Katollak cerkven list. Tevi9J II. I' Ljubljani 12. voznika 1H66. M Asi 24. Obsnfenl •Jezus* Ko don z nebes, ko loz.no se Kapljanje. (•lasi s Sijona pevca ur pa mila. Ji odgovarja ceder vililna sila. In skal Jordanskih bril ko žalovanje. \a kri/.! germi podkupljeno kričanje. Na kri/.! se je obsodba razglasila; Ni skleča runa fine sinov ganila. Ne Bog. ne pers globoko zdibovanjc. Terpeči Jezus! daj. de moji vzdihi. Ne kletev, le krotkosti sinki tihi, Obvcjajo nuj ustnice terpina; ko ljuda kriva sodba me zadene. In ptuje solze ne zbudi nobene. Ne mrači scrca mi obupa tinina. ek. iBotnoeiii, sad ljudskih misijonar r ter d 191 In ohranili. Naj se sto in slo pomočkov nusvetuje v po v/d igo ver-nigu spo/.iuinjii iu kcršnnskiga življenj« ineil Ijudstvum. se vender to niknkor drugači tako hitro in tuko gotovo nc doseže. kakor po niisijnnili. Pri vsim iiudiišciiim /.aupunju do misijonov se pu vender prenupeto uli presiijcno od njiii ini-sliti in pričakovali nc sme. Puč de milost («ospndovu nikoli obilniši ue leče. kukor oh času sv. misijonu. kakor močna. dereča. šumeča reka se izliva la čas gnudu Hožju. ter nu desno in na levo vse obsegu; tode, ali je oh času misijonu prostost človeške volje ustavljena? Tudi o sv. misijonu resnična ostane beseda velikiga cerkveniga učenika: „Bog je sicer človeka lire/, njegove pri /.a de ve stvaril. zveličal ga pa brez njegove pri zadeve ne bo. Akoravno gnada »ožja ob času misijonu še toliko delu. vender tuki čas tudi peklenski duh. nasprotnik vsiga dobriga nc spi; še več. noben čas toliko ne uganja, kakor ob času Ijudskiga misijonu. Vsaka občina, ktera sc ima sreče misijonove vdele-riti, se pa mora na to prav pripravljali; terda zemlja mora že dulj časa poprej, kur je mogoče, s primernimi, podučivnimi in presunljivimi pridigumi zruhljunu biti. V to •dužijo govori: otl lložjiga bistva, iicumerjočiiosli človeške duše. numeiiu človekovigu; od izvirniga grehu, potrebnosti razodenja Božjiga. potrebnosti odrešenja; od gujusohiiosti iu nevarnosti greha, skerbi /.a dušo, potrebnosti in koristnosti uvele spovedi, od večnosti, prihodnjiga življenja itd. Duhovni pastir si pu tudi po dokončanim sv. misijonu ne sine vmišljevati. de je s tem že vse dognano. Nič manj kol to! S svetim misijouam je le temelj ali v klad (grunt) k nov imu življenju v občini postavljen; duhovnimu pastirju pa gre na ta vklad naprej zidati, koliko njegovih občanov te ali une prav tehtne misijonske pridige morebiti slikalo ni! Pri kolikerih, ki so res vse misijonske pridige slišali. pa se je bati. de bi jim kmal spet iz spomina nc zgi-Jiile. ako se jim pri tem na pomoč ne pride! kako potrebno jc forej. dc duhovni pastir po dokončanim misijonu dulj čusu poln svete vneme od ravno tistih reči pridigujc. od kterih so misijonurji pridigovuli.de opomine misijonarjev, storjene obljube iu sklepe ljudstvu v spomin sklicuje, mu težki odgovor iiuziiuiiuje. kteriga si naklada, ako prejetih gnad v svoje zveličunje ne ohruča. de poslednjič spreobcnijcnce tudi nu iievui kc zoper liste spominju ali pazile dela. De lepo cvclje. ki se ua sv. misijonskim drevesa obrodi, lic odpade, temuč zužcleui sad dozori, jc nadalje pruv potrebno, dc sc družbe za mnogotere stanove, za mlad« ucc iu device, može in žene. iu pač tudi za .Magdalene napravijo in z b r a I o v š i n a m i zedinijo. Pri napravi lakih družb se je pač treba hudo vojskovati zoper pckleiiskiga zmaja in njegove poniugače. veličastna je pa ludi pridobitev, ki se po zmagavni vojski doseže. V take sv. družhv se združujejo vsi tisti, pri kterih misijmi ni bil brez prida, kakor nekdaj Vesialine device, oni hranijo iu varujejo sveti ogenj, ki t« jc milijon v ohčiui vžgal. Dc se le svete družbe bolj v redijo, se nad udi ložej čuje in se vladali zamorejo. naj duhovni pastir v vsaki soseski udam vsakteriga stanu sprcduike iu sprcdnicc. in leni spet nadsprrdiiika iu mnUprednic« postavi, kleri se vsako leto o driižhiuim prazniku ua novo volijo. Družhu vsakiga slanu naj sc po posebnih postavali ali v »di-I i la vravnuje. Vsuki družbi naj duhovni pastir tudi post Ime dni zu spoved in sv. ohhujilo odločuje. \ko se zavolj družili duhovnih opruvil in zuvolj velikiga števila dražnikov vsak mesec lo zgolovili ue more. naj se v*aj če/, dva mcsca lic odklada; prav je. združeno sv. obhajilo, kar se da. slovesno naredili in po priložnosti tudi prijiicrjcu ogovor imeli. V lake družbe stopili, kc po navadi mladost naj leže j pripravi, ker si vmišljuje. dc je družbino življenje žalostno iu otožno, ker sc morajo družuiki ogibali nevarnih plesis in druzih tacih shodov, kdo bi se pa temu čudil, pri mladosti take krive presoje najli. ko dostikrat še clo priletni ljudje nič boljši misli nimajo od pohožuiga življenja, otl življenju v Bogu? De se pa mladosti ta presoja od v zame. naj > ker bi duhovni pastir, dc ji vsaj čistiga. tiedolžniga veselja v družbi manjkalo ne hode. V ta iiuiuen sluzi posebno vaja v pelji. kar oh nedeljah in praznikih po dokončani popoldanski službi Božji duhovni pastir, ali pa učitelj vpričo du-hovniga pastirja poskušati in voditi zamore. Od leh vaj v petji naj se pa tudi šolski otroci iu drugi pametni ljudje nc odpruvljajo. kleri bi poslušat prišli. S tem «(• bodo nedolžne in pobožne pestili toliko golovši iu toliko hitrejši vpeljale, nespodobne in pohujšljive pesmi, ki so morile doslej v nu-vadi bile, pa spodrinilc. Za zbirke lakih lepili in pripravnih pesem vsakdo lahko ve in zve. Nadalje uaj se pri dmžhah za mimgotorc stanove lo-ber zarod s tem spodrediti iše. de sc šolska mladost napeljuje, dokler za s prejete v v omenjene družbe potrebne slurosli ne doseže, v kak" bratovšino stopiti, postavim v bratovšino presvetiga ?rca .lezusoviga. ali presvetiga serca Marije, ktera že 2( milijonov udov šteje, ali s*. Ti- 16331643 rila in Metoda, ali pa v družbo sv. detinstva Jezusoviga, ki je za otroke zlasti pripravna in priuierjeua. S tem se bodo otroci že v pervi mladosti ne le duha keršanske ljubezni iu veselja do molitve navzeli, ampak se tudi navadili, radovoljno na postave in vodila vezati sc. Taki otroci, po-zneji v omenjene družbe sprejeti, bodo veliko gotovši dobro storili iu v dobrim se ohranili, kakor pa taki, kleri se niso na to vižo poprej odrejevali in pripravljali. Duhovni pastir ncj pa tudi nikar za nepotrebno nima, med družuiki vnanje. vidne budila rabiti iu priporoče-vaii. postavim kako svetiuico brezmadežne Device Matere Marije, ki se lahko ua sebi nosi, kak križeek, ki se lahko pri postelji na steno obesi, ali kaj druziga taciga. Naj se nikar ne boji. dc bi te reči v golo vnanjšino in poeutnost peljale. Se mar verni zaumeni nevidnih reci pri človeku, duhov uo-telesni stvari, ne bude uargotovši po vidnih, čutljivih znamnjih? Kako malo, pravi Alhan Stole, kako malo se spozna natora in živa potreba človeškiga serca. ako se iz verstva vse hoče odpraviti, kar je počutniga. in le kot gol duh z visokimi mislimi Ilogu služili, kakor bi telesnost človekova le prazna senca ali sanjarija bila! Dobe se lake svetinje iu kri/.ei. s kterimi so tudi odpustki sklenjeni. Ali pa sme katoliški kristjan le duhovne zaklade zaničevati ? Sc mar ne bo še le srečniga štel. de so mu pomočki dani, si jih prilastiti? Dobe se pa lake svcliujicc iu križci v Salczijan-skioi samostanu iu pri sv. Petru na Dunaji. De se duhovni sad. v sv. misijonu pridobljeni, obilniši vlerdi iu ohrani, je pa dobro in koristno tudi branje posebnih. v lo pripravnih iu primerjenih bukev, v kterih se oinogoieri potrebni nauki, opomini iu vodila za pravo hogo-Ijuhiio življenje, ler keršanski nagibi in krepke budila za pravične iu grešnike najdejo. Take. zlasti v lo spisane, odločene iu namenjene bukve so tiste z naslovam: ..Komurska palica po poli v večnost" I. in II. del; v ta namen bi ludi prav služile: ..Vodilo grešnikov Ludovika Oranaškiga" I. in II. bukve — ..Duhovna vojska" — bukve ..Tomaža Kemp-čana" - m še mnogo drugih, v to prav pripravnih in pri-oierjenih bukev . ki jih že ludi v slovenskim jeziku imamo. Kakor seme v prav pognojeni. zrahljani iu dobro obdelani zemlji lepši klije in boljši dozori; lako ludi bogoljuhiio branj«' v sercu. po sv. misijonu pripravljenim in obdelanim, toliko vee koristi, loliko ohiluišiga in stanoviinišiga sadu prinese. Naposled naj se vsak misijon čez kaj časa da obnovili. De laka obnovitev gotovo dobro stori, vsak lahko sprevidi. Itolovo veliko farmanov sc ob milosti polnim času sv. ljudskima misijoua i/, svojiga grešniga spanja zbudi, ter polno dobri in eujeei ostanejo; veliko pa se jih še do dobrima predramiti iu spreoherniti ne da. ter zdaj na desno, zdaj na levo omahujejo; spet drugi so pa še taki. kteri do fflasii milosti lložje popolnama gluhi v nespokornosti ostajajo. Z nas|e >\• »jiirii mesta, leinuč druziga dobriga strela čaka; nekaj skale pa je. kleri pervi razgaujavni strel še elo nič nc stori. Kako potrebno je torej, še vdrugie in moenejši streliti! Tako pri obnovIjeiiji sv. misijoua misijonarji že bolj pripravljeno zemljo najdejo. Tiste krive misli iu sodbe, s kterimi so se <» prilo/.no^ii z.aeeiuiga misijoua vojskovati imeli, so že zaterte. Kako moeiio jim bo > tem polajšano z obnovitvijo združeno delo! O tej priložnosti se ludi od duš pravičnih ves prah z vso nesnago, ki se jih je sem od perviga misijoua prijela. spet pobriše; dobri se vnovič poterdijo. boječi in žalostni pa vnovič umirijo in potolažijo. Kdo .se bo torej čudil. ako obnov Ijevaui misijoiii še več koristijo iu še več sadu prinašajo, kol začelni misijoiii? Kdo bi jih lorej pričeti in obnov Ijevali ne bolel? Vse lo je semtertje že poskušeno, iu po storjenih skušnjah dobro spoznano in polerjelio. Ako je pa taka s to rečjo. ako misijoiii z rabo na- znanjenih pripomočkov tako blage, sprelepe nasledke imajo, je mar potem napačno, ako se naše dni oživitev vere in povzdiga in zboljšanje v erniga življenja med ljudstvam zlasti od misijonov pričakuje ? Je mar prederzno, ako se želja izreče in razodene, de naj bi se ne še le čez dolgo let, ne le v farah med seboj prav oddaljenih, teinuč v večini številu in hitrejši drug zu drugim imeli, in se tudi svetovni duhovni, saj v sili in za poskušnjo v to jemali. Ne more se dvomiti, de so redovni duhovni (menihi) v to bolj pripravni, posebno taki, ki se nalaš v to odgojujejo. Tode redovnih mašnikov v to odmenjeiiih je še premalo, in veliko let še preteči utegne, de bi njih število občnim potrebam zadostilo. Celo breme ljudskiga misijonstva sloni zdaj z malo izjemo na ramah duhovnov družbe Jezusove, družbe presvetiga Odrešeuika in družbe svetiga Vincencija. Kdo bi pri spregledu njih nezadostniga števila iu pri prevdarku silno velikiga njim odmenjeniga polja ne spoznal, de se za to delo še drugih delavcov veliko potrebuje? De so pa redovniki za ljudske misijone sploh boljši in priprav niši, že Amhergcr v svoji duhovno-pastirski vednosti dokaže, kjer pravi: ..Misijone po navadi redovni duhovni imajo, in de njim prednost gre, se ne more tajiti. Nekteri redi (ordni) opravilo misijonstva svojim poglavitnim dolžnostim prištevajo; zato se družuiki 1 m k i h redov na to posebno pripravljali morajo. Ker redovniki, ako nočejo s svojim stanam v nasprotju bili, v notranjim bogoljubnim življenju neprenehama napredovati morajo, zato se od njih tudi po pravici velika duhovna moč pričakuje; zraven tega so tudi z molitvijo cele redovne družbe podpirani. — Vender pa hi dobro iu koristno bilo, ako bi se tudi drugi mašniki tu in tam zbirali in misijone imeli. S tem bi se ne le več občin svetih misijonov iu njih večkratuiga ohiiovljevuiija vdeleževati zamoglo. ampak bi bilo ludi iz tega ozira živo priporočiti, ker bi bil to poseben pripomoček, dobriga duha pri duhovšini vterditi. jo k delavnosti iu pravi vnemi v zveličanje duš spodbudati, jo med sabo obiluiši združiti, in edinost v duhovno-pastirskim ravnanji doseči. Skof (aeiievski, Arenton so v svoji škofii po fajmoštrih iu kaplanih velikrat duhovne obnovitve, ki so jih pastirske misijone imenovali. z velikim pridani napravljali. \a Francoskim to nič redkiga ni. Sv. Karol lioromcj je posebne v to odločene duhovne po mnogih krajih svoje škofije pošiljal, de jc z njih zgledam. pridigami iu oskerhova-iijcm zakramentu sv. pokore verne občine k pravimo ker-šanskiiuu življenju budil". Tudi naše dni so že v nekterih krajih navadni duhovni pastirji ljudske misijone z dobrim vspeham ali tekam imeli. — l'a naj hi ludi misijonskih duhovnov, bodi si ze redovnih ali druzih prav zadosti bilo; naj bi ludi škofje in njim podložni duhovni pastirji vsi želeli in pripravljeni bili. ljudske misijone v svojih okrajih napravljali, je pa vender še nekaj potrebno, brez cesar se to nikakor zgotovili ne more. lo namreč, de bi zavolj velikih. z napravo lakih misijonov sklenjenih denarnih stroškov sercu mnogih duhovnih pastirjev in druzih preiuožniših ljudi (iospod llog v ta občno-koristni, preblugi. zveličavni namen k radodaruosti naklonil, t Po Volksfr. ) I*. M£aJ Iepiga in spoflbuflljiviga si Je popotnik mesca velikiga tračna po MjJnb-tjani v svojo torbico nabral'f 11. Preljubeznjivi prijatel! Sereno želim, tako se glase koj perve besede ivojiga odgovorniga pisma, kaj Iepiga. spodbudljiviga iu posnemanja vredniga iz vaše bele Ljubljane zvediti: tode čudim se, dalje pišeš, kje de boš kaj taciga uajdel. kakor si obljubil, od kod vzel v vašim mestu, klero jc že dalje časa sem nekaj mlačno bilo. \a omenjene in vse druge v mojim pismu zamolčane tvoje pritožbe, ki mi jih zopet naštevaš, ti danes, ker sim si namenil le lepih reči ti pisati, druziga ne rečem« kakor: pozabimo Htaro mlačnost in stare napake in ne to-žujmo preveč čez pretekle čase. saj ni ne časa. ne kraja brez napak; zlasti pa, ker je upati, de se nam bolji časi bližajo in veselejsi doba odpira. In koj ti rečeni, ako bi bil ti mesca velikiga travna v naši Ljubljani, bi bil mislil, ile si v kako drugo mesto zašel, skorej bi ga ne bil več spoznal, zakaj vidil bi bil. kar v svojih poprejšnjih mladih letih, ko si po Ljubljani, kot po domači vasi hodil, nikoli nisi vidil. Neka vsa drugačna bi se ti bila zdela. Kaj je moglo neki biti, boš djal, de nekoliko mlačno in inerzlo Ljubljano kar tako močno povzdigaš? Vidim, de morem, ako hočem svoj izrek opravičiti, začeti lepe in spodhud-Ijive reči naštevati, ki so naše mesto v kratkim tako spremenile. V poterjenje svojiga izreka te peljem, prosim te. spremljaj me v duhu. pervi duu velicigu travna nekoliko po mestu iu okoli mesta sprehajat se. .Med tem. ko z mnogoverstnimi /.iti oblagodarjene polja iu lepe zelene travnike, \eselo nado naših kmelovaveov, občudujeva in se z njimi vred radujcva. vidiva in srečujeva, doli iu gori grede, cele rajde naših mestnjanov. ki se lepiga iu prijel niga spomlutlaiiskiga vremenu vesele, čišli zrak v živ a jo po Latcrmunov im drevoredu iu okoli cesarjeviga gradu. Tivoli. Tako. me boš zav črnil, je bila tudi o mojim času navada. Imaš prav! Ali glej. ko se perviga veliciga travna okoli poli sedme ure zvečer, od sprehaujulija proti domu se vernivši hližave mestu iu ne prideva še prav do Maličcve hiše, nama veličastni veliki zvon i/, lin Senklavškiga desuiga stolpa na proli zudotii. vbiraje se v eselim glasov am drugih štirih zvonov i/, lev iga stolpa. Kaj pomeni to veselo zvonenjc o nenavadnim času. proti mraku? me vprašaš. Kar veči del zvonenjc . v cerkev u a s v a h i. Ilavno to zvonenjc nekaj napoveduje, kar nama jc hilo do /.dej le komej po imenu znano. Visokočastiti gosp. Jož. Zupan, za Božjo čast . Mariiuo češenje iu dušni blagor iijih duhovnijanov vneti stolni fajmošter. so z dojiušcujcm. našiga prcmilostljiviga knezoškofa sklenili, obhajati tudi v Ljubljani šmariiičiio po bo/iios t. od ktere seje nekaj lei sem toliko spodhudljiviga po cerkvenih časnikih bralo. Pojilivu. kamor nas veličastno zvonenjc vabi. grede se pa ua levo i u na desno in tudi včasih nazaj ozirajva. <>lcj! nekaj šetajocih raj d se z l.atermauov iga drevoreda verne iu jo naravnost za nama vdere. kamor nas zvonovi kličejo. Pridši pred cerkev Matere Božje pri Frančiškanih, vidiš množico ljudi iti. eno nama na desno od zvezdatiga drevoreda i/, obojnih gradiš, eno na desno pa iz Šenpetroviga predmestju, ki ste se na lepim špiialskim. uli kakor ga zdaj imenujemo, na Kraiifovim mostu v eno množico zedinilc. ker do eniga cilja hite. — v stolno cerkev. Začetek špitalskih ulic se naj n i sprcmljevavci zopet v dve rajdi ločijo, eria gre naravnost po ulici naprej iu se še le konec ulic. kjer se še številniši množici iz mesta iu s. Jakopa sem pridruži k stolni cerkvi obernc po dalji, druga pa koj konec ::iosta ua levo krene in ob Ljubljanšiei skoz škofov dvor po nekoliko kraji poti ravno tje hiti. Zediniva se s to. de nekaj minut prej v cerkev dospeva. de si prostor po volji zhereva. Ali ko v cerkev stopiva, v idiva, de je že škorci polna mnogoverst-nili stanov, domačih in ptujih vernikov, gosposkih in kincii-ških ljudi; vender se še da višje priti. Pririneva se do srednje kapele, se ve de na moški strani, ki sc imenuje kapela žalostne Matere Božje. Stopiva vanjo, toliko je še prostora, dc bo tudi naji še sprejela. Kavno pravi prostor sva dobila, zakaj nama nasproti na ženski strani, glej. je šmarnični altar, pred kterim je z ljudmi tako natlačeno, de se vse tare. Oglejva pa nekoliko kapelo, preden se pobožnost prične. Omenjena kapela je v ta namen lepo ozališana. Vhod v kapelo je h klopmi pregrajen; pred altarjem na obeh straneh osem velicih. deset do petnajst letnih zelenih cipres «toji. ki nam vert predočujejo. med cipresami je pa nekaj vecih cvetlic vsa jenih. Stranski zidovi so r. rudečim prepre-ženi. ravno tako stopnice aitarja. Altar. ki je že sarn na sebi lepo in umetno zdelan in je bil pred malo leti prenovljen. jc pa lep. dc šc nikoli tako ne. Vse, kar lepiga in draziga stolna cerkev premore, iu kar ljubljanski gojzdi ze-Icniga in ljubljanski vertje cvetečiga dali zamorejo. ua njim najdeš. Tu vidiš dve versti srebernib svečnikov, eno višje, eno nižje postavljenih: na zgornjih funlne. ua spodnjih dva-fiintiie sveče uataknjeiie: od altarnih pertov lepi. tanki »vilni krajci ob altarji vise. krajci, kleli so nekdaj oldicje imenitne gospe zagrinjali. Med svečniki in kjerkoli je kazalo, so cvetlice v nar lepšim veliko-travniškim cvetji v lepih, dražili posodah po altarji in njegovih stranskih vencih po zidu nastavljene; vcrli aitarja pa jc okno z zelenjem oicm-njeno. Lepa oltarjev a podoba. Mati Kozja pomocniea. ktero je naš prerano iimcrli Langus kakor nalaš za to pobožnost /.mala!, akoravno takrat še nihče vanjo mislil ni. je z lepim cvelliškini vencam obdana, čigar spodnja konca sc okoli altarjevih stebrov ovijala, zgornja p;i ravno na«! Mariiuo glavo \ šopek lepih cvetlic vežeta. Sred kapehiiga oboka, ravno kakor nad Mariiuo glavo, visi lep. kraljcvimu ve ico podoben svetilnjak. na kterim je 'JI sveč nastavljenih. Sem ter tje si: kakor žlahtni kamni steklene miiogovcisino lar-v kraj. !•» je bil od ognji, oddaljen. Dokler sin ui bil rešen, ti" mislil dobri oče na rešilev premoženja. Po-pustivši sina se verce. in že je oginj i/, strehe; le zivinico je še zamoge! / nevarnostjo življenja odpodifi. Preživil je sebe in družino * kupčijo: blago vse v«e je osialo v ognji ii* on berač /. bolnim sinam. Vse l.o pa ložej pozabil, kakor sina. ako bi ga l>:' v ognji pustil. Kako h-pa jc ljubezen dobrih staršev! Pri ravno ti žalostni prigodhi je hil star mož na tlaki pri cesti. Ko zagleda v sredi vasi dim sc vzdigati. leče prot hišam in perva skerb mu je bila. rešili prijatla. bol-niga sivčka pri letih: beži z njim ua polje in ara varuje. Pač lepa laka prijaznost! Kavno lakrat pa se je v drobim koncu va>i drugači godilo. -- Pri silno veliki nesreči namreč se niso tatje pogrešali, in kar so eni s težavo i/, roreče hiše prinesli, so jim tatje v varstvo prevzeli iu za se shranili. Še v sredo po ognji, ker ljudje niso imeli nikamor pod streho svojih reči spraviti, so stale skrinje z otetimi rečmi sem ter tje krog ognjiša. Peklenski gerduni so razbili po noči od srede ua četertek skrinjo uhogc vdove, ter so ji zadnje trohice iz ognja oletiga živeža poropali kako žalostno je to! ljuba Danica, prav lepo prosim, priporoči ludi li svojim bravcam posebno ene naših siromakov, na ktere /.nabiti drugi mislili ne bojo. — Več poslov je prišlo ob vse svoje oblačilo in tudi s kervavimi žulji zasluženi in skerbno shranovani krajcareki so enim pogoreli. Ako bojo li svojim * revnim gospodarjem pri nastajočim težkim delu in v .silni nadlogi zvesti ostali, mislim, de jih ho slehern usmiljenja vredne čislal. —c. Se a j ne h iga duhovna, ali blagoslov toogo{fubniga tlela. (Konec.J Spet prejme angelj duhovnika za roko, in ga pelja urno v neko daljno ptujo deželo. Tukaj je vidil ptuje obraze iu obleko, je eul jezike, kterih ni razumel, in nikoii ne slišal. Jasneje je bilo nebo kot v njegovi domovini, gorkeji zrak je vdihoval. duh rožie, kterih ni nikoli vidil, mu je naproti dišal. Druge drevesa je vidil, in na drevesih dru-gacin sad. na vejah so prepevali drugi ptiči. Blizo nekiga pa I iii o v iga drevesa se usedeta. — Truma ljudi se bliža, nekiga jetnika v sredini peljaje. kteri Božjo martro v rokah derži. ga spremljaje k hlizujilnu griču. Kabelj z golo sablo stopa na strani. Silili so ga. naj bi križ z nogami potap-tal. ali on se brani, iu križaniga kušuje. Ponujajo mu življenje, zakladov, časti, veličastnih redov, naj bi le sveto vero zatajil. Oii pa raji smert izvoli, in nebeško veselje se mu sveti na obrazu. (In zapusti svet, ko vojak bojišč, kjer je zmagal, ko popotnik ptujšino, ko jetnik ječo. Glej. reče angelj duhovniku, to je čast tvojiga stami. to je zmaga tvoje svete vere. in duhovnik je bil ves ginjeii, malo de ni spriceviivru (mueeneu ali niarterniku | njegove sreče zavidil. Ti si serčnost trga keršanskiga junaka narpred spodbodel, reče nadalje angelj. Pri tih besedah je duhovnik že skoro dvomiti začel, ali se njegov spremljavec morde ne kaže samo kot angelj luci. — de bi ga prevzetniga storil, ker ga z deli hvali, kterih on nikoli ni opravljal. Stcrmcči duhovnik mu odgovori: \ikoli nisim tega obraza vidil, nikoli nisim ne besedice s tem svetim možem spregovoril, kterimu jermenov od čevljev razvezati nisim vreden. In vender si ti njega navdihnil, odgovori angelj. Oii je bral une knjige, v kterih »i ti z gorečimi cerkami ljubezin Božjo popisal, in s svojo posebno gorljivostjo k nasprotni ljubezni vabil, kjer si se ti ko goreč branivec nesrečnih vsake verste vzdignil, in serca \ pomoč vsim ljudem nagibal. Pri branji tih knjig je sklenil, vse svoje življenje le samo Božji časti in sreči svojiga hliznjiga darovati. Vidiš tedaj, de on v svojim poklicu in za sveto vero umerje. Tudi tvoja serčna molitev, ktero >i vsako jutro za ražširovanje svete vere, in za moč evangeljskih oziianovavcov opravljal, je k temu pripomogla. \e čudi se temu. zakaj nobeno delo ni brez nasledka, naj bo dobro ali hudo. Vsako delo je klep dolge verige, in neprenehoma se nastavljajo nove klepi na to verigo. I.e samo vsigav iduo Božje oko zamore vse klepi cele raj de do zadnje pregledati. Dobro zerno kakor tudi plevel zaplodi seme. in *) Sv. Serapijon je bil do u hodili in silo terpecili tolikanj usmiljen. •Ic jc nekdaj ubožcu svojo la>tno suknjo dal. Še drujikrat je pre-zrbajocimu sler»animu revežu v hudim mrazu ravno tako storil. Ni ze imel sv. Serapijon druziga. kakor svoje evanjeljske bukve. I cenci njegovi ga vprašajo, kdo ffa je tako obropal? Sv. Sera-,.ij..n jim je odgovoril: »Ta-le evan-reli-. Pa tudi se evangeli je p<»lednjic prodal, ko ^a je ubožec milovšine prosil, de mu'je imel kaj dati in je rekel na vprašanje, kje de ima evangeli? Prodal .sim ga .« iikupljeni denar .sim dal ubogim, ker Kri-*'** prari r erangelii: „Prodaj, kar imaš in daj ubogim-. Tako .sim tedaj .storil. Sv. Serapijon je še vee storil. Nič več ni imel dati ubogi vdovi, ki mu je britko tožila, kako močno je lačna ona in njen sin: — proda tedaj samica sebe v suznost nekakonu gledisarju ali komedij aH u. in da denar ubogi vdovi. Nato j** spreobernil gledi.šarja in vse njegove, in je še več tacih neslisantli djanj keršanske ljubezni dopernesel. — Preljubi bravci danicini! Ne prosimo tega. kar ste nad sv. Serapijonain vidili. ampak Ic. de si kdo kaj maliga prilerga in sc ubozih pogoreleov u>mih. Kar kdo posije, bomo naznanili in na svoje mesto oddali Kdor za posle posebej kaj odmeni. naj blagovoli določiti. — Ko je sv. Janez milovsnik bral dela sv. Serapijona. je žalo-st.n zakltcal: t.'o rje. gorje nam kristjanam! Heremo .sieer take umda svetnikov Božjih ; ya kaj f omaga, ako jih ne nasledovamo? \ redništvo. iz dobriga zerna, kakor ludi iz plevela rastejo nove sadike, dokler svet ne bo v ognju pokončan. Tako je govoril angelj. Veselje se je menjavalo z žalostjo v sercu duhovnika, kadar je te besede cul; veselje, zakaj mnogih blagih del si je bi s vest, žalost, zakaj vidil je tudi zablode in nap-cnosti človeštva in de vender le tudi veliko semena besede Božje na skalo in med ternje pade. Zdaj kaže angelj k nebesam m precej se odprejo, krog iu krog se vidi luč- in svitloba, tako de je duhovniku v oko blišalo, kakor od pol-duevniga solnca, ali kakor de bi solnčni žarki na zmerznjeni sneg padali. Iz zlate, ko z dragimi kamni olepšane roke je lesketalo blisece morje, v ktero duhoven še gledati ni premogel; krog prestola so klečale z očmi kviškn obernje-iiiiiii moleče svetle podobe, palmove vejice so jim bile v rokah, polno nebeške lepote in blaženstva v obrazu. — Tega si ti otel s svojo besedo, uniga s svojim zgledam, tega si ti odvemil od leve ua pravo stran s .svojo ojstrnstjo druziga si pridobil z ljubeznijo, una duša tamkej se ima zahvaliti za svoje spreobernjenje tvoji molitvi. V tem hipu oni prosijo tebi za srečo in mogočna je molitev blaženih. — Tako je govoril angelj; duhoven pade v ponižnosti na svoje kolena, in moli Vsigamogočniga. kleri je močen v slabih Zdaj sc zaprejo nebesa, in oblak jih zagerne. — Zamogel bi, rece angelj, zagrinjalo odgerniii. ktero pred daljno prihodnostjo visi, kakor si že zdaj nekoliko vidil. in ti hi veličastvo zagledal, kar si ti za blagor človeštva skoz več vekov začel, ali k njemu priložnost dal. Vidil bi ti cele verste srečnih rodov, nedolžnih otrok, sramožljivih devic čistih mladenčev. zvestih žemi, skerbnih hišnih gospodarjev, iu častivrednih stareikov; tvoje seree bi se nad tem pogledam odveč razveselilo. Vender dovolj si vidil. ler lahko za-popadeš, tle nisi zastonj živel in delal, iu serčnost dobiš, de se mnogo dobriga in blagiga opraviš, in neprenehama pridno sejes, tle dober sad za časno in večno pridobiš. Jaz sim poslan, de tebi mir poverneiu, tvoje ranjeno serce ozdravim, in kelih tvojiga terpljenja oslajšam, samo varuj se, de še v veksi zablodo ne padeš, kakor obupanje, de se kje v napuh ne zapleteš. Xar manj od vsiga si ti storil, nar več je opravil Gospod, kteriga pokorno orodje si ti bil, in kteri je tvoj trud blagoslovil. Le neprenehama pridno sej iu sadi, iu akoravno nobeniga sadu ne zagledaš, vender brez sadu ni. Le verzi brez skerbi zerno v zemljo, iu ga prepusti mirno rosi. dežju in solnčni svitlobi. Zdaj prejme angelj duhovnika za roko. in ga pelja ua mertviše. Pri nekim že s travo obrašenim grobu postojita, na kterim lep iz kamnu narejen križ zagledata, kako se je začudil duhovnik, kadar je neki ginljiv napis in svoje lastno ime s perimkam na podnožji križa zapazil in bral, de ljubezen njegovih hvaležnih farmaiiov je njemu ta spomin postavila, letne številke vender ni mogel razložiti. I.epe, skerbno rej ene cvetlice so lepšale njegov grob. Xa grobu je klečal mož. zamišljen iu žalosten, solze so migljale v njegovih očeh, serčno je molil. Strah je spreletel duhovna, ali precej je minil, iu neko serčno veselje je občutil. Potem angelj govori: Ti stojiš na obnožji svojiga prihodnjiga groba. Ako misliš, de tvoji farmani ne spoznajo tvojih trudov, se tukaj sam lahko svoje zmote prepričaš. — Mož, kteri tam-kej kleči, je uni siromaški otrok, kteriga si bil ti nekdaj, kadar si njegovo mater ko zapušeno vdovo s svetimi zakramenti previdil, in do zadujiga zdihljeja pri njeni postelji sc pomudil. v svoje prebivališe seboj vzel, in si mu namesto očeta bil. iu ko oče za njega skerbel. On bode zgled in poštenje za tvojo faro, podpora mnogih siromakov, in oče pošteno zrejenih otrok. To je tvoje delo. Tvojo smert bode on obžaloval kakor pošten sin smert pošteniga očeta, na grobu bode oii hvaležen klečal in s svojo molitvo tebi v večni mir in pokoj pomagal. — Tako je govoril angelj, polem se zbudi pobožen duhoven, spremIjevavee je zginil, ali znotrauj mir iu tolažbo je v sercu duhovniku zapustil. — _ Oroslav Tutek. Vrednost in dobiček petja. Spisal A. Praprot ni k po „Schulbotekk. Nar imenitniši namen vsake dobre šole je ta, de naj ne otroci v njej po nauku sv. vere pobožno omikajo in zredijo. In ravno pelje, ono k temu veliko, prav veliko pripomore, ako se prav rabi in oživlja. Petje ima do človeškiga življenja veliko in prečudno moč, ktera včasi toliko stopnjo v našim sercu doseže, de se ji moramo udati in popolnama prepustiti. S petjem, ako se z naukam združuje, se doseže to. kar bi se sicer težavno in le na pol doseči za-moglo. — rčeni Ijudoznaiiec Fenclou pravi: „Ako hočemo, de bi se otroci iz prostih neobtesanih misel v bolje povzdignili, jim moramo veselje do petja duhovnih pesem vcepiti". In to je res že mnogo skušeua resnica. Marsikteri niladeneč in marsiktera deklica bi se na svojih nevarnih mladinskih potih zgubila, ako bi se ravno z lepim duhovnim petjem ne za-vračevala in z blagimi čutili ne napolnovala. Tudi sveta cerkev pripravlja svojim otrokam s hvalil im petjem nar lepši tolažbo v vsih britkih zadevah. Sam sveti Duh je duhovno petje posvetil in poterdil, iu zato bi ne bilo prav, ako bi se zanemarjalo. Pobožno petje prežene posvetniga, nečimurniga duha, in dela žlahtno in mi-ločutno serce. Nobena reč ne povzdigne duše tako visoko, pravi sv. Krizostom, in nobena reč je tako ne ohrani, od zemlje nc odterga in od težkih telesnih vezi nc loči, in nobena reč uc napolnuje duše tako s pravo ljubeznijo in modrostjo in z zaničevanjem do posvetnih reči, kakor ravno lepo petje kakiga psalma ali kake druge hvalile Božje pesmi , ako sc prav zapoje iu premišljuje. Že nekdaj so ljudje Bogu hvalo peli. Mojzes je prepeval Bogu lepo hvaluo pesem, ko jc prečudno rešen skozi rudeče morje šel; in kadar je bil Jozve-ta za svojiga naslednika postavil, mu jc Gospod zapovedal: ..Glej, dnevi tvoje smerti sc bližajo itd., zapišite si to pesem, iu učite jo Izraelske sine, de si jo zapomnijo in pojejo, iu pesem mi bo v spričbo med Izraelskimi sinovi". — Debora iu Barak sta napeljevala druge k Božji slavi, in sta pela zma-govavno pesem. Tudi .Judit je Gospodu hvalilo pesem pela. Trije možje v ognjeni peči so hvalili Boga s pesmijo. Prerok Jeremija je milo pel in k petju opominjal. Davidovi psalmi so polni pobožniga duha, in sveti Duh hvali tega kralja zato. ker jc pred Gospodov altar pevce pristavil. Leviti so mogli v tempeljnu peti; bilo jih jc 24 pevcov. Pri veselih in žalostnih dogodbah sc je razodevala Božja slava s petjem. David je popeval Savlovo in Jonatovo smert, in Jeremija razdjanjc Jeruzalemsko. Izaija govori po Bogu razsvitljen od pesmi, s ktero Seratini Božjo slavo oznauu-jejo, Caharija je popeval rojstvo svojiga sina, in prečista Devica Marija je z veličastno hvalnico hvalila Gospoda za milosti, s kterimi jo je obdal. Preveselo novico Jezusoviga rojstva so nebeški duhovi s hvalnim petjem oznanili. Stari Simeon je v Jeruzalemskim tempeljnu s petjem Boga hvalil, ker mu jc dal Odrcšenika viditi. S pesmijo: Hosana, česen bodi, ki pride v Gospodovim imenu! je Jeruzalemsko ljudstvo Jezusa slovesno sprejelo. Jezus je pel s svojimi učenci po zadnji večerji zahvalno pesem, prejden jc šel ua Oljsko goro. (K. si.) Mzkodtifa Mndijani kaiotiška cerkev Spisal Valentin S e ž u n. Indija, II i ud os t an (od domačih Džambu-Dvipa imenovana) obseže v daljnim pomenu vso zemljo, ki se med Perzijansko in Rineško deržavo, med indiškim in kineškim morjem znajde. Ker se sem od Krištofa Kolomba umerikan-«ko otočje v atlantiškim morji zahodnja Indija imenuje, pravimo azianski lndii sploh izhodnja. Le-ta se deli v dva velika dela, sprednjo in zadnjo Indijo; velika reka Ganges ji loči narazen. — Sprednja Indija (Bengalcii, Dekan. Ilindostan) šteje 140 do 160 milijonov ljudi: kterih jc 90 do milijonov pod oblastjo angleške kupčijske družbe. 100.000 je portugalskih podložnikov. blizo 210.000 francoskih, drugi imajo pa svoje vladarje, kteri sc morajo pa veči del po volji Angležev ravnati. Od tolikiga števila ljudi v lndii jc dan današnji komaj milijon katoličanov. Protestantov utegne hiti blizo pol milijona. Okoli 50.000 jc Nestorijanov (Tomaževcov). .la-kobitov (monofizitov) do 200.000. Parzijauov (ki oginj molijo) do 150.000, Judje so. kakor povsod tako tudi v Indiji, prebrisani tergovci. Vsi drugi ljudje pa so ajdje, iu sicer razun 45.000 huddhistev. h ram a ni (braminski pagani), kterih llasscl do 110 milijonov šteje. Bramansko malikovanje jc poglavitna vera v lndii, ktere šege in čenče veliko ustavljajo rast keršanske vere. Zakaj ločijo sc ti pagani v štir žlahtne in eno zaiiičevavuo versto (kasto), in nikomur ni pripušeno v drugo prestopiti. Perve štir prištevajo svoj vir svojimu vikšimii inaliku Brani a -1 u. in pravijo, de nar imenitniši kasta (hraminov) je prišla iz Bramatovih ust. Druga (čestris) iz pleč. tretja (vaišis iz života, četerta (šudras i i/, mig. Zaničevana kasta so parija. — Od svojih bogov vejo lliud\uni mnogotere in gerde sprememba praviti. Njim v čast opravljajo daljne popotvanja, se vtopljujejo v reki Ganges, ki jo sveto imenujejo, in se mnogoterim terpinčijo. Vdove se morajo s trup-lam svojih umerlih mož vred žive sožigati. Angleži sicer išejo to šego odpraviti, pa popolnama še ni zaterla. Vdova, ki bi ne hotla na germado iti. je svoje žive dni od vsih zapušena in kakor parija zaničevana. Mnoge gnjusobe vganjajo zlasti hramini v čast malika Živa. — Krava jim je sveta reč. — Kdaj je keršanska vera v pervo v Indijo posijala, se prav lic more vediti. Besedno zročilo pravi, de je bil sv. Tomaž v svojim apostoljskim popotvanja noter v Indijo prišel in jc ondi v Kalamini na povelje kralja s sulicami in buticami umorjen bil. Kozina Indikoplevst. ki je pred letam 535 po lndii hodil, je tam kristjane najdel. kteri so svetiga Tomaža perviga oznanovavca keršanske vere imeli: pa bili so v Ncstorijevo krivo vero (od dveh peršon v J. K.) zapleteni. — V I. 14JIS se je pripeljal slavni Portugalec Vaško de Gama okoli Afrike po II meseov dolgim popot-vanji pervikrat iz Kvrope v Indijo. Odslej so se Porluiralci v majhnim času iudiških bregov polastili in so s svojimi barkami po ondotnim morju gospodarili. Nova. poprej neznana kupčija je bila sicer majhno portugalsko kraljestvo silno obogatila; portugalski kralji niso Ic skerbeli. minljivih zakladov iz Indije dobivati, temuč tudi še imenitniši zaklad — sv. keršansko vero v lndii razširiti. Leta 1500 so prišli pervi misijonarji, frančiškani, v Indijo; I. 1521 so že imeli samostan v glavnim mestu portugalskih naseliš G o a. Leta 1534 je Goa začela hiti že sedež škofa. Pervi škof ondi je bi! frančiškan Janez d Albukerke. Papež Pavel IV. je I. 1557 Goo v sedež velikiga škofijstva povzdignil, kar je š«-današnji dan. I D. si. I Ogled po Slovenskim. 7j Urada, 7. rožnika. Že tretje leto je hil pri na* mcsic majnik v čast premile matere naše Marije praznovali. Sleherni delavni dan ccliga mesca zjutrej je hila sv. maša pri bratovskim altarju . ob 7. zvečer smo pa tam molili sv. režnikranc in litanijc in pred hlagoslavam s sv. Kešiijim telesam smo vselej eno od matere Božje zapeli: oh nedeljah, praznikih iu zadnji dan mesca so pa gosp. fajmošter o poli šestih vsakrat ginljiv iu lep ogovor napravili in po tem sum s petimi lilanijami iu blagoslovam. s petjem, in zadnji večer z zahvalno pesmijo pobožnost sklenili. Cerkev jc bila ob nedeljah in praznikih veliko veliko premajhna za ljudstvo, ki se je kakor o velikih shodih zbralo; tudi v delavnikih je vselej precej veliko domačih prišlo. Lepe pesmice o«f. Marije so vsim jako dopadle: mladi in stari, moški in ženske, vse je serčno prepevalo slavo Marije, in slišal sim domače in pluje se pogovarjati: Kako je vender lepo bilo. j»i o g e I sim peti — pri taki pridigi bi nikoli ne mogel zadremati — prav rad bi vidil, da bi bolj d »Igo ter pelo. — Jest sam moram spoznati, da sini do letaš vse napčne zapmiudke od te poboznosti imel in drugači sim mislil in sodil, kakor zdaj, ko sini se od koristnosti iu mikavnosti njene osebno prepričal. Vem, da bi bili tudi nar veči sovražniki enarih pobožnost. kadar bi vse to vidili in slišali, z menoj v tej zadevi spreobemjenci. I>a bi se pae prihodnje leto ia pobožnost, kakor v Ljubljani, tudi v mestih in tergih in večjih vaseh po deželi napravila! —e. Iz Dolenje rasi pri Hi/miri 21». vel. travna. .1. J. — Mladost, nikar ne bodi preveč prederzna. ne hodi po vi-socih in nevarnih krajih brez potrebe, poslušuj nauke modrih in pametnih ljudi, in ohrani taiste v svojim sercu, de si ti kuj tueiga ne pergodi. kar seje pri nas Kletnimi! fantu. V turn (stolpi je rud priterkavat hodil, h kraju lin stopal iu sc proti drugim hvalil, kako lahko hodi po visečih in nevarnih krajih, de se mu nikdar v glavi ne zverti, iu de si upu po verhu cerkvene strehe do petelina priti. Duhov sina in drugi pumclni ljudje so ^u lepo opomilijevali. de nikar nuj nc bo tako priderzin, de se v tacili višavah ni ijfruli, de se mu utegne kuku nesreča pripetili. Ali fan-l a liti >e ni dosti zmenil za lepo svnrjenje. V nedeljo, to je 2.t. vel. truv.. gre k 10. sv. maši. in k svoji nar veči nesreči ludi v iurii. po gerdi iu pregrešni navadi je od on-dot skazoval svojo neboječnost v tuki visočini. celo iz Urna jf čez mreže ali ograjo lin ua krajni zid | (*esims) v svoji prederznosti stopil, in se je z levo roko deržeč za stabere igaulerl ograje s svojo pogum nosijo ponašal — ljudem v grozo, ki so ravno k sv. maši šli. — Ali glej! slaberec mrež. za kterimu se je nesrečnik ravno deržal, se je zdolej v svoji stopinji ulomil. in prederzni fantiu pade na cerkveno streho, iu od ondot nu kumniliie tla tako močno, de si je roko in nogo ulomil. glavo razbil, iu de potem na tleh leže nobeniga znamnja življenja od sebe ni več dal — v^a človeška pomoč je Ida zastonj nad njim. — Tak strah iu luka groza je bila obšla vse pričujoče, ki so ga v kervi na tleli vidili ležali, de se jih je veliko na glas jokalo, in de nobeniga oko ni suho ostalo. — Se jc naše serce polno lega strahii. že se dans, 21». vel. I ravna, drugi strah k uiiiiiiu pridruži. Ob osmih zjutraj seje prikazal v pol ure od nas daljni vasi I. i p o v i c i, ktera jc pod Kihniško faro. čern dim in potem strašili plamen. — Hitro teko Dolenjcani s svojo brizglo, ktero so lani kupili, iiesrcčnikuiii na pomoč in so z njeno pomočjo požrešni oginj tako premagali, de se ni dalje razširjal: llogu pa bodi hvala, de ni bilo nobeniga viharja. Tri hiše so pa vender do ial pogorele. O d llroranke meje. Hvaljen bodi Jezus in Marija! lirami prijatel! Se nikoli ti nisim od tega kraja pisal. De pa ne boš mislil, de sim že miri e v ali de sim na le pozabil. ii moram veudcrle pisali. Veliko bi ti lahko povedal od tega kraja, kjer je marsikej. kar je bilo saj meni popred neznaiiiga. Beli Kranjci imajo dost lepiga in posnemanja vrednima; luko mi je kaj všeč. ko v cerkvi vsi pričujoči pojejo; večidel lu moški pojo naprej, iu če je le znana pesem, vsi poprimejo: pojo pa lepo. imajo sploh prav dober sluh in tudi dobre gerlu. V družbi imujo le nedolžne ali skor vse svete pesmi. Po vsim Kranjskim nisim dozdaj lako lepih zdravic slišal, jest mislim, kar besede zadeva, pa ludi viže so prav slovenskiga duha; pri vsaki zdravici se Jezusu in Marii zročujejo. kar mi je zares dopadlo. Naj bi jih pač vsi drugi Kranjci posnemali, ki večkrat nespodobne zdravite prepevajo. Postrežni so tako. de bi se jim milo storilo, če bi človek memo zidarije ali hrama šel. in ponu-aleuiga kozarca zares dobriga vina ne zvernil. /a lepšanje cerkva niso zadnji. Pri poddružnici sv. Jožefa, ki v sredi lepih nogradov stoji, so napravljali nov zvon iu pomenkvaje se, kako podobo naj bi jim zvonar na zvon naredil, pravi stari ključar, naj bi bil patron svitliga cesarja, Frančišk Jožef (podobo sv. Jožefa že imajo na po-prejšnim zvonu, ki je bil za perviga. zdaj bo pa za tretjiga — tu imajo večidel po tri zvonove —). Ali ni to lepo? Novi zvon, 10 centov težak, jc bil z veliko častjo sprejet, ljudje so veselja jokali iu zvon kuševali. Pri drugih poddružnicah se druge lepote napravljajo. Pa tudi farna cerkev, sicer velika, pa venderle premajhna. je v kratkim času dost noviga dobila. De nove zakristije. novih mašnih oblačil v misel ne jemljem, li pa vender moram povedati od dveh novih oltarjev. ki jih je znani podohar M. Tome naredil. V pričo bližnjih duhovnov in nekoliko deželskih gospodov so jih včeraj naši ljubi visokočastiti vicedckan blagoslovili. Pridigar so bili za lo slovesnost povabljeni g. černiošniški fajmošter. ki so prav izverstuo povedali, kako moramo z dušo in s telesam Bogu služiti, in k temu nam ravno očitna lložja služba pripomore, pri kteri nus spodbuduje pogled podob tistih teles, ki se bodo sklenile z dušami, ktere žc zdaj tam v nebesih vži-vajo veselje, kakoršuiga ni človeško serce občutilo tu ua zemlji! 1'riporočili so nam lepo ljubezen do žalostne Matere Iložje; pokazali so iz življenja sv. Joahima iu sv. Ane lepi zgled zakonskim. Potem so se ohernili k drugimu altarju, ter so perporočevali spet službo Božjo v poslušanji besede Božje, ktero je sv. Janez Nepoiiiučan oznanoval ter nam lep zgled zapustil, kdaj je čas molčati, kdaj govoriti; priporočili so še ljubezen do sv. Jožefa in posnemanje sv. Antona pušavnika. — Med podobami je podoba sv. Janeza Xep. izrezana. Xe smem ti zamolčali, kuko lepo je bilo vidili, ko so deželski gospodje vsi k ofru šli; to je vsim lep zgled: hvala iu slava jim gre. Pri nas so ofri nova reč; letaš so bili pervikrat; pa so ljudem všeč iu so se ludi dobro obnesli. Pri suazenju cerkve je bila tudi tabla svetiga Štefana omita. lu kaj smo zapazili? Ce imate v Ljubljani se (iste černe bukve kje spravljene, poiši jih. pa z debelim kovcam zapiši vanje ime ncsprcmišljcniga popravljata, ki je tablo spodej skor za en čevelj odrezal. To lablo je zmalal slavni inular Mencinger pred 100 leli in je po mislili v tej reči znajdtiiih mož še zdaj pol tavženta vredna; zares lako lepa, de bi jo le gledal: in neki nerodne/., ki je pred kakimi 20 leti veliki altar vkup zbil. jo je odrezal, ker je bil prenizek tron s tesal, akoravno je cerkev tako visoka, de je le mulo luko visocih. Zares zasluži, de bi ga z brezovko. — To li pa zato pišem. de bi vsim duhovskim gospodam glasno povedal, naj hi pri popravljanji altarjev starih lepih podob ne dajali vsakimu tesaiju v roke, ker lako se je že veliko lepih in dražili reči skvarilo. Tudi nuj bi tie pustili vsakimu mazaču starih podob prenov Ijati. Starji malarji in podobarji ho znali precej bolje, kot marsikteri današnjih; pa so tudi pri delu lako svetih reči molili, ne pa kleli, kar naši delavci le predobro znajo (in se mnogokrat pri delanji in popravljanji Božjih hiš malo boljši obnašajo, kakor pri zidanji živinskih hlevov. Vr.). Naglo je pokvarjeno, težko pa popravljeno. Smarniee smo tu letaš le koincj omenili, če Bog hoče, ludi mi ne bomo zadnji. Zakaj pa nam ..Danica" nič ne pove. kako lepo ste po Ljubljani pretečeni mesec Marijo častili ? mende je bilo prav slovesno; slišal sim, de so Ljubljančani se sploh Marii zročili in dc staro in mlado, gosposko in kmetiško je slavo Marije povzdigovalo, kar se je dalo. Nove pesmi po vodstvu slav. g. Kihar-ja so celo Du-iiajčanam dopadle. To je lepo! Zvetlil si že. de so Preloški fajmošter, g. Jakop In-dihar unierli: zjutraj ob 6. so še mašo imeli, ob desetih so jih mertve na postelji najdli. Hrovati jih ne morejo pre-hvaliti, kako so bili za Božjo čast vneti. Uboga Preloka! tako je revna, de se Bogu usmili. Bog jim pošlji vnet iga pastirja. ki bi slabo cerkvic« kej ozaljšal in zapušcne ov-čiče na obilno duhovno pašo vodil! Vse lepo pozdravim, tudi niojiga Jožka. Ali imaš že kej zaroda iz Afrike? (Odg. Nic še ne.) Kako je? (Odg. Sam ne vem.) Kako Jožek bukvice prodaja? (Odg. Že še nekaj.) Kdaj mi bo odpisal? (Odg. Skorej.) Pošlji mi kakih 24 bukvic, tlaj jih Bedgc-tu. ki mi bo suknjo poslal, pa koj. (Odg. Je že prav.) Kaj pa llorjuljci? (Odg. V poddružnici Zaklancam so skorej ob enim umerli: Mežnar, mežnarica in pa hči; tutli teršatiga mladiga Tominca je smert zlomila. Nauk: Memento mori!) Z Bogam tvoj stari Janez. Iz Gorice H. rožnika. Mariini dnevi so minuli. Koliko lepih veneov je spletla po svetu deviški Materi katoliška pobožnost! Od leta do leta se vedno bolj razširja po katoliški zemlji šmarnic prelepi duh in preganja smrad gnjile mlačiiosti. Tudi v naši prijazni Gorici se je v dveh farnih cerkvah, namreč sv. Ignacja in pa v preti mestni fari na Placuti, šmarno častje opravljalo. Lepo ozališana altarja bra-tovšin neomadežaniga Serca Mariiniga pri sv. Ignacju. iu prečistiga spočetja na Placuti sta privabljala vsak večer lepo število pobožnih časlivcov Marije krog sebe. Po tih bratovšinah tloitle imenovanim cerkvam marsikak tiar. kar mnogo pripomore k njeni niti ozališanju, na ktero pridni 011-dotni gg. duhovni vso skerb obračajo. Ker sim na zališanje cerkva zašel. naj še nekaj v zgled in posnemanje semkaj postavim. Veselo je viditi, in imenitno zuatiiuje časa je to. de se v našim mestu pobožnost oživlja in v veselim napredovanji razodeva, kar se tiče lepšanja cerkva: iu sicer sc večidel le z darovi vernih vse popravlja in pripravlja. Zvuii imenovanih farnih cerkva na Travniku in na Placuti opomnim cerkve (starejiira) s. Antona v Vakanovi Brajtli (Va-cano. stara, plemenita goriška rotlovina. iz ktere je bilo več škofov; je pa že davno pomcrlal. Po neutrudeniiii prizadevanji varha in oskerhnika te št. Ignaški fari poddru-žene cerkve, ki ima le pet in dvajset goldinarjev stanovitnih dohodkov, se je njeno obličje v kratkim času celo spremenilo. Zagratl. turn z 3 zvonovi, nov lesen altar. več plajšev in mnogo naprave zvuii druzih manjših reči so pridobitve šest letniga gospodarstva g. Lustikoviga iu spričujejo jasno, tle za lepoto hiše Božje vnet duhovnik veliko premore. če le hoče iu zna. Drugi zgled nam kaže kapelica neomadežaniga Spočetja Device Marije, ktera spada pod pervostolno faro v južnim delu mesta, poti oskerbništvam g. Jan. A lirama, stolniga vikarja: vsa prcmalaua iu ponovljena je. in sicer tudi le s pripomočki sosebno gospa bližnje okolice: in v tem spoznam poroštvo, tle Marija res sosebno prosi za pobožni ženski spol: ..intercedit pro de-voto femineo sevu**. kjer žlahtne iu rahle ženske serca sebi iiaklanja. Preden se podamo od trni v drugo kapelico (noviga. maliga) sv. Antona, stopimo memogrede v veliko cerkev. Prav zala je v svoji svatovski obleki, ktero še le 12 dni po sv. Kcšnjim telesu odloži, ker bratovšina presv. Serca Jezusoviga v nedeljo po tem godu svojo slovesnost obhaja. Letaš so napravili novo farno bandero s podobo ss. Jeiarja in Tacijaua. mestnih patronov, ktera je bila namenjena za bandero nekdanje mestne straže. Težko je bilo med osmino sv. Kešnjiga telesa odtergati oči od take lepote. Tutli tu zdaj temu, zdaj unimu altarju marsikaj doleti, vender bi se dalo veliko denarja v popravo te naše stare matere oberniti, ko bi ga imeli. V omenjeni kapelici sv. Antona se ravno nove orgle skladajo z 22 registri. To 28. delo čividaškiga mojstra. Petra De C o rte, bo po njegovih besedah naj bolj čisto iu izverstno. Stebre sim našel tukaj pokrite s prelepimi novimi damaski (kamukami), ki so jih napravili z doneskam prodane svile. Imajo namreč pri nas navado, sv. Antonu iz hvaležnosti pest galete (svilnih mešičkov) v tiar prinesti, ali kaj za sv. maše dati; ker sv. Antona Pad. in sv. Joba (če še druge, ne vem) ko posebna varha kavalerjev (svilnih gosenc) častijo. Galetini terg je pa tik te kapelice, tedaj lepa priložnost, kaj dobiti. Oskerbništvo tc kapelice je zročeno ffospod Vito Zvanell-ti. stolnimi! vikarju. Tutli po druzih cerkvah v mestu . in kakor slišim. tutli po vaseh se vedno veči marljivost za čednost hiše Božje zapazuje. Le nekaj bi bilo želeti, tle bi se duhovni z leposlovskimi pravili »oznanili in se vselej zvesto po njih ravnali in nobeniga ugovora ne terpeli. bodi si od ključarjev, ali kogar koli. če si ravno je kaj pripomogel. kjer tu je treba Ic neodjenljivim tirjatvam umetnijc zadostiti. Natljam se. de po željno pričakovani novi vretlbi hogoslovskiga učenja se bode Iu«li od cerkvene zidarije. malarije iu glasbe kej razlagalo. Se zmiraj vladajo po deželi mojstri skaze. zato ker delo boljši kup prevzamejo. Tako napeljevanje ljudstva k vsi mu veličastnimi! je duhovnimi! pastirju (udi sicer pospešilo sredstvo v njegovim poklicu: naj bi tedaj ne zanemarjal leposlovnima omikovanja ljudstva pri vsaki priložnosti. Naj čisti njih tiiucdiijski kus; ne le v cerkvi, tudi po hišah naj si prizadeva vse preiieobtesane smešne podobe odpraviti, ktere oko omikaniga žalijo t še prav pesebno je pa treba preganjati spoti kij i ve podobe, kakoršna reč se prav rada pogosto tudi v umetnijo vtakne, — tle hi se tako ne! Vr.t; saj pripravnost in dovzetnost ljudi v leposlovskih rečeh je veči. ko bi kdo utegnil mislili; tega sim se sam prepričal. O ti reči bi se dalo veliko govoriti, za zdaj sim jo hotel le sprožili. X. ~ 1. rožnika. II.— Kekli ste mi \ prijatelskim dopisu 4. sušca t. I.. de moj omen zdravilne moči ..slatine** v 8. listu letašnjc Danice bi utesruil marsikomu pra\ priti. Veselilo me bo. ako se kdo. po tem napeljan, sam po lastni skušnji prepriča resnice. De pa ne bo kdo zapeljan, iskati v ..slatini** več. kakor je bilo tam rcccuiga iu tle sc tudi le rečeniga gotovši v deleži: moram zdaj. ko se novo leto zdraviljcnja po ..slatini" začenja. temu. kar sim o ti reči le poverh že omenil, še sledeče opombe pristavili, in prosim za sprejetje teli dopoluiviiih doslavkov v Danico. V kterili boleznih se slalinski kisljak skazujc poseliti« dobro zdravilo, naj posname bravec. ki ira želi poskusiti, iz rečeniga Usta. Tode dobro naj »i zapomni, de le od z d r u ž e n e m oči pitja in kopanja \ t i z d r a v i I i e i po zdravniškim predpisu sme pričakovati s »pomočjo Božjo gotovšiga iu veliko hilrejšiga boljšauja. kakor od samiga pitja. Koliko jc lo /.druženje zdalo pri meni. mi ua obrazu bero iu zamorejo spričali vsi moji znanci: le škoda, de šolske preleze iu grcnkosii zopet razdirajo, kar je /.boljšala blažena slatina, in de mi učilo iu plačilo nc pripustita, srečno začetiga zdravljenja doveršili po poiiovljcv anji lak« spešuiga zdraviljcnja! Pri vsim tem pa moram povedali, de za jeierne bolezni . še bolj pa za ..r e ii m a t i š k c* in ..p o d a s: r i š k v" sim slišal še elo v Slatini nad vse dr uro hvalili krapiu-ske toplice na llervaškim: in nek pleinciiitaš. ki še v visoki starosti čez 70 let rabi lelo /.a letam zadrugama zdravilne votle. Slalinsko iu Krapiusko. iu kterimu. kakor on terdi. le vsletl Ic oboje zdravilne vode se pod sivim lasam jasno lice cvete po mladinsko — la cvcrsli »ivcik mi je hvalil krapiuske toplice zoper ..r c u iii a i i zm e in p o ti a gr o" za ..nar boljši v celi K v rop i". To sim dolžan dostaviti svojimu le povcr>iiimu omenil zdravilne votle Slatinske. iu povedali ludi. kar sito sli>al od Krapinskih toplic, za vse liste bravce Danice, ki bi želeli uno. ali te poskusili. Bog daj. de bi -pričale tudi ua njih zdravilno, dalječ sloveč« moč! Hazgleti po ker tonski to srrlu. Iz Berna. 21». u. m. je bila v cerkvi OO. Minorilov judinja. gospodičiua Katarina Arnosla s sv. kerstam sprejeta v katoliško cerkev, polem ko jo je provincial B. Zdura skoz 4 mesce svete vere učil. V vala škim Mczcriči je bila med jetiiicumi tudi judinja Klavsclova. ktera je z lepim ravnanjem u>miljcnih sester prišla k »poznanju svoje rrešnosti. pa ludi k sp»- znanju prave vere in je ko katoličanka ondi svoje dni sklenila. A Tri kan s k o. Dunajski časniki pišejo, de sn vsi misionarji zdravi. 17. sušca so g. provikar z gg. Morlan-gam. Pirherjem i. d. iz llartumu proti Goiidokori odrinili, ker so poprej noviga hartuniskiga oašata (llalima. brata rgipiovskiga namestnika, pričakovali kteri je 29. sveč. v llartum prišel. <•. provikar z vsim misijonstvain so ga šli pozdravit in bili so z nar večini spoštovanjem sprejeti. Drobtine. Tirolsko — dobro za kerčmarje. kupčarje in še ktere d ruge. Kupcijski s|oz.nji niso v slovesu posebne pobožnosti po sveta; modrovati pa znajo, de se vse kadi. \i ravno davno, kar je bil tak ..osmukan fant" v Boren na Tirolsko prišel v službo. Neko nedeljo mu je bilo v dolini, češ de, v.e vender vse pregorko in vse preveč poliožnikarsko. Seta y.daj kviško gori v bistre višave in dobrave, zato. kaj pa dr? de bi po svoji šegi v naravi Boga častil. Polasti se ga pa poslednjič silna lakota in žeja. in gre v pri prosto pivnico i oslarijo), de bij« potolažil. Kdo ve. kaj dc je go-». podira motilo? komej sc je k mizi usedel in vidi gostnika t birta t z vina in in kruhain priti, ga mika. čez lesene svete podobe po steni in enako ..pobožnikarijo** norčevati. Tirolski birt pa. ne bodi len, kruli in vino ven nese. zopet noter pride, zgrabi ..visokovcrniga** gospod i ča. in ga — tebi nič i; eni nič — ven skoz vrata sune. Kletni funt bi sicer zabavljal. pa sc um jc zdelo, de je boljši molčali in z višnjevo južino. ktero mu jc bila birtova roka na herbet dala, dalje iti. Pot jc bila še koli dolga. lakota velika in nerganje vse zastonj. Gre tedaj dalje do druge hiše. Ondi noter gre. vse bolj ponižin. kakor pa poprej pri ..Pakbirtu." Rad bi imel kaj jesti, ako se dobi za ilnar in lepo besedo. Ravno so se k večerji pripravljali v kmetiški hiši. Prejden pa začno, vsa deržinu pred brilkomarlro poklekne in moli rožcnkranc in litanijc. in je po tem v Božjim imenu, kmet reče ..mladeuctr* noter. ..Tukaj le poklekni iu moli z nami. potlej boš tudi z nami jedel", mu kmet kratko iu malo za-pove. Zakaj od polizanih besed in mehkih pozdravčikov ne razume Tirolcc ne A ne B. kaj je tedaj ..razsvitljenimu** vitezu storili, de bi z njimi jedel? Brez izgovora poklekne, moli z dcržiiio. kakor vč in zna. iu jč z njimi ter odrine domu. Prav ponižno sc jc neki obnašal. I.c škoda, dc m- take zdravila pri več enačili vitezih lic morejo poskusiti. (kalh. III. aus Tirol.| S t o r s t r o. „Pesmi, cerkvcne in drugcu gosp. Andr. Pra-protnika, učenika. S straha m vselej v roko vzamemo nove pesniške iztvore, zlasti iiediihovnih pcvcov, ker nas grenka skušnja uči, de se po njih pevskih žilah večidel ne cedi inleko ljubezni Božje, ampak pelinovec posvetne, umazane, pregrešne ljubezni. in de njih strun ne giblje plemenito, rahlo čutilo, ampak neka ukožeua strast, ki iše s svojo grešno lastnijo serca bravcov osmoditi. — Ze si morebiti mislite, ljubi bravci, de bomo tudi nad g. Praprotnikovimi pesmami tako sodbo izrekli; pa nikar se ne bojte! Tc pesmi imajo vse lepe pesniške lastnosti, so pisane v razumljivi. lahki gladki besedi, v domačim in pesniškim duhu in so skoz iu skoz tuke, dc zamorejo serce blažiti in k nad-zemcljskiin čutilam povzdigovati. Torej nas iz scrca veseli, dc zamoremo te pesmi z dobrim sercani in lahko vestjo sle-hcrniinu priporočili; Bog tlaj, de bi one marsiktere ostudne in grešne popevke preganjale in pregnale zmed Slovencov! Sploh moramo reči, kolikor nam je znano, de se tudi med mladimi pesniki bolj estetišk in blagši duh obuduje, česar sc sem ter prepričamo, in to nar bolje dokazuje, de seme gg. učenikov ne pada v nerodovitno zemljo. Toliko o ti reči mem grede: gosp. Praprotnikovc pesmi pa vsim Slovencam prav živo in serčno priporočimo, in ko jih bodo brali, sc jim bodo same priporočale. Dobe se pri g. \ičinanu, mehko vezane po 24 kraje., terdo vezane po 28 kraje, in z zlatim obrczkain 4(1 krajcarjev. Vredništvo. Za b 1 e j s k e pogorelce. Bog nas vari večniga in časniga ognja 2 gld. (1 gld. sploh. 1 za posle). MMihoeske zadere, V ljubljanski škofii: Naslednje duhovnijc so izpraznjene : 1. Metlika. Novi g. fajmošter iz nove podfare Ra-dovicc ne bo več dobival bire in štole. in tudi iz spodnji ga S uho rja nc. dc le svojiga lastuiga duhovniga pastirja dobi. 2. Vinica. ko Dragatuš dobi svojiga duhovniga pastirja, ne bo več viniški novi g. fajmošter bire in štole od nndot dobival. 3. Preloka. — Za perve dve sc prošnje ravnajo do vis. nem. križanskiga reda, za poslednjo pa do vis. c. k. deželne vlade krajnske vojvodinc, iu za vse tri se v G tednih od 3. rožnika v kncžje-škofijski pisarnici oddajajo. rečeva aje na za druziga pol leta 1S56. Danica si prizadeva, ljubim stojim Slovencam razodevati, kar je zlasti po cerkveni stran i in za du/iovno življenje mikavno, s p odbudljivo in koristno, ona jim iše blaga, kteriga eerv ne nje in ruja ne spridi. In ker se iz dovoljniga udeleževanja Slovencov po branji in tudi pisanji kaze, de jim jc na nji ležeče, bo dalje nad Slovenijo svetila, kolikor bo mogla in premogla, ter jim zraven druziga tudi dalje pravila, kaj naši rojaki, oznanovavci sv. evangelija, po vroči Afriki in daljni Ameriki delajo in počnejo. Oglasnik se nam ni ravno tako obnašal, kakor smo od konca mislili in želeli, bo pa, kakor upamo, ie tudi v pravi kolovoz prišel. Vsaka reč ima svoje težave od konca in potrebuje časa, de se ustanovi. Naročnina za pol lela je tedaj tako le: Danica z nemškim Oglasnikam ali prilogo velja v tiskarnici: 1 gold. in 20 kr.; po posli pa 1 gold. in 40 kr. Danica sama brez priloge, velja v tiskarnici i gold, po pošti pa i gold. in 20. kr. Vredništvo in zaloinislvo•