači v Prešernovi (prej Slonov!) ulici, št. 3. Ljubljanska posojilnica pa, ki jma svoje uradne prostore na Mestnem trgu št. 6, je zadruga z omejeno zavezo in nima z Mestno hranilnico ljubljansko nobenih poslovnih stikov in tudi ne uživa jam stva mestne občine IjiManske. — Uprava Mestne hranilnice ljubljanske. 560 ♦ Nova knjiga. Družba sv. Mohorja na Prevaljah ie pravkar izdala 17 pol obsežno nemško-slovensko obrtno, trgovsko, tvorniško in železniško terminologijo. Ta lepa knjiga profesorja K. Podkrajška bo izvrstno služila našim zavednim obrtnikom in trgovcem. Stane samo Din 60 in jo toplo priporočamo vsakemu, ki se zanima za tak slovar. ♦ Strela ubila deklico. V Draimljah v celjskem okraju je divjala te dni huda nevihta z bliskom in grmenjem. Posestnikova hčerka Frančiška Podkrajšek, katero ie nevihta zalotila na polju ie hitela proti domu. Ko je prispela na vrh domačega hriba, je udarila strela in ubila nesrečno deklico. ♦ Velika tatvina v Slovenjgradco. V slo-venjgraški tovarni za usnje, ki ie last Franca Pečnika, so že. dalj časa opažali, da od časa do časa izgine kaka partija usnja. Zan-darmerija ie posegla vsem in izvršila več hišnih preiskav. Aretiranih je bilo 15 delavcev, glede katerih se le dognalo, da so kradli usnje in ga prodajali čevljarjem v okolici. Tovarna izjavlja, da ii le bilo ukradenega blaga za 150.000 dinarjev. ♦ Žrtev kokaina. Hčerka bogatega beograjskega industrijalca, Milena Reljič je že dalj časa uživala kokain; te dni pa je vzela večjo dozo kokaina, tako da je nastopilo zastrupljenje in omračenje uma. Internirali so jo v bolnici za umobolne. ♦ Tramvajska nesreča v Beogradu. V Beogradu je predvčerajšnjim neki dijak padel pod voz cestne električne železnice. Na srečo je imel kondukter toliko prisotnosti duha, da ie voz skoraj trenotno ustavil. Dijak je bil sicer težko poškodovan, vendar pa je ostal pri življenju. Prepeljali so ga v bolnico. Ko je dijakova sestra zvedela za nesrečo, se ie onesvestila in dobila živčni napad. Nikakor ni verjela, da je brat še živ. Tudi njo so morali prepeljati v bolnico. FILM v katerem se vrsti i o senzacije druga za drueo v takem tempu, da gledalci ne pridejo do sape, je brez dvoma KRALJ SREBRA Zapomnite si to ime! Cankarjeva proslava v dramskem gledališču 8. t. m. ob 8. zvečer! Iz Ljubljane če kupite nogavice brez žiga .ključ", ker eden par nogavic z žigom in znamko (rdečoj modro, zeleno aH zlato) „klju&" traja tako dolgo kakor štirje narl drugih. Kupite eden pat ,in JiKPričaiče sel ta* » u— Običajni sprejem pri g. velikem županu danes odpade a— Podpolkovnik Jernej Andrejka na zadnji poti. Zemski ostanki pokojnega gard-nega podpolkovnika Jerneja Andreike Liv-nograjskega so bili včeraj dopoldne iz Ljubljane prepeljani v njegovo rojstno vas Rova v kamniškem okraju, kjer jih polože v rodbinsko grobnico. Truplo blagopokojnika so blagoslovili očetje frančiškani, četa vojakov je oddala častno salvo in vojaška god ba je zaigrala žalostinko. Pogrebni svečanosti so prisostvovali med drugimi veliki župan dr. Baltič, general Živkovič, dvorni svetnik Kremenšek, zastopniki odvetniške zbornice, zbor častnikov in mnogi drugi odlični predstavniki. u— Umrli v Ljubljani. Zadnjih pet dni so bili javi jeni sledeči smrtni slučaji: Ana Ru-gelj žena dežnikar. pom., 59 let; Anton Erjavec, delavec 56 let; Frančiška Hiti, zasebnica 66 let; Marija Strojan, zasebnica, 80 let; Simon Tomažič, žel. mojster v pok. 81 let; Josip Kržič, tesač 23 let; Ivana Pattermann, zasebnica, 57 let; Terezija Habicht, zasebnica 55 let; Henrik Stancer, trg in pos., 46 let; Ivan Štor, vpok. sprevodnik in gostilničar, 48 let; Kari Makuc, uradnik, 41 let; Alojzij Krnic, sin dninarice, 10 let; Franc Kristan, poštni poduradnik v p., 75 let; Olga Kokalj žena žandar. pod-narednlka., 33 let; Alojzij Goli, hlapec, 34 let; Frančiška Pečjak, posestnikova žena, 59 let; Marija Švajger, posestnica, 69 let; Albina Školč, hči delavca, 3 mes. u— Koncert Češke filharmonije se bo vršil v pondeljek, 10. maja ob 8. zvečer, ne pa ob pol 9 uri, kakor ie bilo prvotno določeno. Sprememba ie potrebna radi tega. ker se koncertanti odpeljejo takoi po koncertu. Sedeži za koncert so popolnoma razprodani. stojišč pa je še nekaj na razpolago. u— Pevski zbor Glasbene Matice priredi v sredo, dne 12. t. m. ob 20. uri v stranski dvorani restavracije Ljubljanski dvor spominski večer ob 30 letnici Matičnih dunajskih koncertov in prijateljski večer v počastitev sedanjih častnih članov pevskega zbo ra. Na ta sestanek, ki se bo vršil v zaključeni Matični družbi, vabimo vse one pevke i in pevce, ki so sodelovali pri dunajskih koncertih, udeležence naših jubilejnih koncer-I tov 1922 in vse sedanje člane in članice pevskega zbora. — Odbor. u— Šentjakobska knjižnica, Ljubljana, Stari trg 11, ie izposodila meseca aprila 3615 strankam 13652 knjig. Knjfžnica posluje vsak delavnik od pol 5 do 8. zvečer in iz-posojuje najlepše slovenske, srbohrvatske. češke, ruske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knifge ter mod ne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago so popolni imeniki knjig. Vzor vseh vrst mila je SCHICHTOVO - MILO znamke »JELEN." Že desetletja se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: ,Tako je dobro, kakor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: Jako dobro, kakor*, temveč Vi uporabljate najboljše, namreč Schichtovo milo, kije edino pravo z znamko JELEN". 90 u— Ženska društva, zbrana na sestanku 13. aprila so sklenila, da prirede 5. junija »Materinski dan« Program prireditve bo pravočasno* objavljen. Dobiček prireditve bo razdeljen med uboge matere. — Kolo jug. sester. u— Za Cankarjevo proslavo jutri ob 8. zvečer opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, dokler so še na razpolago. u_ Dramska sekcija JNAD Jadran uprizori v soboto, dne 8. maja ob 20. uri na Ko-lizejskem odru v Ljubljani v salonu restavracije pri Levu Knoblauchovo komedijo v treh dejanjih »Favn«. Na splošno željo se uprizori ta igra tudi v Ljubljani, ker ie dramska sekcija pri vseh svojih dosedanjih gostovanjih s tem delom dosegla popolen uspeh. Preidstava se bo vršila pri pogrnjenih mizah —lj Sokolsko društvo v Štepanjl vasi naznanja da ie umri g. August Roplč, oče sckolskih delavcev Gustlja, Edota, Poldke in Drage. Članstvo se poživlja, da se v čim največjem številu udeleži pogreba, ki se vrši v petek ob 4. popoldan. Poljanska cesta 54. V civilu z znakom. — Zdravo! u— Na jurjevanju na ljubljanskem Gradu v nedeljo 9. maja postavita Šentjakobsko-trnovski Ciril Metodovi podružnici svoje šo tore na razgledišču pred grajskim poslopjem v senci košatih kostanjev. Podružnici sta poskrbeli za izborno pijačo — cviček ie dobavil Jeršin iz Rudnika iz vinogradov Sv. Križ pri Kostanjevici — kakor tudi za dobre prigrizke, vse po zmernih cenah kot vsako leto. Sodeluje godba Sokola I. Vstopnine ni, zato vabimo na prireditev vsakogar kdor se hoče med odkritosrčnimi ljudmi par uric veselo preživeti. 559 u— Podoflcirsko podporno društvo ljubljanske garnizije, priredi v soboto dne 8. maja v veliki dvorani Mestnega doma »zabavni večer« s plesom in šaljivo pošto. Občinstvo se najvljudneje vabi, da se udeleži prireditve v čimvečjem številu. Vstopnine prosto ter brez posebnega vabila. Začetek ob 20. uri. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji. 3 tatvine, 1 poskušen vlom, 1 prestopek higijenskih predpisov. 1 popadljiv pes, 2 prestopka kaljenia nočnega miru. 1 pretep, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 14 prestopkov cestnega reda Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 radi beračenja, 1 radi kalienja nočnega miru in 1 radi tatvine. u— Aretovan vlomilec. V sredo popoldne je bil aretovan v Rožni dolini že dolgo časa zasledovani vlomilec in uzmovič Anton Trampuž. V Rožni dolini se ie pojavil šele pred nekaj dnevi in se ni upa! na cesto. Stražniki pa so ga vendarle izvohali in ga nato tudi prijeli. Trampuž je poleg dragih manjših vlomov vdrl v prvi polovici preteklega meseca v neko barako v Rožni dolini ter ukradel nekemu voiaku veliko obleke, orožja in tudi več gotovine. S plenom je šel nato v Trst in tam preživel v družbi raznih sumljivih žensk par lepfh tednov. Slednjič pa se ga ie vendarle polotilo do-motožje in prišel je zopet v Ljubljano, kjer pa ga je zalotila usoda. u— Okraden trafikant Lastnik traiike ob glavni cesti v Vodmatu. Vinko Resnik, ie v sredo zjutraj položil na ograjo pred trafiko vrečico s 500 dinarji kovanega denarja. Na vrečico ie Resnik pozneje pozabil Ugodne prilike Pa se ie kar brž poslužil nepoznan dolgoprstnež, snel vrečico iu z denarjem izginil. Da je okraden, je^ubqgi trafikant oirazil šele čez nekaj ur Priznano najboljSe vino Jf »Schmitzberger" se to2i v odprtih buteljkah Din 14.— samo: v kavarni ,SLON<, Ljubljana Iz Maribora a— Jurjevanje. Včeraj je celokupna mariborska garnizija ua dostojen in ljubek način proslavila tradicijonalno jurjevanje. V lepem vedrem iutru je ob pol 7. zjutraj odkorakalo vojaštvo z godbo na čelu sknzi mesto na vojaško vežbališče na Teztiu. Poveljstvo je prevzel komandant mesta general Kosič Na vežibališču so predvajali vi jaki razue viteške igre, lahkoatletske va.ie in narodne plese. Vršila se je tudi nogometna tekma med havbično in brdsko divizij > k' je izpadla z rezultatom 4:1 v korist ha\-bične divizije. Vojaštvo in civilno občinstvo, ki je bilo navzoče Pri proslavi, ie bilo v prosti naravi pogoščeno. Ob pol 11. so sc vrnili vojaki okrašen; z zelenjem naza; v mesto. a— Važne občinske zadeve se bodo razpravljale na prihodnji seji mariborske;,: občinskega sveta v torek 11. t. m. Na dnevnem redu: Gradba nove meščanske in osnovne šole na vogalu Smetanove in Valva-zorjeve ulice, imenovanje dveh novih in-ženierjev pri mestnem stavbnem uradu, nabava avto-škropilnika, regulacija ceste ob brodu in predlog Gospodarske stranke odpravi cestne prodaje sladoleda in turškega meda. a— Prof. dr. Kovačič ta Kenda zopet poučujeta. Z včerajšnjim dnem sta po odloku tukajšnjega prosvetnega oddelka imenovan-profesorja zopet nastopila službo na tukajšnjem moškem učiteljišču. Znano je. da je stavil bivšj minister St. Radič na razpoloženje. Med tem pa so nastale zmešnjave take, da se ne spoznajo v njih nit; oni. ki so vsa ta premeščenja povzročili. a— Mariborska prosvetna uprava brez plač za majnik. Posledice Radičeve kon-fuzuostj za časa njegovega ministrovanja v prosvetnem resortu se kažejo še danes. Tako na primer tukajšnja prosvetna uprav, kj je bila zapisana na njegovi listi ukinitv. še do danes nj prejela plač za majnik. ker ie St. Radič njena nakazila <--dtegi!!i z namenom, da jo ukine. Zgodilo Pa se je. da >:i bila nakazana plača, prosvetna uprava pa je ostala a— Himen. Preteklo sredo sta se v Mariboru poročila g. Rudolf Dolničar. restavra-ter in Verica Fortejeva, oba \z Trbovelj. Novoporočencema naše iskrene čestitke! a— Šolski izleti. Z mesecem mainikoin je nastopila sezona majmških izletov šolske mladine v bližnje kraje in mesta. Tako :;e že par dni opažati na mestnih ulicah mariborskih skupine šolarjev, ki si s polno zvedavostjo ogledujejo pod vodstvom učiteljev in učiteljic znamenitosti mesta. Med druei-mi so obiskali Maribor učenej osnovnih šo' iz Ruš in Št Ilja. a— CMD družabni večer v Mariboru. V soboto 15. t. m. priredita mariborski podružnici CMD v veliki dvorani Narodnega doma nad vse zabavni družabni večer, ki bo nedvomno vsakogar prijetno razveselil-Na sporedu so orkestralne, pevske, glasbene in deklamacijske točke, o katerih bomo še .podrobneje poročali. Iz Celja e— Redni sestanki članov krajevne organizacije SDS v Celju, ki se vršijo redno vsako sredo ob 30. uri so zadnji čas tako dobro obiskani, da ie klubova soba v Celjskem domu za te sestanke že premajhna in da se bodo vršili od prihodnie srede, dne 12 t. m. naprej v mali dvorani Celjskega doma. članstvo se živahno udeležuje debate in rešujejo se važna politična, kulturna, gospodarska ter organizatorična vprašanja. Zelo dobro obiskani so tudi redni sestanki organizacije za celjsko okolico, ki se vršijo vsak četrtek menjaje po raznih okoliših. e— Gojend zagrebške višje pedagoške šole v Celju V sredo, dne 5- t. m. ie dospelo na poučnem izletu v Celie 22 slušateljev in slušateljic višje pedagoške šole iz Zagreba. Vodi jih dekan filozofske fakultete utriv. prof. Stepanek. Izletniki so iz druge učne skupine ter jih zanimaio tehnične naprave in tovarne v Sloveniji. V sredo zvečer se ie vršil v hotelu Evropa ja-ko animiran prijateljski sestanek, katerega se je udeležilo skoraj korporativno vse celj skc učiteljstvo in razni znanci slušateljev. V četrtek so si ogledali izletniki Westnovo tovarno, cinkarno in kemično tovarno ter še druse zanimivosti celjskega mesta. Nato so se odpeljali preko Savinjske doline v Mežico. Od tod potujejo po Dravski dolini ter posetijo še falsko elektrarno, tovarno v Rušah in Maribor. e— Zaprisega vojaštva v Celju. V sredo dopoldne so prisegli letošnji novinci zvestobo kralju in domovini. Gospod polkovnik Navmovič je nagovoril zbrano vojaštvo z lepim patrijotičnim nagovorom, nakar je vo jaštvo ločeno po konfesijah priseglo. Sodelovala ie ljubljanska divizijska godba, ki je tudi popoldne koncertirala v mestnem parku Zvečer je bil koncert v kavarni Evropa. V četrtek je odšla celjska garniziia z godbo v Laško na jurjevanje. e— Občni zbor gremija trgovcev Celje-okolica se je vršil v četrtek dopoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Predsednik gospod Pilih je pozdravil gg. komisarja Založnika in tajnika zveze gre mijev Mohoriča. po odobrenju zapisnika zadnjega občnega ztoora in poročila predsed stva sta podala gg. Založnik in Mohorič zelo zanimiva in stvarna referata. Blagajniško poročilo izkazuje premoženja 145.465.81 Din Odboru se ie izrekel absolutorij. Proračun za prihodnje poslovno leto izkazuje 53.000 Din izdatkov in 62.000 Din dohodkov. Pri volitvah je bil izvoljen načelnikom dosedanji načelnik gospod Pilih, podpredsednikoma pa gg. Jožef Zidanšek in Ferdo Pustek. Za obrtnonadaljevalne šole se ie določil znesek 11.000 Din in se na predlog gospoda Založnika pooblasti odbor, da v slučaju poti ebe lahko zviša ta znesek. Inkorporacij-ske pristojbine so se znižale od 2000 na 1200 Din, za proste obrti pa od 1000 na 800 Din. Doklade so se določite po razredih na 20, 40 in 80 Din letno. Občni zbor se ie izrekel prmcipijetno, da dovoli odcepitev Šrr.arskega sreza pod pogojem, da se ustanovi v Šmarju samostojen gremij trgovcev in da se priklopijo k celjskemu okoliškemu gremiiu oni kraji v vranskem sodnem okraju. ki spadajo sedaj še pod ljubljanski gremij. e— Greben raste celjskim kvazi-netncem. V zadnjem času se ie ponovno dogajalo, da so poskušali na en ali drug način uvesti dvojezične plakate pri mestnem kinu. Celo v občinskem svetu se je o tem govorilo. Ker pa jim ie to izpodletelo, so vrtali drugje Tako so bila razposlana za občni zbor pomočniškega zbora pri gremiju trgovcev dvo jezična vabila. Čudimo se odboru tega zbora, da se upa v osmem letu, odkar živimo v narodni državi, uvajati ta sistem. Opravičba da veliko pomočnikov ne razume slovenskega jezika, pač ne drži, ker bi ti drugače ne mogli v trgovinah s kmečkim ljudstvom občevati Upamo, da bilo to zadnjič, ker bi bili primorani, da se z zadevo pobližje pečamo. e— Srezka desiniekcijska koioua v Celju. Županstvo okolice Celie razglaša, da izvrši meseca maja in junija srezka desiniekcijska kolona popis vasi Gaberje iz higijenskih vidikov Prebivalstvo naj gre desiniektorju na roko ter mu naj ne dela pri izvrševanju njegove službene dolžnosti nobenih zaprek. Ta popis bo velikega javnega pomena in bo le koristil v zdravstvenem o žiru. e— .Majniškj izlet celjskega sckolskega društva. Sokolsko društvo v Celju napravi svoj majniški izlet v nedeljo, dne 9. t. m. v Celjsko kočo. Odhod ob 9. uri, zbirališče na Kapucinskem mostu. Udeležba v civilni obleki z znakom. Vabljeni so bratje in sestre ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo. e— Tedenski izkaz mestne klavnice v Celju Od dne 26. aprila do 5. maja so zaklali v mestnj klavnici 18 volov, 25 krav, 4 telice, 46 telet. 31 svinj in 3 kozličke. Uvozilo se je 352 kg govedine, 269 kg te-letine in 217 kg svinjine. Izvozilo se je 20 telet. Iz Trbovelj t— Velik moralni poraz socijalpatrijo* tov. K notici v včerajšnji »Delavski poli« tiki», da je poročevalec «Jutra» neresnično poročal o poteku akcijskega odbora v Hrast niku, ugotavljamo sledeče: G. Karol Ma« lovrh se je oglasil za besedo, nakar mu je g. Domšek kot predsednik shoda pojasnil, da sme po sklepu akcijskega odbora govo» riti le pripadnik skupine, ki sodeluje v ak» cijskem odboru. Ker socijalpatrijoti ne so« delujejo v akcijskem odboru, je g. Domšek izjavil, da mu ne pripada pravica govoriti, da mu pa da besedo, če se za to izrečejo Šport Proslava petnajstletnice Ilirije Jubilejni turnir juniorskih moštev, Da» nes ob 18. uri Ilirija : Hermes. V okvirju Iz Sekcije ZNS. (Službeno.) V upravni ter y odbor za delegiranje se koptira g. Mužina. Eksekutivnim organom Sekcije prt MO. Celje se imenuje pods. sodnik g. Bi» zjak. Gg. Cimperman, Ček, Kos, Kuret in šetina naj javijo Sekciji nastopne podat« ke: Ime, starost, pristojnost, poklic, klub* ska pripadnost in stanovanje. Seja odbora za delegiranje se vrši v petek ob 13.30 v »roslave svoje petnajstletnice je razpisal kavarni «Evropa». — Tajnik sK Ilirija nogometni turnir za junior. mo« BSK : Atena v Sofiji. Propagandna ha. štva, katerih se udeleže izvrstna juniorska zena tekma v Sofiji med družinama BSK moštva Gradjanskega in Haška iz Zagreba in ljubljansko Ateno, ki se je morala pre« ter Hennesa in Ihnje. Športno publiko tre« teklo nedeljo pri stanju 0 : 0 radi hudega izrecno opozoriti, da gre tu za tekme | naliva prekiniti, se je pred 10.000 gledalci zborovalci. Predlog je dal na glasovanje abs,oIutno. {»polne športne vrednosti. Juni« ponovila v torek. Zmagale so Beograjčan« bil je pa soglasno odbit z vežkm odobra« • orskomostv° Uradjanske2a- K1 velja v tem | fee z 10 : 5. Navzoče občinstvo jc bilo na. za lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva »Trgovska akademja' v L ubija ni IGOa 835 dobitkov od 50 do 100.000 Din. vanjem, ker protestnih vzklikov ni bilo sli. šati drugih kot g. Malovrha. Po izglasovan nju se je g. Malovih s precejšnjo naglico oddaljil od zborovališča, bodisi da je bil tako razburjen ali da se je bal obračuna« vanja prav od blizu. Da je vse to res, vedo pač najbolje zborovalci sami, ki so si še dolgo po shodu dajali duška nad prečudnim postopanjem socijalpatrijotov v trboveljski občini in obenem ugotavljali, da niso soci« jalpatrijoti že dolgo doživeli takega moral« nega poraza. t— Akcijski odbor v Trbovljah je poslal včeraj v Ljubljano svojega tajnika, ki je prejel od odbora za pomoč trboveljskim rudarjem na Viču več tisoč dinarjev. t— Od strani članov Zadružne elektrarn ne vlada veliko razburjenje nad postopa, njem g. Jakoba Klenovška za časa občin« skih volitev. Od vseh plati dobivamo pri« tožbe, kako je mogoče, da se načelstvo elektrarne še vedno prav nič ne zgane. t— Gremij trgovcev za politični srez Las ško je predložil Zbornici za trgovino in obrt v Ljubljani peticijo, v kateri prosi po« sredovanja, da se izpremeni uvodni zakon k izvršilnemu redu člen XI. oz. XIII. ru« darskega zakona, s katerim je zabranjena vsaka rubež na zaslužek premogarjev. So« cialpatrijoti so se hoteli maščevati nad g. Korenom, ki ga smatrajo za svojega naj« bolj opasnega nasprotnika, s tem, da so ga začeli obrekovati, da je on predsednik gre« mija trgovcev. Toda ta laž se nikogar ne prime, ker je splošno znano, da je g. Ko« ren predsednik obrtnega društva in da se bori za delavske interese posebno v zad. njem času v akcijskem odboru, t— Kino Narodnega doma v Hrastniku turnirju za favorita, je na glasu, da igra najlepši, nogomet ne samo v Zagrebu ten» več v celi državi. Hašk zaostaja za njim le neznatno, juniorski tim Ilirije, ki tvori prav zaprav rezervo Ilirije, uživa pri nas isto« tako sloves,, da igra posebno lep nogomet in končno ima tudi Hermes lepo juniorsko moštvo. Da ponovimo: juniorski turnir obeta najboljši šport, lepe in napete tek« me. V prvem kolu se sestaneta Hašk in Gradjanski ter Ilirija in Hermes. Da se razbremeni sobotni program, se vrši tek« ma Ilirija : Hermes že danes ob 18. uri. Narodni ženski lahkoatletski miting SK. Ilirija. V okviru svojih jubilejnih svečano« sti priredi SK Ilirija v dneh 8. in 9. V. ve« lik narodni ženski lahkoatletski miting, ki bo po svojem programu in po številu pri« javljenih atletinj najveličastnejši od vseh dosedanjih. Na mitingu startajo vse naše najboljše atletinje kakor Bernikova, Oma« nova, Krischeva, Prevčeva, Flickova, Špor« nova, Tratnikova, Jermolova itd. Prvič bo« mo tokrat videli tudi nadarjene in mnogo obetajoče atletinje ISSK Maribora. V šport« nem oziTu bo stala prireditev na jako viso« ki stopnji, pričakovati je zboljšanja več slovenskih in jugoslovenskih rekordov, to predvsem v krogli, disku in skokih. Prvič se izvajajo na tem mitingu meti z obema rokama, kar se je dosedaj pri nas popol« noma zanemarjalo. Ker vlada za miting ogromen interes in je pričakovati velikega navala občinstva je izdala Ilirija, da omo» goči vsakemu posameznemu točno zasledo« vanje tekmovanja, jako pregleden program, ki se bo prodaia! po ceni 5 Din na dan pri« reditve na prostoru. Miting prične v sobo to točno ob 15., v nedeljo pa točno ob 14.30 uri. Vstopnina velja za ves popoldan t. j. je vdušeno nad lepo in zanimivo igro naših hazenašic, ki so s svojim nastopom napra. vile uspešno propagando za lepi hazena šport ter poglobile športne odnošaje med našim in bolgarskim narodom. Funkcijonarjem ASK. Primorje. Danes, v petek 7. maja točno ob 20. uri obvezen sestanek vseh klubovih funkcijonarjev v društvenem tajništvu, Narodna kavarna. Važen dnevni red. — Predsednik. Vokaun pri Concordijh Drugi vratar Gradjanskega Vokaun se je prijavil za Concordijo. Kolesarska dirka MaribonFalasMaribor (31 km). Preteklo nedeljo je priredil na imenovani cesti, ki je precej bogata na strminah, klub kolesarjev in motociklistov «Perun» kolesarsko dirko, ki je dobro uspe« la. Organizacija prireditve, zlasti vzdrže. vanje reda, je "bilo brezhibno, edino kontro« Ia ob obratnih točkah pomanjkljiva. Dirke so se udeležili številni dirkači v štirih sku« pinah. V glavni dirki na progi 31 km je odnesel prvo mesto v dobrem času 58:48 Škrabar Ladi, tik za njim drugo Nabergoj, ki je imel med potjo kar tri defekte. V dir. ki za novince na 20 km je prvi prispel Šenk Ivan v 41:8, za njim Šibenik, Petan in Širca. V skupini seniorjev na 10 km je zmagal v času 22:56 Ivan Pahor, drugi Stanjko, Lipovž, Grgič in drugi. Pozornost je vzbudila dirka lOletnih dečkov na pro. gi 3.5 km, v kateri je prispel Faninger v času 10.4 kot prvi, Kočevar kot drugi, Vol« ler pa je imel defekt Na cilju na Vodni« kovem trgu se je zbrala velika množica ljudi, kinolastnik g. Roglič je filmiral od. liod in prihod dirkačev. Po dirki se jc vr. šila na vrtu hotela Kosovo dobro obiskan« Perunova veselica. Poslano (Pojasnilo k notici S. K. Ilirije.) Včeraj je objavil odbor S. K. Ilirije i ljubljanskih dnevnikih «Poslano» o misti« fikaciji glede izida druge tekme Amateure : Ilirija. Ker bi vsebina tega »Poslanega« lahko dala povod, da so člani ASK Primorje mi>r« da res spravili taka mistificirana poročil* v svet, pojasnjujemo javnosti nastopno: Pozivamo odbor S. K. Ilirije, da objavi izjave rcdakcij večine dunajskih in graških listov, da so res prejele zatrjevana mistifi. cirana poročila o tekmi Amateurji : Pri« morje, o kateri naša javnost vendar ve, da se ni vršila.' O tej tekmi večina imenova. nih redakcij torej ni mogla dobiti poročila iz Ljubljane, marveč jc čitala dva dni prej v dunajskem «Sport«Tagblattu» obvestilo, da igrajo Amateurji v soboto proti Iliriji, v nedeljo pa s Primorjem in na ta način pomotoma prisodila rezultat ASK Primor. ju. V ilustracijo takih pomot navajamo, da je v pondeljek vse jugoslovensko časopisje poročalo, da je beograjska »Jugoslavija« igrala neodločeno s pariško reprezentanco 2 : 2, drugi dan pa popravilo poročilo, kjer jc «Jugoslavija» bila poražena s 3 : 2. No« benemu človeku, kaj šele odboru ni padlo na misel, da bi govoril o mistifikaciji »Ju. goslavije®, ki je v tej stvari enako nedolž. na kot ASK Primorje pri pogrešenih dunaj. skih objavah. Glede opetovanih tendencioznih poročil pritrjujemo odboru SK Ilirije, da so se po. javila v dunajskih listih in to v nastopnih dveh slučajih: a) «Sport»TagbIatt» na Du. naju je po tekmi Primorje : Maribor 11 : 0 poročal o »Ilirija : Maribor 11 : 0», b) »Ne* kdo» iz Ljubljane je napisal v »Sport.Tag. blattu», da je sodnik M. po tekmi Hermes • Slovan sezul čevelj in ž njim planil po občinstvu! Ta klasična raca je seveda vzbu. dila precej smeha na račun poročevalca, profesionalca, če ne bi dunajski list s ta= ltimi racami škodil ugledu našega sodniške, ga kadra. ASK. Primorje v Ljubljani. . . . »t- j i I Uli' v aiuuuiua v cija ^.a. »v-j uv/poiuau t. j ima za jutri m nedeljo na sporedu veselo« za Jahkoatletske in nogometne prireditve, igro, v kateri kreira glavno vlogo Jackle Slavnostni občni zbor S. K. Ilirija. V nedeljo dne 9. maja otvori S. K. Ilirija ob IZ Metlike 10- Uri v mestni sejni dvorani s slavnost« nim občnim zborom svoje jubilejne prire« m— Praznik Florijanovo. V Metliki pra« ditve, ki naj pokažejo naši javnosti napre. znujejo Florijanovo kot spomin na žalost« | dek in uspehe našega prvaka. Slučaj pač ho Gospodarstvo Tržna poročila ne dogodke. En del mesta je namreč tri. krat zaporedoma pogorel, vsled česar se naziva ta del mesta «Požčga». Meščani so se takrat zaobljubili, da bodo praznovali Florijanovo. Ta dan se vrši tudi običajna zabava gasilnega društva. Hudomušni Met« ličani pravijo, ko gredo na zabavo gasil nega društva, da gredo agasit-o m— Občni zbor gasilnega društva. Tu. kajšnje prostovoljno gasilno društvo je imelo v torek, na Florijanovo, svoj občni zbor. Gospodarstvo v gasilnem društvu se je pod spretnim vodstvom načelnika Franca Weissa jako izboljšalo. Tudi glede discipli« ne in notranje ureditve je društvo napre« dovalo. Blagajna beleži 26.610 Din prebit« ka. Za svoje delo je načelnik Weiss žel od če, da je 9. maja točno 15. let, ko je bila Ilirija ustanovljena kot prvi slovenski športni klub in dolžnost naše javnosti zla. sti Ljubljančanov je, da s svojo polnošte« vilno navzočnostjo na občnem zboru in vseh prireditvah dokumentirajo ljubezen za svoj mestni klub. Sestanek juryje za ženski lahkoatletski miting. Danes zvečer ob 8. uri se vrši sesta« nek juTyje za ženski narodni miting, ki se vrši jutri in v nedeljo. Naprošajo se go« spodje, ki so določeni, da se sestanka si. gurno udeleže. V poštev pridejo sledeči go» spodje: Vindiš, Kandare, Lukežič, Jernej« čič, Goreč, Betetto, Bloudek, Vidmayer, Vodišek, Gnidovec, Oblak, Pevalek, Želez« nik, Smersu, Beneš, dr. Vučina, Stepišnik, vseh društvenikov obilo priznanja ter ga Rotar, Baltesar. Točnost radi nujnosti ne« je društvo ponovno izvolilo za svojega na« | obhodno potrebna. — Odbor. čelnika. V odbor so bili dalje izvoljeni: podnačelnik Anton Rajmer, odborniki: Fr. Kremesec, Anton Okorn, Josip Štupar, An. ton Slobodnik; namestnika: Anton Tavčar in Ludvik Horvat, vodja sanitetnega od. delka: Ivan Malešič ml., delegata za pokra, jinsko skupščino: Ivan Malešič mi. in Ja« kob Ivanetič. V društvo je pristopilo 10 novih članov iz Križevske vasi. Za red v orodjarni in čiščenje orodja se je izvolilo nadzorstvo. Društvo je že naročilo blago za izdelavo novih delavnih oblek za člane, ki jih še nimajo. Društvo šteje 90 članov. Popoldne, ob 15. uri je pričela običajna za. bava društva pri tov. Jakobu Ivanetiču, pri kateri je igrala mestna godba. Zabava je bila jako dobro obiskana ter je trajala po« zno v noč. m— Himen. V pondeljek se je poročila vrla članica Sokola gospodična Tonca Nu« narjeva z gospodom Štefanom Polakom, železniškim uradnikom. Mladencema želi« mo obilo sreče v novem zakonskem živ« Ijenju. Iz Preknrarja Vprašanje poštnega poslopja v M. S oboi fl Ker prostori, v katerih se nahaja sedaj soboški poštni urad, nikakor ne odgovar« jajo niti higijenskim zahtevam, se je pošt. na uprava odločila, da sama zgradi primer« no poslopje, če dobi brezplačno na razpo« lago primerno stavbno parcelo v obsegu 300 kv. sežnjev. Ker je povsod drugod na« vada, da dobijo državni uradi stavbne par. cele za svoje uradne prostore brezplačno na razpolago, je upati, da soboška občinska uprava ne bo zamudila ugodne prilike in bo zasigurala primerno parcelo. Tudi na. klonjenost višjih činiteljev je potrebna za hitro in ugodno rešitev te zadeve. Sprememba v gerentskem sosvetu. Veli. ki župan mariborske oblasti je razrešil Jo. sip Antauerja, posestnika in medičarja v Murski Soboti, na njegovo lastno prošnjo dolžnosti sosvetnika v gerentskem sosvetu občine Murska Sobota ter imenoval na nje« govo mesto Josipa Bergerja, ^posestnika in trgovca v Murski Soboti. Josip Antauer je deloval nepretrgoma' 30 let v občinskem odboru v Murski Soboti ter je odložil sedaj odborništvo samo radi svoje visoke staro« sti.' Službene objave LNP. (Seja u. o. dne 5. V. 1926.) Določa se definitivna postava moštva za leprezentančno medmestno tekmo Ljublja« na : Cclovec v Celovcu dne 9. V.: Miklav« čič«Pečnik, Beltram.Buljevič, dr. Tavčar, Lado Zupančič«čamernik, Erman, Rape, Oman, Uršič. Rezerva Erman J- Odhod iz Ljubljane v soboto z Gorenjcem, vsled če. sar morajo biti imenovani najkasneje ob 14.30 uri na glavnem kolodvoru, kjer naj se javijo pri potnem maršalu g. Rajglju, pods. kapetanu. Vsak imenovanih igralcev mora imeti seboj bele hlačke, dokolenice in čevlje Vse event. zadržki se imajo ja. viti g Kuretu, direkcija drž. žel., Ljubljan. ski dvor, do sobote 9. ure, pri čemer se onozarja na strogo kazen, ki zadene onega, ki bi neupravičeno izostal (4 do 8 mesecev zabrane igranja). Akceptira se predlog MO Maribor za med mestno tekmo Ljubljana : Maribor v Mari« boru dne 13. V. 1926. ter se odreja sledeče moštvo: Vidmar.Pečnik, Pleš.Januš, Kern, Marchiotti I.Hariš, Klančnik, Rape, Mar« chiotti II, Lunder. Rezerva Somer. Za event trening v nedeljo proti gor« njemu moštvu se odreja sledeči tim: Cer« ne (Siavija).Sernec, PerkosRogač, Volkar, Marinko«GIobelnik, Bucik, Vrtačnik, Kernc Batič. Rezerve: Jesih, Banovec. Igrišče in čas se bo določil. Z ozirom na brzojavko SK Celje z dne 5 V. se sklene, da se odigra semifinalna prv tekma SK Ilirija : SK Celje v četrtek dne 13. maja v Celju. Vzame se na znanje dopis št 19 z dne 27. aprila in št 21 z dne 30. aprila 1926. MO Celje. Vzame se na znanje dopis TSK Merkur z dne 26. IV., v katerem javlja svoj novi odbor (predsednik g. ZcIIner, tajnik gdč. Vidič). Vzame se na znanje dopis SD Rapid z dne 28. IV. 1926 ter se sporo« ča, da sme uporabljati do nove založbe prijavnice primerne dosedanjim. Isto velja glede tiskovin za postavo moštva Potrjujejo se propozicije za juniorska tekmovanja, katera priredi ASK Primorje. Tajnik I. (Seja p. o. dne 5. V. 1926.) Novosadska blagovna borza (6. t. m.) zaradi pravoslavnega praznika GJurgjev-daina ni poslovala. Ljubljanski živinski sejem (5. t. m.). Do. gon 356 konj, 2 žrebeti. 76 volov, 68 krav, 11 teiet, 327 prascev za rejo m 2 kozliča. Povprečne cene za kg žive teže: voli I 11, II. 9.50, III. 8.50, krave, debele S—9, klo. li&s&rice 4—6 Din. Konji po kakovosti 1500 do 6000 Din komad. Prasci za rejo 200 do 300 Din komad Kupčija je bila spočetka prav živahna, ko pa se je vlila ploha, je ponehala Kupovalo se je le za tuzeni stvo in nič za inozemstvo. Prodanih je bilo 60 konj, 2 žrebetl, 32 volov, 30 krav. 6 telet in 238 pm.scev. Dunajska borza za kmetijske produkte (5. t. m.) Spričo nazajdovamj tečajev na ameriških žitnih borzah, čemur so povod ugodni žetveni izgledi, in pa tudi apričo angleške stavke, se je reserviranost kup. cev na Dunaju še poostrila. Tendenca je bila zlasti za pšenico zelo mlačna. Cene mestoma popustile. Uradno notirajo vključ no blagovnoprometaii davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača (Wieaer Boden) 42.25—42.75, madžarska potiska 45.75—47 50; rž: marchfeldska 27.50—28; ječmen: domači 31—34; tur-ščica: 21—22; oves: domači 29—30, madžarski 29—30; moka: «0» (cene v trgovini na debelo): domača 77.50—80, madžarska 74.50—79, jugoslovenska 73—77. Močan padec francoskega in belgij skega franka. Predvčerajšnjim je francoski frank nenadoma zopet močno padel na mednarodnem trgu. Deviza na Pariz je nazadovala v Curihu na 16.35 proti 16.90 prejšnjega dne. Včeraj je padla dalje na 16.12. še močneje je padla predvčeraisnjim deviza na Bruselj, in sicer na 15.75 (4. t. m. 16.90) ter včeraj dalje na 15.60, tako da se je zelo približala stanju devize na Prago. Pariška in bruseljska borza sta doživeli spričo hausse tujih deviz razburljive ure, k: so mejile že na paniko. Glavni povod katastrofalnemu padcu obeh valut je iskati v Franciji in Belgiji, kjer se je začel beg pred domačima valutama !n se kupujejo v velikih množinah tuje valute. Posebno se to dogaja v Belgiji, katere valuta je zabeležila samo v sredo skoro sedemodstotni padec. V obeh državah se opažajo pojavi, ki že skoro spominjajo na pričetek svoječasnega smrtnega plesa nemške marke — Poleg obeh frankov je zad nja čase zelo slab tudi rumunski le j,ki hitro izgublja na svoji mednarodni vrednosti. = Konferenca bančnih direktorjev o znižanju obrestne mere v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo, da se je v sredo vršila tamkaj konferenca bančnih direktorjev pod predsedstvom generalnega direktorja Narodne banke dr. Novakoviča in ob prisotnosti še dveh upravnih članov Narodne banke Iz Beograda. Na konferenci se je razpravljalo o vprašanju znižanja obrestne mere. Po daljši debati se je ugotovilo, da sedanje visoke obresti z a kri vi jajo visoki ¥r)emensko porodilo ttetsoro oški iavoo » L|!ibliam. ti maia 1926 ViSin;. barmnetra 308 8 m Kraj 'C, | i Sarem. Temoer. Rel. Klasa Smei vetra in Oblačnost Vrsta p adavine opazovanja i »% brzina v m 0—10 oo opazovalni > mm io 1 ure LjuCiljnna .( 7 75h-0 10- < 10 NE 1 10 4.6 8. 7559 110 85 NE 1 10 (dvorec j 14 754-4 144 73 NNW 1 10 21. 7'3 2 11-7 78 SS\V 3 10 Zagreb . . . 8. 755-9 12-0 92 NE 2 8 1 Beograd . . . 8. 7559 15-0 75 mirno 5 i I Sarajevo . . . 8. 75S-8 10-0 75 mirno 7 5 Skoplje . . . 8. 757 1 10 0 55 NE 1 4 0 Dubrovnik . . v. 000 0 00 0 00 0 0 0 Praga .... 7 755-3 80 — NE 1 3 0 davki in občinske dokla-de, ki jih morajo Verificrajo še za ŽSK Hermes igrači Lo« I plačevati banke in ki vzamejo polovico či-žar Mirko, Vučnik Lado, Svetič Viljem, v • s« Knapič Franc, vsi s pravom nastopa 13. V. 1926; za SK Slavijo igrač Dečman Anton s pravom nastopa 13. V. 1926. Verificirajo se prvenstvene nogometne tekme Jadran : Primorje 2 : 0, Hermes : Svoboda 4 : 0 in Primorje rez. : Jadran rez. V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 1.0 mm. Solnce vzhaja ob 443 zahaja ob I S* J1. 'una vzhaja ob 02-14, zahaja ob 12'33 Dunajska vremenska napoved za petek: Menjajoče oblačno. Lokalne nevihte 4 : 0, vse tekme odigrane 25. IV. v Ljub Ijani. SK Jadran rez. se odbije dve točki v zmislu § 14 prav. prv. tekem ker je na« stopil 25. IV. z neverificiranim igralcem. Nadalje se verificira prvenst tekma SK. Celje : Atletik SK 1 : 0 odigrana 25. IV 1926 v Celju. Vzamejo se na znanje sodni« ška poročila o prijateljskih tekmah Ilirija : Amateure, odigrana 1. in 2. V in Hermes : Atletik SK.; odigrana 2. V. v Celju. V zmislu § 10 spi. pr. JNS se dovoljuje igralcu Natek Franc nastopati v prijatelj« skih in mednarodnih tekmah. V nedeljo dne 9. V. 1926 se odigra na igrišču ASK Primorje ob 15.30 prv. tekma VtmiK.Ari • i • D i« 11-. > * « C1__,1L . * - ^ • _ ___ stega dobička. K temu pridejo še visoko plače in davki na plače. Ugotovilo se je, da morajo banke plačevati na vloge 3 do 3.3 odstotka in za plače okrog 30 odstotkov davka. Do konkretnega zaključka na konferenci ni prišlo. Odobrilo se je, da se skliče v Beogradu splošna konferenca za-stopaikov vseh denarnih zavodov v državi, na kateri se bo skušala najti pot za znižanje previsoke obrestne mere. = Proračun Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani odobren. Ministr. stvo za trgovino in industrijo je odobrilo proračun Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za 1 19*26 Zbornici je dovoljeno, da sme v kritje svojih potrebščin za 1 1926. pobirati v svojem olco. Flšu 22odstotno doklado od občne pridob. nioe, odnoeno od pridobnine podjetij, za. vezanih javnemu polaganju računov. = Padanje cen na svetovnih žitnih trii. ščih. Ugodni izgledi nove svetovne Svoboda : Primorje. Službujoči odbornik žetve močno vplivajo na tendenco na prs. LNP. g. Malovrh (nadzor nad rediteljsko komorskih žitnih tržiščih. Tečaji vseh pše-in blagajniško službo). Tajnik JI. | ničnih terminov so v prvih dveh dneh tega tedna cojustili za 5 centov. Statistika Snow in Clement Curti-s ata objavila svoje cenitve, po katerih je stanje ozimne pše niče posebno ugodno, tako da je, ako se bodo posevki razvijali v tej smeri, računati z večjim pridelkom kakor lani- Spričo baisse na ameriških borzah slabijo žitne cene tudi v Evropi. = Carinski dohsdki pri centralnih carinskih blagajnah so dosegli v prvi dekadi meseca aprila t. 1. skupno 54,969.271 Din, iin sicer izkazujejo posamezne blagajne (r Dim): v Beogradu 15,235.037, v Zagrebu 12.82S.942, v Novem Sadu 9.838.863, v Ljub Ijani 4,695.407, v Mariboru 3,633.676, v Dubrovniku 3,246.861, v Splita 2,469.261, r Skoplju 2,101.144 in na Sušafcu 920.080 Din, Borze maja. LJUBLJANA. (Prve Številke povpraševanja, druge pomudbe in v oklepajih kupčij, ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0—77.50, Vojna Skoda 317—320, eafttavni in komunalne Kranjske 20—22, Čejjeka posojilnica 193—196, Ljubljanska kred rta* 175—0, Merkantilna 100—102 (102), Pr«. stediona S67—871, Slaven«flca 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 0—90, Trbovlje 340 do 350, Vevče 100—0, Stavbna 55—65, fiešir 103—0. — Blago: Dva zaMjuSka: blodi — smreka, jelka, od 25 cm naprej, od 4 m dolžine naprej, fco nakl. poetaja, 4 vag. po 180; bukova, metrska, suha, zdrava drva, fco vagon meja, 2 vagona po 25. Dru-gače same ponudbe, in sicer v hrastovih neobrobljenih hlodih, tramih, smrekovi« in jelovib Modih, premogu in raasnih poljskih pridelkih. Povpraševalo se je le po fižolu. ZAGREB. Bančne in industrijske vrednote so ob neznatnem prometu obdržale v glavnem' včerajšnje tečaje. Vojna škoda .ie nespremenjena. Promptna se je trgovala po 318—318 5, za ulttmo t. m. pa po 321. Promet precej zmeren. — Mnoge devize so v Curihu zabeležile padec, zlasti francoski in belgijski frank. Dinar je ostal nesprf. m en j on na 9.11. Na zagrebškem deviznem tržišču je tendenca bila zelo mlačna in so tečaji oslabeli. Narodna banka je dajala ček na Italijo. Skupni promet v devizah 6.6 milijona Din. Not/irale so devize: Dunaj 800 5—804.5, Berlin 1350.23—1354 25. Italija izplačilo 226.8—228, ček 226.8—228. London izplačilo 274.7—275.9, New York ček 56.5—56.8, Praga 167.72—168.72, Švica 1095.5—1099.5, ček isto; valute: dolar 56—0. avstrijski šilingi 803—0, frfr 175—0, mK 0.079—0. nemške mark* 1340—0. švicarski franki 1085—0, Rre 228—0; efekti: bančni: Hrvatska 18—20, Bskomptna 104.75—105.5, Poljo 17—17.5, Kreditna Zagreb 108—110, Hi. Dunaj 72.90 TRST. Devize: Beograd 44—44.15, Du naj 351—354, Prasa 73 65—73.90, Pariz 77.25—78, London 120.90—121. New York 24.83—24.S1. Curih '"i 50—483, Budimpe. šta 0.0347—0 0350 arešta 7.50—8. Valute: dinarji 43.;.:—44 dolarji 24 70 do 24.85, 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 480.72. DUNAJ. Devize: Beograd 12 475 do 12.515, Berlin 168.40—168.90, Budimpešta 98.93—99.23. Bukarešta 2.350—2.3250, Lon. don 34.325—34.425. Milan 28.38—28 48, Ne\v Ycrk 707.25—709.73, Farlz 22.29—22 30. Praga 20.945—21.025. Sofija- 5 150—5.155. Varšava 67—67.50, Curih 136.92—137.42 Valute: dinarji 12.425—12485, dolarji 706.75—710.73. Deviza Beograd na ostalih borzah: 7Pra-gi 59.375, v Berlinu 7.41, v Londonu (po. poldne) 276, v New Torku (5. t. a. ja borzi) 1,76 in četrt. življenja in sveta Tretji dan splošne stavke Položaj nespremenjen. — Časopisje in stavka. — Možnost obnovitve pogajanj. o London, 5. maja. Danes je izšla prva številka vladnega lista «British Gazette» na štirih straneh, od katerih sta tiskani samo zunanji dve. List tiskajo v tiskarni «Mor-ning Poste» državni nastavljenci ob asistenci policije. Tiskal se je v 750.000 izvodih, kar je vse premalo za London, ki šteje nad 8 milijonov prebivalcev. Ko so časopisni stavci, organizirani v Trade Unions zvedeli, da se stavi vladni list, so prihiteli v velikem številu pred tiskarno, ki pa je bila močno za- Tajnik rudarske strokovne organizacije Cotft ki js po zadnjem poročilu iz Londona odpotoval v tajni misiji v Bruselj, kjer je sedež mednarodne delavske federacije. stražena. Kljub temu pa so okoli polnoči napadli tovorni avtomobil, naložen s prvimi izvodi lista. Hitri intervenciji policije se je posrečilo, da je stavku-ioče razgnala. Izvršenih je bilo več aretacij. Razpečavanje «British Gazette«, ki se je tiskala pod izrednimi okoliščinami in ovirami, je zelo ovirano zlasti v predmestjih. Meščansko časopisje podpira vlado z izdajanjem letakov, ki ponavljajo brezžična vladna poročila. Listom «Ti-mesa, «Daily Mail» in ilustriranemu dnevniku «Daily Mirror» se je posrečilo, da so izdali na dve strani tiskane zelo majhne lističe. Očividno se ie izneverilo več stavcev stavki, kar se opaža zlasti v pokrajini, kjer je izšlo že par lokalnih listov. V socialistični tiskarni «Daily lie-ralda« so postavili danes posebno izdajo stavkovnega glasila ^Angleški delavec«. Ko je bil list ravno dotiskan, pa je prišla policija, ki je zaplenila vso naklado. Po natančni cenzuri na policiji je bilo razpečavanje lista končno dovoljeno, vendar pa se mora list v bodoče predložiti cenzuri. Stavkovno vodstvo naznanja, da so strokovne organizacje sklenile izdajati dnevno svoj list. časopisni velepodjet-nik Iliffe pa je ponudil delavski stranki izdajanje enotnega lista za vso Anglijo. Strokovne organizacije bi imele v tem listu dva stolpca za svoja poročila. Sprejem ponudbe je odvisen od zagotovila, da se bodo vsa poročila tiskala neizpremenjena. Ker je prišlo ponovno do resnejših spopadov med člani strokovnih organizacij in »prostovoljci«, je vlada razglasila. da bo skrbela za to, da strokovne organizacije po končani stavki ne bodo izvajale posledic nad onimi, ki niso zapustili dela, oziroma nad onimi, ki so se vrnili na delo. Sicer pa je položaj nespremenjen. Iz-vzemši razne neprilike, ki neobhodno spremljajo vsako stavko, se ne opažajo nikaki pretresljaji v javnem življenju. V Londonu in v vseh večjih pokrajinskih mestih je promet vedno večji. Iz Londona je odšlo danes okoli 40 vlakov. Avtobusi vozijo redno, toda v spremstvu policije. Vesti o možnosti novih pogajanj so delovale v javnosti zelo pomirjevalno, dasi trenutno ni mnogo upanja na kompromis med vladnim in delavskim stališčem. Še ugodnejše pa je delovala izjava, ki so jo podali v glavnem delavskem uradu, da sedanja stavka ni v nobeni zvezi s kako akcijo boljševiške internacijonale. Angleško delavstvo sledi le svojim voditeljem, ki so dosedaj zelo jasno izrazili svoje stališče do Moskve. _ Smrt izumitelja »Debele Berte" Takoj v začetku moramo čitateljem osvežiti spomin, da «Debela Berta» ni ženska, ampak kanon s kalibrom 42 cm, ki so ga Nemci pripravili za obstreljevanje Pariza. Konstruktor te naprave je bil inženjer Rausenberger, ki je bil leta in leta uslužben pri Kruppovi firmi v Essenu. Kakih deset let je pripadal tudi direktoriju tvornic, sedaj pa ie umrl v Monakovem. star 59 let Pred vojno je bil Rausenberger še luč pod mernikom. Ukvarjal se je pač s konstrukcijami in z načrti, ki pa so dobili pomen šele, ko je izbruhnila svetovna vojna. Inženjer je šel takoj na delo, saj je vedel, da je prišel njegov čas. Njegove teorije so se pretvorile v prakso in ko je prvič počilo in je priletela krogla iz «Debele Berte* do Pariza. je ves svet ostrmel. Vse je zijalo, češ temu tehničnema domisleku ne bo nihče prišel v okom. Toda kmalu je pokazala praksa, da Rausenbergerjeva iznajdba ni nič posebno epohalnega. Vse skupaj je imelo značaj kuriozitete izrednega dogodka, v praksi pa so bili učinki zelo efemerni. Po sklepu svetovne vojne se je Rausenberger umaknil v pokoj in se je naselil na Bavarskem. Omamljen od svojega dalekostrelnega topa je začel premišljati, kako bi se dala skonstruirati naprava, s katero bi ljudje v posebni raketi poleteli v vsemir in tako so nastale bajke o raketi na luno S Rausen-bergerjevo smrtjo pa bo najbrže tudi ta raketa mrknila._ Rekord zarok Madame Josephine Lugrin, kajpada rodom Francozinja, toda doma iz Ženeve v Švici in skoro ne več mlada (50 let), ima zadnje čase mnogo opravka s švicarskimi oblastmi, ki so odkrile, da je dama kljub vsemu še vedno prevročega srca. Lugrinova je obtožena, da se je v zadnjih treh letih zaročila nič manj. kakor 34 krat. Ogrevala pa je z ljubeznijo samo starejše, toda premožne trgovce iz Francije in Švice. Postopala je zelo spretno in rafinirano. čim se je ljubimca naveličala, je simulirala ljubosumno sceno in dvignila tak krik ter tako grozila svojemu zaročencu, da se je revež najraje kar po najkrajši poti ločil in zapisal damici primerno svotico denarja. Tako so ostali vsi darovi: prstani, zapestnice, nakit in denar v njeni lasti, prevarani zaročenci pa so se jadrno umaknili drug za drugim. Med njenimi žrtvami je bil tudi neki trgovec iz Marseillesa, katereea je ljubezensko razmerje s to damo privedlo na rob propada. Šele zdaj se je mož okorajžil ter je nezvesto ljubico in prevarante ovadil policiji Hočeš-nočeš je morala prevejana zaročenka v zapor, toda zopet elegantno, kakor se spodobi taki osebi. Sedla je z dvema orožnikoma v svoj luksuzni avtomobil in oddr-drala v zapore, kjer je še prej izjavila preiskovalnemu sodniku: «Kai pa naj storim z norci, če mi ponujajo vsega v izobilju in ki me hočejo po vrsti poročiti? Jemala sem njihove darove, jih spravljala in sedaj stojim — nedolžna pred vami. . .» Razprava o zarokah madame Lugrinove obeta Parižanom zopet obilo pikantne zabave. Lepe vohunke in policijski agenti V kakšne izkušnjave pridejo včasih policijski funkcionarji, ki jim je poverjeno zasledovanje špijonk in špijonov, o tem pripoveduje prav zanimive stvari knjiga, ki jo je napisal in nedavno na svetlo dal bivši komisar avstrijske policije Beniovvski. Mož je bil vodja avstrijske kontrašpijonaže. Imel je nalogo nadzorovati agente tujih držav, katerih je bilo v Avstriji vse polno. V Budimpešti je n. pr pred vojno živela žena ruskega oficirja, ki je obrnila pozornost nase s svojimi čestimi potovanji, z osebnimi zvezami in z načinom življenja. Vsako jutro ie zapustila hotel, v katerem je stanovala, vračala pa se je šele v poznih večernih urah. Beniowski je sklenil preiskati njeno stanovanje. Poslal je v času, ko je bila dama odsotna agente v hotel in je dal odnesti njene kovčege. Pregledal je njih vsebino in zopet zaprl, nato pa je dal stvari prenesti zopet v sobe, kjer je stanovala Rusinja. Policijski uslužbenci so baš bili zaposleni s prenašanjem kovčegov v sobo, Beniowski pa je straži! v hotelu pri liftu. Naenkrat vstopi dama — zasledovana Rusinja. Mirno in ravnodušno sede v dvigalo in pritisne gumb. Lift steče kvišku, toda Beniow-ski, ki je vedel, da potrebujejo njegovi ljudje le še par minut časa, da izvrše svoje delo, je naenkrat dal ustaviti dvigalo in je stekel po stopnjicah, da se dami opraviči. Rusinja se je sprva prestrašila, potem pa je mirno čakala v liftu. dokler je bilo opravilo izvršeno. Agenti so stvari spravili v red ter zaklenili sobo, da ni prav nič izgledala po preiskavi. Sumljivega niso našli ničesar. Nekoč je nanesla prilika, da je dobil Beniowski nalog aretirati lepo mladenko, ki je tudi bila v službi ruske vlade. V zgodnjih jutranjih urah je potrkal na vrata njenega stanovanja s pozivom, da mu sledi na policijo. «Škoda», pravi dekle, «baš sem izvrstno spala in se mi nikakor ne da vstati.* Beniowski ji ni zaupal in je ni hotel pustiti same v sobi Sedel je v kot in je bil s hrbtom obrnjen proti nji. Toda nič ni pomagalo. Mladenka je vedela, da je ženska in je skušala komisarja na svoj poseben način odvrniti od aretacije. Bolj ko se je komisar umikal njeni zapeljivosti, tembolj je bila mladenka s svojo lepoto darežljiva in ko je videla, da ne more uspeti korakoma, je naenkrat skočila iz postelje, slekla svileno nočno haljo in se začela ogledovati v velikem zrcalu. Dve celi uri je ostala v tej pozi ter skušala z vsemi miki in dražestmi doseči svoj namen. Beniovvski pa se je strumno držal in je ostal na svojem mestu. Po dveh urah potrpežljivega čakanja se je začela špijonka oblačiti. Toda kako! Najprej je obula nogavice, potem se je okrasila z nakitom okoli vratu, nataknila je vse svoje dragocenosti in šele naposled je' začela oblačiti perilo in obleko. Oblačenje je trajalo cele tri ure. Ko je stala oblečena pred Beniowskim, ga je pogledala kakor razjarjen tiger in jezno siknila vanj: «Moram pa že priznati, da avstrijska vlada dobro izbira svoje policijske služabnike . . .!» X Teža obleke in eleganca. Ženski svet v Filadelfiji, pišejo ameriški listi, je z za « čudenjem zaznal iz angleških modnih revij, da tehta kompletna obleka angleške dame 840 gramov. V Filadelfiji smatrajo namreč za nemoderno vsako damo, koje obleka bi tehtala več kakor 450 gramov! No vzlic te« mu Filadelfijke nimajo rekorda, kar se ti« če teže ženske obleke. Zakaj pariški listi zagotavljajo, da ne tehta vsa obleka parit ške dame niti 340 gramov, pri čemer so všteti tudi čevlji! Spričo danes vladajoče mode bi vest ne bila baš neverjetna. Samo še danes: RONflLD COLMflN vsem kinoobiskovalcem dobro znani in priljubljeni filmski umetnik v prekrasnem velefilmu Športska venera Krasna igra. — Lepi igralci. —_ Razkošna oprema. — Izvrstna režija. — Napete sce« ne. — Bogastvo in sijaj. — Osobito lepi naravni posnetki. — Velikanski uspeh pri vseh dosedanjih predstavah Fredstave točno ob: 4., pol 6., pol S. in 9. iMUtttJiiimntTttft""*"""""............... Opozarjamo l7a-s na naš senzacijonalni ju« trišnji program! ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. Telefon št. 124. Orkestralni koncert Glasbene Matice v Mariboru (K nocojšnjemu večeru.) Ena glavnih nalog našega mariborskega glasbenega zavoda je podpirati domače glasbenike z izvajanjem njihovih del. Zato najdemo kot prve dve točki b-ogatega in zanimivega sporeda današnjega koncerta skladbi domačinov Osterca in Bernarda. Prvi je naš stari znanec, Bernard stopa se« daj prvič pred koncertno publiko. V infor« macijo te koncertne publike in za poznej« šega glasbenokulturnega zgodovinarja so napisane sledeče vrstice. Slavko Osferc. učitelj na meščanski šoli v Celju je rodom Veržejec in sedaj tride« setletnik. Prve nauke o glasbi je dobil na mariborskem učiteljišču pri izvrstnem glas« benem učitelju g. prof. Beranu. Pozneje se '•p šolal sam, dokler ga ni v jeseni 1925. prosvetna uprava, opozorjena na izredni mu zikalni talent, poslala na državni konser« vatorij v Prago, kjer nadaljuje glasbene študije pod vodstvom profesorjev Suka, Jiraka, Kfižke itd. Napisal je že celo vrsto skladb, ki so se deloma že izvajale v Ma« riboTu, Celju, Rogaški Slatini, Beogradu in Pragi. Dosedaj znane so sledeče: 1. Krst pri Savici, simfonična slika po Prešernu, za veliki orkester, delano po vzorcu avodilnih motivov®, kakor jih je uporabljal \Vagner v operah. 2. Lirični kvartet v 4 stavkih, proizvajal Zikov kvartet. 3. Ideali, simfonija v 4 stavkih. Izvajala Mariborska Glasbena Matica. 4. Ubežni kralj, simfonična slika. Izvaja« la mariborska vojaška godba v Mariboru in Celju. 5. Kvartet v A«molu, izvajan prvič na akademiji mariborskih dijakov v Narod« nem gledališču. Tukaj začenja Osterc upo» rabi jati moderno polifonijo. 6. Kvarte v Oduru še neizvajan. 7. Zbor «Ni te na vrtu več«, izvajan v Mariboru in Beogradu. Harmonizacija ua« todnih pesmi. 8. Iz Satanovega dnevnika, balet v 3 sli« kah, ekspresionističen, še neizvajan. Slišali smo ga pri vadbi vojaške godbe pod biv« šim kapelnikom Hercogom. 9. Sonatina za klavir, izvajana v Celju, Mariboru in Pragi. 10. Suita za klavir. Impresije, izvajane ravnotam. 11. Samospevi s klavirjem: Serenada, Ni te na vrtu več, Usta so mi bila nema, En bretana, Uspavančica, Mene ni požela ko« sa, Zvečer, Slavec, Cicifuj, Štiri belokranj« ske, izšle v tisku v Pragi 1926., Japonski motiv, Solnce v zavesah. Ljubke ekspresi« onistične stvarce, ki so se ponovno izva« jale v Celju, Mariboru in Pragi. 12. Humoreska, nokturno za mali orke« ster, izvajan v Rogaški Slatini. 13. Serenada za kvartet, izvajan v Mari« boru in Celju. 14. Povodni mož, simfonična slika za velik orkester, se na petkovem koncertu iz« "a j a prvič. 15. De profundis. Ciklus 7 samospevov za visok glas, flavto, oboo, 2 klarineta, fagot. 2 violini, violo in violoncello, prirejen tudi samo za kvartet, deloma že izvajan v Pragi. «Povodni mož» ima glasbo sodobne sme« n z realističnim slikanjem dogodkov, ki absolutno zanikuje tkzv. konsonance, stre« mi po ritmičnih pestrostih n. pr. po dve« četrtinskem in tri četrtin skem taktu hkrati. Melodično uporablja kolikor mogoče narod no zveneče motive, harmonično je skladba zelo smela, na enem mestu ima hkrati 3 to« nove načine. Polifonija z izjemo liričnih mest je dosledna, v prvem vaičku s-o pri reprizi istočasno 4 melodije, katerih vsaka je nastopala prej samostojno. Glavni ritmi: Začetek tvori «vrvenje K plesišču pod Lipo«. Ples se začne z dvečetr« tinskim taktom, ki prehaja v tričetrtinski valček, temu sledi dvečetrtinski in tričetr« tinski motiv ljubezni, obenem -e ze oglaša šestosminski motiv Povodnega moža. Raz« vija se elementarna godba — grom itd. — v mešanih ritmih, naposled se sliši šume« nje vode. V pp konča skladba v atimalnem peterozvoku s flageoleti sordiuiranih godal in srednjim toni flavt ter nizkem sordini« ranem rogu. Skladatelj je imel namen iz-abiti orke« stralni aparat tako, da ne bi učinkoval kot kompleks instrumentov, temveč kot en sam instrument. Filip Bernard, prvi flavtist mariborske vojaške godbe, je bil rojen 24. IV- 1896. na Jesenicah kot sin kapelnika tovarniške god« be- Oče je kmalu spoznal dečkovo nagne« nje in ljubezen do glasbe in ga je že v mla/-dih letih vadil na različnih instrumentih; uajprvo na violini, potem na raznih trobi« lih, tako da je dečko z 12 leti že igral v \jrkestru. Na zadnje je obvisel na cornu, pri vojakih pa je presedlal k fl tvti, ki je seda i njegov glavni instrument. Žal oče ni imel sredstev, da bi dečka dal v Šolo. Moral je v tovarno, kjer se je izučil železostrugar« stva. že prej na Dunaju, pozneje pa pri vo« jaški godbi je Bernard sam začel študi-ati glasbeno teorijo in skladbe klasikov, ro« mantikov in modernistov. Voditelj mu ie bila sprva Foersterjeva knjiga »Nauk o harmoniji«, pozneje H Riemanova dela. Bernard je samouk. Prva njegova sklada« teljska dela so bile orkestracije klavirskih in vokalnih kompozicij Mokranjca, Zajca, Vilharja, Konjoviča in drugih. Njegove or« kestracije smo slišali tudi že v Mariboru večkrat, ne da bi bili vedeli, za komponi« sta. Napisal jc več koračnic, kolo, noetur« no za 4 roge, prvo njegovo večje delo pa je «Elegija» za veliki orkester. «Elegijaj> ima dvodelno obliko, začnja z štirikratnim uvodom, kateremu sledi prvi tema s priključnim motivom, nato drugi te« ma, ki mu sledi ^opet prvi, dalje trio prav« zaprav ekspozicija, izpeljava, repriza, pre« vod in mesto C ode zopet povratek prvega tema. Vsebina «EIegiji» jc: hrepenenje, spoznanje, prevara, žalost in obup, ki iz« zveni v otožnost. Zanimiva bo vzporedba Osterčevega «Po« vodnega moža» poleg BeVnardove «Elegije» Po svoji globoki koncepciji »Povodni mož« ne bo na prvi hip vsem razumljiv, zato se bo ponovil, da bo postal tudi širši publiki bolj razumljiv. Za njim pa bo vplivala «Elegija» s svojo sladkobo naravnost po« mirjevalno. Naj noben Mariborčan, ki mu je na sr« cu glasbenokulturni razvoj in ve ceniti ide« alno stremljenje Glasbene Matice, ne za« mudi prilike, posetiti ta koncert in s tem moralno in gmotno podpreti dva naša mla« da talenta. Ivan Asič. Naša preljuba, pikantna FERN ANDRA je že na poti v Kino Ideal. Dj. Kiselinovič: Skitanje Živel je svoje dni človek. Kn mu je prišel čas za ženitev, se je oženiL Lepo, toda po očetu ni dobil nič imetja, da bi mogel živeti. Prebil ie dva. tri mesece z ženo, potlej pa odšel v beli svet. V tujini se je zadal za ovčarja pri nekem gospodarju. Tam je robota! 25 let in nazadnje se mu je stožilo in na-kanil je, da se vrne domov. Odide k gospodarju in mu veli: »Gospodar, čas je. da krenem v svoje rojstno selo. Zato te prosim, da mi daš plačilo, kolikor znaša.« »Dobro, prijatelj,« mu odgovori gospodar, »evo ti tri tisoč grošev. Hodi mi zdrav!« In možak je odrinil. Odhajajoč iz mesta pa si ie rekel sam pri sebi: »Dvajset in pet let sem delal pri tem človeku, pa niti imena mu ne vem. niti ne znam. kakšen mu je posel. Kaj naj storim? Ej. vrnem se. pa ga vprašam. Saj me bodo povpraševali v selil. pri kom sem služil, a kakšen odgovor naj dam ljudem? . . . Vrnem se.« In tako se je napotil nazaj v mesto, stopi k gospodarju in mu veli: »Gospodar, vrnil sem se, da te nekaj vprašam. Dvajset in pet let sem rooo-tal pri trebi, pa niti imena ti ne vem, niti ne znam. kakšen ti je posel.« »Kličem se tako in tako.« mu je od- govoril gospodar. »A bavim se s tem, da um prodajam.« Skitač se je začudil, ko je čul. da mož prodaja um. »Lepo je,« si ie rekel, »naj vidim, kakšen um prodaja in koliko denarja zahteva.« In mu reče: »Gospodar, povej mi, te prosim, kakšen um prodajaš in po čem ga daješ?« »Za en nasvet ki ga povem, iemljem tisoč grošev. To ie moj poklic, od tega živim.« »Pa hajdl povej mi kaj, prodaj mi en nasvet.« »Ampak, rekel sem ti, za en nasvet iemljem tisoč grošev. Drugače ni mogoče, to je moje zvanje.« »Bodi si. le povej mi, na tisoč grošev.« »Pa dobro. Viš. ti pojdeš domov. Kadar potuieš. ne hodi nikdar po stran-potici, vsekdar stopaj" po glavni cesti. Za to ti vzamem tisoč grošev in lepo se čuvai, da se nikoli ne zmotiš in ne kreneš na bližnjico.« »Prav,« je dejal klatež, »tn sem si zapomnil Na še tisoč grošev, pa mi povej še kaj drugega.« »No pa poslušaj. Pri vsakem delu si daj premisleka. Bodi si še tako razkačen, potrpi, da te mine tvoja jeza: v srdu ne smeš ničesar napraviti. Samo lepo pazi. da vselej storiš tako, kakor sem ti velel, zakaj tisoč grošev ti vzamem.« »Velja, zapamtil sem si. Na še teh tisoč grošev: razodeni mi še tretjo skrivnost.« »Da ti povem: Kadar vidiš več ljudi zbranih, ki se pričkajo in prepiraio, nikar se ne vtikaj v razpor, ako ti ni tega nič mar. Sedi sam zase na stran. Jaz sem ti pobral vse novce, ki si jih zaslužil v dvajset in petih letih pri meni in sedaj nimaš, s čimer bi potoval. Koliko denarja potrebuješ za na pot do doma?« »Rabil bi štiri do pet sto grošev.« »Tu imaš pet sto grošev za napitnino, ker si mi pridno delal, pa srečno hodi.« Skitač ie odrinil na pot proti domu. Gredoč je srečal dva brata, ki sta bila namenjena v neko vas blizu njega. Imela sta konja sedelnika in sta ga izmenoma jahala: zdaj eden, zdaj drugi. Potujoč takisto so dospeli do neke planine. Cesta se je vila okoli hriba, preko brega pa je držala steza in po stezi se je prišlo dvakrat hitreje. Trije potniki so se vprašali kod nai jo mahnejo. Tisti, ki ie bil kupil pamet, jima je rekel: »Jaz po bližnjici ne maram, ampak pojdem po cesti.« »Midva pa jo ubereva po bližnjici,« sta mu dejala brata, »zato te prosiva, da vzameš konja in ga vodiš po cesti Če te veseli, ga zajahai. Midva prideva prej in te počakava na določenem mestu, kadar prijezdiš mimo.« Možak je pristal, vzel konja ter se odpravil naprej po cesti. A brata sta jo urezala po prečici v planino. Hodil ie. hodil dva. tri ure po veliki cesti in dospel na kraj, kjer naj bi ga bila onadva čakala. Ampak ni ju našel. Usedel se je, nekoliko sedel, da bi se odpočil in bi ju pričakal, če sta morda zašla v gori. Čakal je nad pol ure, a njih ni bilo od nikoder. Zato je prijel konja, se vzdignil na pot in si dejaL da iu morebiti dojde kie spotoma, čez nekai časa so ga dohiteli neki drugi potniki in ga vprašali: »Kod si prišel, bre?« »Po cesti.« »Mi smo prišli po prečici in smo videli gori na brdu dva potnika ubita in oropana, pa smn si mislili, da iih ni nihče drugi ko razbojniki.« Ta je razbral, da sta opleniena lastnika konia, vendar reke! ni nič in ie odrinil naravnost proti selu. Nakanil se ie, da pojde precej v hišo k ženi. Dospevši do hiše, je pogledal skozi okno ter opazil, da mu poleg žene s^di neki človek, velik, ličen, brkat. Pomislil ie. da utegne biti ljubov-nik niegove žene. in bilo mu ie silno težko pri srcu. Hotel ie stopiti noter in pritepenca ubiti. Ali v tem trenutku se ie spomnil nasveta, ki ga je bil kupil za tisoč grošev, naj se namreč v slehernem opravku dobro razmisli — zalo je potrpel in odgnal konja nazaj v gostilno. Krčmar mu je dal sobo za prenočišče. Skitalec ie pazil na to. da bi najprej nakrmil konja in ie šel, da bi mu snel sedlo. Ko ga ie razsedlal . . . Kaj je videl: pod sedlom so bile tri mošnie nabito polne lir. In spravil je denar v žep, klade! konju sena in ječmena v jasli ter odšel v zgorniico spat. Drucri dan je bila nedelja. Skitalec je šel v cerkev. Zapalil ie veliko 'svečo, ker ga je Gospod otel in ker ni odšeJ z bratoma črez goro. Ko se je čital evangelij, ie stal na prižnici taisti mož. ki je bil prejšnji večer pri njegovi ženi, in se je pripravljal, da bi prepovedoval. Imel ie jako lep govor. Ko se je zopet odprla cerkev, so šli vsi ven, z njimi tudi naš skitalec in se pomešal med ljudi. Ali nihče ga ni mogel spoznati, ker ie bilo minilo dvajset in pet let, odkar je bil ostavil vas. In vprašal je ljudi ki so stali blizu njega: »Kdo je bil oni človek, ki je pridigal v cerkvi?« »Ta je daskal (učitelj) tukaj,« sn mu odgovorili. »Mati se mu je dosti mučila, da ga je izučila, ker oče mu je šel po svetu že prej, nego se je rodil sin, in od njega ni ne pisma, ne denarja, ne glasu: niti se ne ve. kod hodi in je li še živ.« Začuvši to novico, se je skitalec močno vzradostil: videl je. da je bil tisti moški pri njegovi ženi njegov sin. Odšel je domov, poklical ženo in sina ter dal veliko gostijo vsem seljanom noter do Ohrida. In cerkvi ie podaril oko (bokal) olja in sto grošev denarja, ker ga je Gospod rešil zla, njega, ženo in sina. (Venac, april 1926.'' Dopisi ST. VID NAD LJUBLJANO. Na Ftorija-novo nedeljo slave gasilska društva Savske župe v tretjič na ta dan svoj praznik v naši vasi. 13 okoliških društev se je ored jasoin na vzpodbud j gcspoda Josipa Arhar-načelnika vižmarske gasilske edlnice, strnilo v višjo enoto in osnovalo lastno gasilsko župo s sedežem v St. Vidu nad Ljub. liano, katere namen je z bližnjim centru-mom in ožjim spoznanjem večati medsebojno oporo. Od začetka zavzema častno funkcijo načelnika omenjene župe g. Josip Arhar, kateremu je s spoštovanjem izreklo ra vsakoletnem cbčnom zboru zaupanje vse članstvo označenih društev. Njegovo delovanje za to humanitarno institucijo je toliko, da se g;a ta čas s hvaležnostjo spominjamo vsi napredni občani in izrekamo željo, da i nadalje posveča gasilskemu razvoju vsa stremljenja, njemu pa želimo še mioga dcčakanja! BEGUNJE (Gorenjsko). Tukajšnje *>Prosvetno društvo« je imelo v nedeljo dne 25. ipriia rediti občni sbor z obilno udeležbo, iz poročil funkcijenarjev je razvidno, da se ;e knjižnica pomnožila za preko sto knjig n da je tudi; novi oder vršil svojo nalogo v polni meri. V nedeljo dne 9. maja vprizore naši neumorni diletantje že deseto predstavo in sicer »Revčka Andreička«, za kaiere-:a vlida med ljudstvom veliko zanimanje. Poročati moramo tudi o gospodarskem napredku našega kota. V tem o siru pa nam prvačiio Siatničam, k; pridno grade svoj "dovod kljub obilnemu delu na polju. Trdijo. da bo vodd stekla po ceveh do košnje, kar jim radi verjamemo, ker poznamo njih trdno voljo. Razni poskusi oplašiti naše Podgorce so bi'i od nasprotnikov tako nerodno zasnovani, da so ostali brez učinki. Imeii tudi niso drugega namena, kakor zmanjšati zasluge g. dr. Žerjava in tukajšnjih demokratov. Res velik mora biti strah klerikalcev pred zaslugami g. dr. Žerjava, da celo »Domoljub«, ki je v gotovih stvareh včasih vrlo korajžen. ne upa zapisati, da ie bik podeljena tudi za naš vodovod državna podpora v znesku 20.000 Din, ki je zanj le »malenkost«. Podarjene cevi so najbrže tudi »malenkost«. Želeti je v splošno korist, da se začne v kratkem z zidavo gasilnega doma v Srednji vasi na svetu, ki ;a je daroval g. Ivan Avsenik iz Sv. Lucije. Ce bomo sam« krepko poprijeti za delo in se trdneje strnili okoli našega zaslužnega poslanca, smemo upati na lep napredek našega kota. JESENICE. Sokolsko društvo na Jesenicah priredi majski pešizlet v nedeljo 9. t. m. Zbirališče cb 12. v telovadnici Za člane, članice in naraščaj cb vezno. Z godbo na če-u peš čez Poljane z Zg. Gorje ta čez Sp. Gorje skozi Vintgar na Dobravo. Pri odmoru koncert sokoiske godbe. Vsi napredni fesertl^arsl, prijatelji sokoiske misli in poštene družbe, vsi prijatelji narave vljudno vabljen.;. Zdravo! BREGANA. Dramatični odsek sokolskega društva v Bregani je pridno na delu in je igral že trinajsio igro. Dne 11. aprila je vpri.zo.ril v Sokolani žaloigro »Užitkarji«. N'a zahtevo ljudstva se je igra ponovila 18. aprila cb veliki udeležbi in v splošno zadovoljstvo občinstva. Vsi igralci so iz svojih vlog naredili vse najboljše. Za 25. aprila so se pa pogumni igralci odločili in j so z isto žaiodgro nastopili v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah Tudi tam je igra izpadla v splošno zado-voljnost. Dvorana je bila natlačeno polna. Našo najlepšo zahvalo naj sprejmejo poedini gospodje z Brežic, ki so šli Dramatičnemu odseku na roko. Po igri se je razvil ples, pri katerem je igral tamburaški odsek. Razvila se je prijetna zabava med Brežicami in Breganci. Igralci so se zadovoljni in veseli poslovili od gostoljubnih Breižic z upanjem, da se kmalu zopet prikažejo v Brežicah s kakšno drugo igro. Posebna zahvala gre g. Tropu, restavraterju, ki je izkazal društvu posebno požrtvovalnost s tem, da je dal ves potrebni inventar na razpo. la;:.,. Sokolsko društvo v Bregani se tudi prav pridno pripravlja zi vsesokolski izlet v Prago in za okrožni izlet ki se bo vršil 6. junija v Bregani. Bregana je lahko ponosna, da vrši sokolsko društvo, katero širi med tukajšnjim ljudstvom kulturno izobrazbo v vsakem oziru, posehno med mlajšimi hvalevredno nalogo. Le tako naprej in uspeh nam je zasiguran! NOVO MESTO. Štnarnični dan v prid P. družnics Jugoslovenske Matice bo v Novem mestu v nedeljo 9. maja od 8. do 12. ure. Odbor podružnice prosi meščanstvo, da ne odklanja ponujanega cveti a in da pokloni v dobre namene podružnice JM vsaj 1 dinar. RIBNICA. Dne 2S. aprila se je vršil občni zbor podružnice naše narodnoobrambne organizacije, ki je jasno pokazal naše Ab-deritsrvo v najžalostnejši luči Vse naše trditve o ljubezni do sorojakov preko meje so puhle fraze, ki se v naših osebnih razprtijah razblinilo v nič. Trinajst oseb. med njimi 9 javnih nameščencev, to je armada narodnih borcev. Kje ste bili domačini, tr-žani. Bojim se, da smo zapisani poginu v svoji ozko srčnosti. Že sama nacijonalnost, že sama volja po razčiščen ju razmer bi nam morala biti gonilna sila, ki bi nas privedla k občnemu zboru, da bi podružnico rešili Pogina. Pa saj je bito pri 90 članih še vedno nad 7000 Din dohodkov. Gmotni uspeh je ostal skoro na višini leta 1934 Občni zbor je forum, na katerem bi morali razčistiti svoje društvene razmere. Zato pridite v ponedeljek 10. t. ni. zvečer k nadaljevanju občnega zbora, da bo mogoče voliti podružnici tak odbor, ki bo vsestransko zadovoljeval. Z društvenim mrtvilom, ki vlada pri nas, dokazujemo le, da so nam popolnoma zamrli vsi ideali. Marsikatero društvo se je preživelo — naše narodnoob-rambno delo pa je naš nacijonalni evangelij, je naš čredo v boljšo bodočnost A. M. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo ponovi dne 13. maja točno ob pol 4. popoldne ljudsko igro -Miklova Zala«. Med odmori svira godba na pihala. Cenjeno občinstvo od blizu in daleč vabimo k prav ■obilni udeležbi. To je zadnja vprizoritev. SEVNICA. Dne 2. maja so člani dramatičnega odseka tukajšnjega Sokola priredili veseloigro »Cigani«. Po dolgem času je bila zopet društvena dvorana nabito polna smeha željnih gledalcev, od katerih je vsak prišel na svoj račun, čast in hvala spretnemu vodstvu, ki si je upalo vprizoriti na malem društvenem odru tako težko igro. Prireditev je gmotno in moralno sijajno uspela Posebno je bil na mestu »nemško in vinsko« navdahnjeni Brenk. kateremu je občinstvo pri odprti sceai burno aplavdira-lo. Izmed drugih vlog so bile prav dobre Anica in Radoslav, kakor tudi cigani, ki so z vzorno vsiljivostjo vzbudili mnogo smeha. Da bo Blaž MozoLCvetan na mestu, to je bilo pričakovati od mentorja tukajšnjih diletantov. Žal, da se mora društvo zelo boriti s finančnimi težkočami. To se je poznalo posebno pri sceneriji. Kakor je bila dobra, vendar' še ni ustrezala Režiser pri najboljši volji, ki jo tudi ima, ni mogel izčrpati več niti iz gledalcev, niti iz bornega scenerijskega materijala, ki ga je že itak lovil z agilnim gospodarjem po vsem trgu. Kakor cujemo, se pripravlja še nekaj iger, kot .ocvirek za letošnjo sezono, ki se že poslavlja. Želimo pa videti reprizo, ker je mnogo ljzudi odšlo, ker ni bilo prostora. ZG. SV. KUNGOTA. Dne 29. aprila je umrla žena tukajšnjega posestnika Iv. Jar-ca. Po njegovem naročilu v župnišču so v četrtek opoldne zapeli vsi zvonovi, stari in novi. To pa ni bilo po volji posestniku Marku. V mnenju, da mora biti razlika med ljudmi tudi po smrti, ie sporočil še istega dne Jarcu, da je dal »leh delov Slovenije in sosedne Hrvatske, kakor tndi druge obrtnike in sotrpine vseh panog vabimo na ta družabni večer. Seveda bomo tndi nam naklonjeno cenj. urauniatvo s odprtimi rokami sprejemali in skrbeli za njih razvedrilo z vso ljnbezujivostjo, kakor znamo le m! — Vaši gostilničarji. 12673 (dobe) Kuharica samostojna, dobro izvefba-na, se sprejme » zdraviliško restavracijo Nastop s uibe 15. m3ja. Ponudbe ■ naredbo dosedaajeg« ilnlfco-vanja je poslati n« upravo »Jutra. rod Šifre Prodajalka z večletno prakso, izurjena v vseh strokah trgovine, želi premeniti mesto. — Naslov oove uprava »Jutra* 11394 Engro trgovinam špecerijske in kolonijalne stroke se nudi trgovski potnik, vpeljan po vsej Sloveniji. Je mlad, izredno agilen ter uspešen Reflek-tira na stalno mesto — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Kvalificiran in uspešen*. 11044 Pouk v Italijanščini in nemščini 59 daje. Naslov pove upr. »Jutra*. 11472 Na stanovanje in zajtrk brezplačno se sprejme gospod, event. tudi gospodična, kateri bi poučeval gospodično nemško stenografijo in nemščino. — Naslov pove uprava »Jutra*. 12608 Pekarijo na prometnem kraju vzamem v najeta — pozneje bi jo tndi kupU. Naslov v upravi »Jutra*. 12618 Knjjgovodkinja z večletno prakso, žeii premeniti službo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Perfektna 586*. 12586 Več krznarskih pomočnikov se sprejme r Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Jutra* ood šifro »Krznar*. 12575 Radio-mehanika eventuelno kot družabnika, iščem. Ponudbe pod šifro »Indukt* na upr. »Jutra*. 12663 Par pomočnic dobro izurjenih, se sprejme izključno le za večerni čas od 6.—10. ure. — Modni atelije M. šare, Ljubljana, Kongresni trg 4,1. 12644 Zobotehnika prvovrstno moč, sprejme zobni zdravnik dr. Ivan Oblak, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 12647 Trgovski vaienec se sprejme takoj. Naslov v opravi »Jutra*. 12656 Damsko frizerko le prvovrstno moč, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja In zahtevami na upr. »Jutra* pod »Takoj 630». 12630 Dva likalca kož (Glansstoseer) perfektna, ki znata boka likati in stroj urejevati, se sprejmeta. — Ponudbe le prvovrstnih re-flettantov s navedbo plače in pogejer na naslov: Prva Zemunska Fabrila Koža — Zemun. 12614 parter. levo. Dekletce 12—14 let staro, dobro in ubogljivo, ki bi se hotelo Igrati * detetom, ie sprej-ne. Bila b! ket domača. P izmene ponudbe b» naslov Dragutin Matakovič. restavracija »Korona*, Karloveo. ' 126091» Kot nemška korespondentinja iščem službe — tudi pol-dnevno. Naslov pove upr. »Jutra*. 11429 Blagainičarka išče mesta. Večletna praksa z dobrimi spričevali. Pomaga event. tudi v pisarni ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Jutra*. 11473 Šivilja gre šivat na dom, najraje v bližini Rogatec-Maribor. Naslov pove uprava »Jutra* 12665 Kolarski pomočnik prost vojaščine, išee namestitve. Vprašanj'a na upravo »Jutra* pod šifro »Priden in zmožen*. 11365 Kontorist zmožen vseh pisarn, det. z dobrimi spričevali, išče primerne službe. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Ta ko i 66*. 12006 Strojepiska izurjena, z dolgoletno prak-60, išče službe. Sla bi tudi kot biagajničarka. Ponudbe z navedbo plače na upravo »Jutra* pod značko »Blaga jnifarka 14*. 12635 Pozor, kočijaži! prodam skoro novo, lahko, dvovprežno, polkrito, Srno kočijo (zamke Lohner, Wien) radi pomanjkanja prostora. Kočija je novo lakirana, z modrim suknom tapecirana, z usnjato streho in oljnate osi. Vse je v najboljšem stanju. Cena samo 8000 Din Pojasnila se dobe v graščini Plevno, pošta Žalec pri Celju. 11418 20 dvojnih oken starih, z obodom in čalu-zijami, iz mecesnovega lesa, 105 cm širokih in 158 cm visokih, proda najvišjemu ponudniku Kraini šolski svet v Hrastniku. " 11404 «Ilustrovan. lista« 3 kompletne, nevezane letnike (1923, 1924, 1925) prodam. Naslov pove uprava »Jutra*. 11474 Kuhinjsko pohištvo novo, elegantno, belo emaj-lirano in rdeča plišasta zofa z 2 stolčkoma, se proda »Jutra* 11458 Naslov pove uprava «Wanderer» avto dvosedežen, v dobrem stanju, se po zelo nizki ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 1267" Prodam avto popolnoma v dobrem stanju, majhen, poltovorni z zaprto karoserijo — pripraven sa vsako obrt is potnike. — Naslov pove uprava »Jutra* 12870 Otroški voziček skoraj nov, se poceni proda na Sv. Petra cesti 16/1. 12640 Spalnica in kuhinja se poceni proda. Kje, pove uprava »Jutra*. 12651 Dieselmotor 30 HP radi elektrifikacije obrata naprodaj. Naslov v npravi »Jutra*. 11389 Si 99 baterije imajo povsem označeno kapaciteto. 132/11 Kredenco za jedilnico proda Sajovic, Skofja ulica 13 (dvorišče). 12524 Tovorni avto znamke »Fiat* enotonski in eden dvotonski, se proda. Ponudbe na poštni predal št. 160. 11382 Masažni aparati (Punktroller) došli pri G Besednik in drua. Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. 11291 Šivalni stroj »Singer*, dobro ohranjen, se proda na Gallusovem (šentjakobskem) nabrežju 7 12585 Službo iščem mlekarni, pekarni ali slaščičarni. Imam večletna spričevala. Dopise na upr. »Jutra* pod šifro »M. 120*. 12648 Prodajalka mešane stroke, prvovrstna moč, zmožna tudi manufak-ture in galanterije, z dobrimi spričevali. Išče mesta za takoj, najraje v Ljubljani. Cenjene ponndbe pod »PostreSljiva in poštena* na upravo »Jutra*. 15853 Gospodična > večletno prakso, popolnoma vešča slovenščine, nemščine (deloma ■rbohrvašči-ne) urna ztenografinja (slov. in nemško) In strojepiska, išče službo v Ljubljani. Ponndbe pod značko »Resna 24» na upr. »Jutra* 12S5S Vozovi naprodaj Hotelski omnibus za 8 in 12 oseb, napol krita kočija z gumi-kolesi in ena brez gumijevih koles ter konpe-voz, vse prav dobro ohranjeno, se po izredno nizki ceni proda. Dopise na nr>r. »Jutra* pod značko -Hotelski vozovi*. 12601 «Wanderer» avto z 2 sedeli in pokritim prostorom za prtljago, primere« za trgovskega potnika, se proda. Ogleda ce t garaži g. Stopica, Ljubljana, Slomškova ulica. 125S4 Gradi za žimnice in rolete počenši od 22 Din meter. Zahtevajte brezplačne vzorce! V provinco razpošiljamo proti povzetju. — Trgovinsko k. d., Zagreb, Ilica br. 45. 147/1 Žaket s telovnikom, dobro ohranjen, za srednjemočnega gospoda, se poceni proda Naslov pove uprava »Jutra* 113-11 Birmanska darila dobite najceneje, ako kupite pri zlatarju Janko D e r m o t a, S p. š I 5 k a, Jernejeva 18. 11344 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe, juvelir Ljubljana. Wolfova nI. Registrirno blagajno in pisalni stroj vse v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe pod značko »Stroj 475» na upr. »Jutra* 11475 Vila Straža na Bledu kompletno opremljena, jako primerna za pension. ee proda, zamenja ali pa odda v najem — Pojasnila daje Navinšek » Ljubljani. Se-ienburgova ulica t. 10923 Lepo posestvo 2 njivi, sadonosnik, gozd, zidana hiša in gospodarska poslopja, 10 minut od postaje Medvode, se proda za 70.000 Din. — Poizve se v gostilni J e s i h, Medvode. 12636 3 stanovanja po 4 sebe s komfortom, v visokem pritličju, II. in Ul. nadstropju, se oddajo s 1. avgustom dotičnemu, ki plača za 2 leti najemnino naprej. Ing. Rudolf Treo, Gosposvetska cesta 5t. 12. (Od U.—12. ure). 12678 Mesečno sobo strogo separirano, z elektr. razsvetljavo, v centru mesta, išče za takoj gospod. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »J. D.». 12637 Mlad drž. uradnik išče čisto, opremljeno sobo — Ce mogoče s posebnim vhodom — tudi lahko z vso oskrbo. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Carinik 6885». Trgovina s perilom ia galanterijskim blagom, ob prometni cesti, primerna tudi za šivilje, oziroma kako obrt, se takoj odda. Naslov pove npr »Jutra*. 11373 Krasni lokali v sredini mesta, popolnoma opremljeni, posebno pripravni za trgovino na debelo, razpošiljalnico, banko etc., v prvem nadstropju hiše na Mestnem trgu 17. se pod ugodnimi pogoji skupno ali deloma takoj oddajo Več se izve v trgovini H Ken-da, Ljubljana, Mestni trg št. 17. 11368 Majhen trg. lokal oddam z inventarjem. Trgovina vpeljana in v sredini cesta. Ponudbe pod značko »Bodočnost 27» na upravo »Jutra*. 11478 Trgovski lokal manjši, ee proti odškodnini odda na prometni cesti. — Naslov pove uprava »Jutra» 11457 3 lokali v Marfhoru v sredini meeta, lepi, suhi in 6vetli, okrog 150 in5, pripravni za različne obrate, s 1- junijem na razpolago. Pojasnila daje oglasni zavod Kcvačič, Maribor — Slomškov trg. 12615 Trgovino event. z gestilniško obrtjo na deželi, iščem v najem. Ponudbe pod »Trgovina* na anončno upravo Hinko Sax, Maribor. 12613 Lokal na najprometnejši ulici centru mesta, se pod ugod. nimi pogoji odda. Ponudbe pod »Promet 628» na upr. »Jutra.. 12628 Večji lokal pripraven za kako delavnico ali skladišče, se odda. Naslov pove uprava »Jutra* 12583 Elektromotor S konj. sil. Schleifringanker 380/220 voltov, tov. nov, se proda Z3 2500 Din. — Naslov na upravo »Jutra* pod «KompIot». 12681 Stružni in vrtalni stroj (Fresmaschine in Langloch-masehine) za les, kupim Direktne ponndbe na našlo* Peter Kobal, Kranj. 11442 Kupim dober racket Ponudbe z navedbo cene in znamke na upr. »Jutra* pod »Tennis*. 12650 Portale 2 izložbena okna ter vrata, že rabljeno, kupim. Naslov v npravi »Jutra*. 12655 Parcelo v mestu kupim. Ponudbe z navedbo cene In lege na upravo »Jutra* pod šifro «Mirje». 12657 Soba prazna ali s pohištvom, se odda enemu ali dvema solidnima gospodoma blizu pošte. Naslov pove uprava «Jutra». 11419 Španski bezeg (Flieder) 11 rarliRnih vrst, razstavlja in prodaja v prid Kola jngosl. sester »Vrt*. Poljanska cesta 12. 12645 Iščem stanovanje s S sobami, kuhinjo In pri-tiklinami v mestu. Ce mogoče za takoj ali vsaj za 1 julij Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Cisto stanovanje*. 11407 Stanovanje 2—S sob s pritiklinaml, sredini mesta, Hčem. PIs čam tudi najemnino za eno leto naprej. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod značko »Stranka brez otrok*. 11462 Opremljena soba s posebnim vhodom, na Tržaški cesti, se odda enemu ali dvema gospodoma, ozir. gospodičnama. Naslov pove uprava cjutra*. 12682 Opremljeno sobo s ali brez hrane, išče miren zakonski par Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Miren 676*. 12676 Zamenja se lepo stanovanje v 6 i i k i z enakim v, ali bližini mesta. Ponudbe pod »Zamenjava 643* na upravo »Jutra*. 12643 Opremljeno sobo išče mlad gospod na periferiji mesta (Vodmat, Selo, Moste). Pismene ponudbe pod »Periferija — 15. maj» na upravo »Jutra*. 12652 Sostanovalka se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov v upr. »Jutra*. 12654 Priprosto sobo prazno ali opremljeno, s prostim vhodom, v sredini mesta, išče gospodična. — Ponndbe na upravo «Jutra» pod značko »Soba 661». 12661 Gospod se sprejme na hrano in stanovanje na Starem trgu št. 26/m. 12619 Sobica v Šiški prazna ali opremljena, 6e odda gospodični. Naslov v upravi »Jutra*. 12623 Separirana soba bližini drž. bolnice aH kolodvora, ee takoj odda gospodu. Naslov pove »Jutra*. uprava 12625 Soba za 2 osebi lepo opremljena, se takoj odda na Rimski cesti 10/11, desno. 12632 Annemarie! Kaj je s Teboj? Bolna? Piši! — Poljube — Walter. 12664 Dve gospodični se radi pomanjkanja znanja želita seznaniti z 2 gospodoma, ne pod 24 let. — Reflektira se na dobro si-tuirane. Re6ne ponudbe na upravo »Jutra* £od zntčko »Blondinka in črnolaska*. Tajnost zajamčena. 12638 Kateri inteligenten gospod bi hotel zabavati mlado, simpatično gospodično, ki je tukaj neznanka. Govori slov., nemško ter srbohrv. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dolgočasna Ljubljana*. 12650 Klavirje harmonije na obroke in posodo svetovno najboljše: Steinway, HBlzel, B6sen-dorfer, F8rster, Stingl original etc. dobite le v ve-iki zalogi in izberi strokovnjaka In bivgeea učitelja »Glasbene Matice» Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trs 3 (poleg magistrat«), 11483 Psico volkuljo čiste pasme, ki bo imela mladiče prvo polovico junija, prodam za 1000 Din. — Naslov pove uprava »Jutra» 12680 7zqubi}£n& Lovski pes bel z rjavkasto-temnosivimi Usami, ki sliši na ime Balon, z znamko občine Rob, se je v četrtek, 29. aprila v Ljubljani izgubil. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči roti nagradi na naslov: ZbaSnik, Rob. Vel. Laiče 12617 3657 Kozličkovo meso k Din 17 50 bg se prodaja pri Franja Ocvirk, mesarija Stolnic Šolsk drevored Mesečni postranski zaslužek 2220 Din Za Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo se iščejo zastopniki za zelo koristen predmet, pripraven za vsakega — Potreben kapital samo 66 Din. — Cenj ponudbe na: Vefran, Moravčo. Slovenija 11280 Mojmir - Marstan po (r. županu dr. Leskov«, ju deloiHrana, poslujeta zl. časno: Maribor, RotovRi trg št. S (osebno Is cijji slučaji). 1266! Otrok se sprejme * domače o skr, bo prod mesečnemu plačili 350—«00 Din. Naslov r«« uprava »Jutra*. 12634 14« L. Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg IS izdelovateli dežnikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic Stari dežniki se rmovs oreoblece.t a©Q©QQQQQQ©©©99 Si ad 6522/25. 3663 i ref. IX. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski ponovno razpisuje oddajo slikarskih del pri zgradbi VII. mestne stanovanjske h še za Bežigradom Tozadevna pojasnila je dobiti v mestnem gradbenem uradu do 10. maja 1926. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 30. aprila 1926. oioioioioioioioioio Kupujem DRVA bukova in hrastova, poiena in okrogilct 0 vsako koliSno franko vagon postaja v Sloveniji Ponudbe takoj pod .GORIVO Polena INTERREKLAM d. d., Zagreb, Stioss-mayerova ulica 6. 3631 a DBOBOlOBOiOBCilOBOBO Zahtevajte m kupujte edino le naše domače CIRIL IN METODOVE VŽIGALICE o65S) a Dob jo se povsod. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan nasl. v Ljubljani A i1*i 4 t " " '*•' Resnega znanja žeti v svrho ienitve železniški viiji uradnik, simpatičen, plemenitega srca in » precejšnjim premoženjem, s pošteno, simpatično in premožno gospico. Ponudbe £ poslati pod značko »Dom vrt» na upravo »Jutra*. 12679 Resnega znanja išče mlad, Simpatičen uradnik, finega značaja in z nekaj premoženja z gospodično, vdovo ali ločenko, staro do 26 let. v svrho ženitve. — Cenj ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Resnost 626». 12626 Oo>. r..,ic ui tai io .->vo utio... inu.ivj, ua i.e r«iu i^egove nežne kože. Volnina se pri pran u ;ie skrči. 114 Zn žan cene in največje tkiadi šče dvokoie*, motorjev, otročkih vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebn oddelek za popolno popravo erailira-nje ''n pon klan e dvokoles, otrošk h vozičkov,švalnih stto ev itd. - Prodaja na obroke. — Ceniki franko F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov L «bi ana, Karluv-ska cesta 4. t 4 .TRIBUNA" Urejuje in Jadala za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnama Fran Jezeršek. Za inseratni del je odsovoren Alojzu Novak. Vsi « L-ubljani.