izhaja vsak Četrtek
»EDNISTV° in UPRAVA: ta ° Ulica Valdirivo 36, selia n ,0824- Pošt- Pred. (ca-čekn, Postale) Trst 431. Postni p °Vni račun Trst, 13978341 stnina plačana v gotovini
E D
N
K
NOVI
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Speti, in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
|M730
TRST - ČETRTEK 22. MARCA 1990
LET. XL.
Potrjena volja pn zedinjenju
ji d	Za	Nemčijo«,	v	kateri	imajo	lev-
elež krščanski demokrati, je, kot poroten ° Da druSem mestu, dosegla prodo-. uspeh na volitvah, ki so bile v Nem-t ^ demokratični republiki v nedeljo, 18. vi,' Vzhodnonemški volivci so se na pr-. svobodnih in demokratičnih volitvah ^ 110 in odločno izrekli za zedinjeni e obeh in sicer po »receptu«, ki ga po-v ji? Zahodnonemški kancler Kohl. Uspeh st .ae hoalicije »Zveze za Nemčijo« pred-Vak namre^ tudi osebno afirmacijo pr-a zahodnonemške CDU (krščansko-de-ktatske zveze) in odlično pripravo na -p.duo preizkušnjo, ki bo v Zahodni Nem-h v letošnjem decembru.
Se t^Se huže, da bodo v Vzhodni Nemčui sta aV^* enako vladno koalicijo, kot je ti-re y Bonnu, saj so socialdemokrati, ki so bil poraženci na volitvah, zavrnili va-tak'	se udeležijo pogajanj za sestavo
r[UUenovane »velike koalicije«, v kate-kr /•	krščanski demokrati, socialdemo-
8^.t1 in liberalci. Zato ho po vsej verjetno-^ Prišlo do zavezništva med »Zvezo za rajmčijo« in liberalci. Nova vlada bo mo-^ a dejansko izvesti program zedinjenja, seveda ni tako preprost, kot bi kazalo 03 P^i pogled.
2e,.^ajprej je treba ugotoviti, da proces kotlnienia obeh Nemčij ne bo tako hiter, f,j Sa nakazovali in tudi obljubljali volil-Se a^tatorji. Zedinjenje je vprašanje, bi tud^e tiče samo nemškega naroda, temveč tak*	narodov	in	držav	(predvsem
2 a inienovanih »štirih velikih«, to je ^e,a®'0Valcev v drugi sevtovni vojni). Zdru-^ a nemška država bo morala skleni i ge °vno pogodbo, čeprav je od konca dru-ditjSYet°vne vojne že poteklo 45 let. Ure-Uem-t treba dalje vprašanje meja nove vs Sae države, kar pobliže zanima pred-Poljsko. Pri tem prihaja v poštev jj. 1 Usoda nemške manjšine na Poljskem, nik*a P° zadnjih ocenah 700 tisoč pripadlem^ ^enazadnje pa bo treba urediti preždi vojaške in politične pripadnosti bg. Ze.ne nemške države, pri čemer je Ulal3 *zhljučiti možnost, da bi ta kratkostim Pitala članica Evropske gospodarske Uiog	in	Atlantske	zveze,	kot	tudi
Pev/1.08*’	1*1	Postala	po	zgledu	Avstrije
trgj^Plna. Poleg zunanjih dejavnikov bo pic a upoštevati in ustrezno rešiti tudi ko-drg vPrašanj, ki se tičejo obeh sedanjih ŽiCe ]: med njimi predvsem problem množijo v ^ so Prihožali v Zahodno Nem-piCQ' tej zvezi je treba opozoriti na kc-Vg .Problemov izrazito gospodarske nara-1 Pa jih bodo morali takoj rešiti.
dalje na 2. strani ■
Zmaga »Zveze za Nemčijo« na prvih svobodnih volitvah
Krščanski demokrati so veliki zmago- i valci prvih demokratičnih volitev na vzhod-1 nonemških tleh po 57 letih diktature. V j parlamentu v vzhodnem Berlinu, ki ima en sam dom in 400 poslancev, bodo imeli i po uradnih podatkih skupno s krščanskimi: socialci in stranko »demokratično prebujenje« kar 193 sedežev, saj so prejeli 48,15 odstotka glasov. Brez omenjenih dveh manjših zaveznikov, s katerimi so krščanski demokrati povezani v »Zvezo za Nemčijo«, jih imajo 164.
Socialni demokrati, ki so jim mnogi napovedovali relativno večino, imajo 87 parlamentarcev, Stranka demokratičnega socializma, torej prenovljena komunistična partija, pa 65. Liberalci so dosegli 21 sedežev, »Zavezništvo 90«, ki povezuje manjše skupine, ki pa so odigrale bistveno vlogo pri začetku demokratične prenove, je prejelo 12 sedežev, v parlamentu pa bo zastopanih še šest manjših strank. Na volitvah se je vsega predstavilo 24 list, od katerih jih je 15 prejelo manj kot en odstotek glasov. Volilnih upravičencev je bilo več kot 12 milijonov, udeležba je znašala več kot 93 odstotkov, od tega pa je bilo samo pol odstotka neveljavnih glasovnic, kar priča o izrednem zanimanju za
volitve in o zelo jasnih izbirah ljudi, ki se jim je v ogromni večini prvič v življenju ponudila možnost, da se svobodno izrečejo na volitvah.
Naj omenimo še absolutne številke treh vodilnih strank. Krščanski demokrati so prejeli skoraj štiri milijone 700 tisoč glasov. Socialni demokrati so prejeli dva milijona in pol glasov, bivša partija pa milijon 870 tisoč glasov.
Prve analize kažejo, da je prišlo do močnih razhajanj med izbirami v mestih in na podeželju ter na severu in jugu države. Na industrijskem jugu so krepko prevladali krščanski demokrati, na severu pa je njihova večina le relativna, močni pa so tako bivši komunisti kot socialni demokrati. Na podeželju imajo krščanski demokrati skoraj 52 odstotkov glasov, v mestih pa manj kot 30 odstotkov. Socialni demokrati imajo v večjih mestih 45 odstotkov glasov, na podeželju pa samo 15 odstotkov. Primer zase je Vzhodni Berlin. Tu so krščanski demokrati dosegli naj slabše izide v državi, in sicer 24%. Socialni demokrati so prejeli 35 odstotkov glasov, bivša partija ministrskega predsednika Modrowa pa kar 30 odstotkov.
Zmaga reformističnih sil v SZ
V Sovjetski zvezi je drugi krog volitev za obnovitev republiških parlamentov v Belorusiji, Ukrajini in Rusiji ter na Estonskem in Letonskem bistveno spreme-1 nil razmerja političnih sil v državi. Volilni rezultati so potrdili uspeh narodnih ljudskih front in radikalnih demokratov, ki se zavzemajo za hitrejše izvajanje druž^ benih in političnih reform v državi. Tako; je volilni rezultat pokazal, da so tako v Moskvi kot v Leningradu prevzeli vodstvo na občinski ravni pripadniki reformistov, ki so dosegli absolutno večino. Tako iz raznih krajev ruske republike že poročajo o množičnih zahtevah, naj bi dosedanji krajevni voditelji odstopili z vodilnih upravnih mest. Komunistični partiji je sicer u-spelo prodreti z nekaterimi najvidnejšimi kandidati, vendar je uspeh reformistov preveč očiten, da se ne bi spremenila notranja pravila krajevnega upravljanja.
Centralizirana oblast Kremlja, ki je doslej pogojevala življenje vsakega sovjet-' skega državljana, nima več zadostne kohezijske sile. Vsi iščejo svojo neodvisnost in uveljavljajo pravico po samoodločbi in av-l
tonomiji. To je še posebej očitno v Litvi, ki ne namerava popustiti Moskvi in se odpovedati komaj razglašeni neodvisnosti, čeprav se v bližini njenih meja nadaljujejo orožne vaje Rdeče armade. Zgled litovskega parlamenta je imel svoje posledice tudi na volilnih rezultatih na Estonskem in Letonskem. V obeh baltskih republikah so namreč zmagali kandidati Narodne fronte. Tudi udeležba na voliščih v teh dveh republikah kaže na zavzetost volilcev, da bi prišlo do korenitih sprememb. Rezultati kažejo, da je v prvem krogu volitev bilo na Letonskem izvoljenih 171 od skupnih 200 poslancev tamkajšnjega vrhovnega sovjeta. Od 171 poslanskih mest pa jih kar 121 pripada poslancem Demokratičnega bloka, se pravi tiste koalicijske liste, ki združuje Ljudsko fronto, Gibanje za neodvisnost, Zelene in socialdemokrate. Jasno je, da bodo poslanci Demokratičnega bloka dosegli dvotretjinsko večino v parlamentu, kar je pogoj, da se lahko začne postopek na razglasitev neodvisnosti republike.
dalje na 7. strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 25. marca, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Pravljica o jabolkih, ki pomladijo, in o živi vodi«; 11.45 Vera in naš čas;
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Yesterday ali Od jutri ne kadim več«; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.30 Šport in glasba; 18.15 V stuciu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 26. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Štirinajst mest, štirinajst sanj; 12.40 Mešani zbor Obala iz Kopra; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; 16.C0 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Paul Free-man; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 27. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika;
9.40 Kultura in ne; 10.00 Poročila in pregled tiski;
12.40 Akademski pevski zbor Boris Kraigher iz Maribora; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Paul Freeman; 16.45 Postni govori; 17.00 Porcči'a in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 28. marca, ob: 7.00 Jutranji radi"ski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in dsžolna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Primorska poje; 13 03 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po Ž3-Ijah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goriš'em valu; 16.00 Glasbena kronika s Hrvaškega; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikola evič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 29. marca, ob: 7.00 Jutranji radijs' i dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 9.40 »Oj, vojna rrrj'>, vojna kruta«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12 00 »Nič ni za človeka nemogoče«; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15. 0 Rezija '89; 16.00 Zbora »S. Jacopo« iz Stockholma in »Cantoria Alberto Grau« iz Caracasa; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič TJ-stoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 30. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika;
9.40 Beležka; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12 40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in dežel a kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Narišimo pravljico!«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 Godalni kvartet Mistry; 16.45 Postri govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mia'i val« — radio za vas; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 31. marca, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 »Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Godalni kvartet Glasbene matice {violinista Žarko Hrvatič in Jagoda Kjuder, violist Marko Bi.ežnik, violončelist Peter Filipčič) in klarinetist Mi-an Kc-šuta; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življrn e onkraj življenja; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah: 14 03 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro...«, oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 17X0 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18X0 Dimitrij Kralj: »Čriček«, radijska komedija; 19.C0 Večerni radijski dnevnik.
Bližajo se volitve v Sloveniji
Bližajo se spomladanske volitve v Sloveniji in stranke, ki se pripravljajo na to pomembno preizkušnjo, predstavljajo javnosti volilne programe in kandidate. Prav ; je. da nekoliko ponazorimo potek letošnjih ! volitev v Republiki Sloveniji, saj gre za i popolno novost ne le zaradi odprtosti večstrankarskemu političnemu nastopanju, ampak tudi zaradi tehnične izvedbe. Prvič se bodo slovenski volilci podali na volišča v nedeljo, 8. aprila. Na ta dan bodo volili predsednika predsedstva Slovenije in člane predsedstva Slovenije. Poleg tega bodo volivci morali ta dan voliti delegate v zveznem zboru skupščine Jugoslavije, ob tem pa še delegate zbora občin republiške
skupščine in delegate v družbenopolitični zboru republiške skupščine.
Druge volitve bodo 12. aprila, ko bof izvolili delegate v zbor združenega dela # publiške skupščine in v zbor združeni1 dela občin in še delegate v zborih zdrui nega dela skupščin posebnih družbeno f litičnih svetov.
V nedeljo, 22. aprila, pa bodo volivC glasovali za predsednika Slovenije v rebitnem drugem krogu, prav tako čla® predsedstva Slovenije, in v drugem kri tudi delegate v zboru občin slovenske ski ščine. Volilci bodo nadalje volili delega‘ raznih občinskih in drugih krajevnih ganov.	'
Predsednik Potrč se je sestal tudi s predstavniki manjšin
Med obiskom v Trstu dne 14. t.m. ie predsednik slovenske skupščine Miran Potrč želel poročati o naj novejših dogodkih v Sloveniji in Jugoslaviji tudi zastopnikom slovenske manišine. Ob predsedniku so bili podpredsednik Knez in delegati skupščine Bergant, Orlando, Oražem, Plav-šak in generalni konzul Jakomin ter tajnik komisije za mednarodne odnose Kovačič. Za zamejske komponente na so bili prisotni predstavniki strank in SKGZ ter
ZMAGA REFORMISTIČNIH SIL V SOVJETSKI ZVEZI I nadaljevanje s 1. strani
PndnkriR rezultate sta dnseeli tudi F-
I sionska liudska fronta in stranka Svobodna Estonija, ki se najbolj radikalno zavzemata za neodvisnost te baltske republike.
Za predsednika Gorbačova se torej napoveduje huda oreizkušnia nri utrjevanju oblas+i in uresničevanju politike perestrojke. Srednhežne sile sovjetskih narodov sine r nridnhivaio na moči in vse boli ias^o postaja, da bo morda konfederativna oblika države, kot je bilo že izraženo, lahko predstavljata sprejemljivo obliko za obstoj države, ki bo nastala na območju sedanje Sovjetske zveze.
SSO. Predsednik Potrč je podal obšir^ informacijo o zadnjih spremembah ustf ve, o pripravah na volitve in povolilno o dobje. Govoril je tudi o odnosih v JuSc slavij i, Markovičevem programu, Koso^ srbski blokadi, zveznih ustavnih spremellj bah, mejnem pasu in drugih zelo aktu3 nih vprašanjih.	.
Glede odnosov med matico in zarn(’-; stvom je dejal, da je skupščina iziaV'^k de more skrb za manjšine preiti od ne' dani e Socialistične zveze delovnega -Ij® stva ne. skupščino in vlado. Odnosi s venskimi manjšinami morajo biti n3® s+mnkerski interes, ki soada med temelif* dolžnosti rermblike Slovenije. Z zako^ ho treba urediti tudi oblike pomoči zarne stvu. V obširni razpravi so bila neka+er‘: vnrašania še poglobljena. Posegli so tuf
posamezni delegati slovenske skupščine. se za nrihodnje volitve predstavljajo & različnih listah.
-o—
Vladni komisar za boj proti mafiji. Pr? f~i-+ in T-imSi RorlnU<; sica se ho moral varjati pred sodiščem zaradi zlorabe ob^ sti in izdajanja uradne tajnosti. Mnogi &e' nijo, da gre v resnici za spor med sod^ in izvršno oblastjo, od česar ima vso W rist — mafija.
POZOR NA POLETNO URO!
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovor i urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Ob letošnijh vremenskih razmerah se sknraida ne moremo svomniti, da se je včeraj, 21. marca, začela astronomska vo-m^.rt. Sončno in suho vreme je namreč ~e pred kakim mesecem prineslo v dežnlo pravo pomladansko temveraturo in svo-mladansko cvetje ter sadno drevje, ki je v polnem razcvetu, dokazuje, da so letošnje vremenske razmere izredne.
Pravzartrnv bi morali nanisati. da vzbujajo zaskrbljenost, saj v naših krajah ni bVo pošteneaa dežja vse od nedelie. 11. februarja, tako da se že začenja opažati suša. Kmetje so nam potrdili, da je uvodno vreme sicer pomagalo, da so v glav-| nem že opravili vsa večja spomladanska
dela, sedaj pa pričakujejo dežja. Upaj da bo nova luna vrinesla padavine.
Bralce naj ovozorimo. da bo z nede^i0' 25. marca, vostala veliavna voletna kar pomeni, da moramo premakniti W zalce na uri za 60 minut naprej. V velft1 bo do konca septembra.
vniJTVP, potu m le VOLJO PO ZEDINJENJU
nadaljevanje iz strani T
Na zedinjenje obeh Nemčij bo konČ11 vplival tudi sam razvoj dogodkov v S0', jetski zvezi, česar nihče ne more in ne s***
?ggSTOR MLADIH
mladi predstavniki krščanskih demokratov
SLOVENIJE V SOBOTO GOSTJE SKK
gase je Slovenija še posebej v . u vsesplošne pozornosti, saj se z ve-i koraki približujejo prve svobodne ■ demokratične volitve v povojnem času. 0Sa Evropa gleda z zanimanjem na ta do-
0 ek, ki lahko spremeni vlogo Slovenije ^.Jugoslaviji po eni strani, po drue;i pa
mn odnos do združene Evrope. Vrstijo se snečania na najvišii ravni, pa tudi v °venci v zameistvu smo deležni zadnje a®e marsikaterega obiska ali predavanja
1 uih političnih osebnosti.
Kaj pa mladi? Navadno iih na preda-anUh teh uglednih političnih osebnosti ni nogo ne na eni ne na drugi strani mize. 11 Vendar lahko ugotovimo, da se tudi med Posebno višješolsko mladino širi za-
Milko Bambič - 85-letnik
Umetnost	v	slu
naš°
dmianje za novo slovensko politično stvar-h°®t. Verjetno jim bo bolj dostopna, če ji o njej spregovorili sovrstniki, naj
bodo
,. alsi predstavniki nove politične stranke, 1 s.^noa tako rekoč iz niča na politično pri-nrišče. Govorimo o predstavnikih krščan-0 demokratske stranke, ki bodo v soboto, A marca, gostje Slovenskega kulturnega Uba v Trstu, ulica Donizetti 3. Srečanie e °o začelo ob 18.30 in bo prav gotovo ^auimivo za vse poslušalce, ker nam bo od-rdo še nQV ggpgkt sedanjega slovenskega renUtka. Kako naj namreč mislimo, da po-zUarno sedanji položaj v Sloveniji, njegov
Prihodnji mesec bo dopolnil 85 let starosti ugledni slovenski slikar, risar, ilustrator, likovni kritik in izumitelj Milko Bambič, doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Kljub letom pa je še vedno izredno aktiven, srečujemo ga med rodnim Trstom in Sežano, kjer si je za najbolj hladne dni te zime najel toplo sobico, a se hkrati pogosto udeležuje kulturnih prireditev na obeh straneh meje. Konec lanskega leta je pripravil samostojno razstavo v Sežani, pred nedavnim pa razstavo risb v rdeči kredi v Peterlinovi dvorani v ulici Donizetti v Trstu. Njen izkupiček je namenil Skladu Mitje Čuka in tako še enkrat dokazal svojo izrazito socialno občutljivost.
Tudi sicer Milko Bambič svoje dolgotrajno umetniško udejstvovanje ne pojmuje v larpurlartističnem smislu, marveč v socialni funkciji oziroma v korist širokih ljudskih množic. Zato je po lastnih izjavah najbolj ponosen na svoj obsežni ilustrator-ski opus, saj je likovno opremil nešteto slovenskih knjig, ki so izšle v Trstu, Gorici ali Ljubljani, s skicami, lesorezi, linorezi in litografijami je obogatil veliko povecti, člankov in pesmi, ukvarjal pa se je tudi s stripom. Mojster Bambič pa še zlasti z zadoščenjem gleda na tisto, kar je ustvaril za našo mladino.
človeška podoba, s poudarkom na izrazu obraza. Takšne so tudi risbe, pred kratkim prikazane v Peterlinovi dvorani, ki so nastale v lanskem in letošnjem letu; Bambič z njimi dokazuje, da mu vid ni opešal, roka ga še vedno uboga, pred nami so bila na ogled dela, ki razodevajo duhovno svežino in mojstrsko spretnost. Naj zaključimo z mislijo, da ugledni tržaški rojak prav na koncu 20. stoletja še vedno aktivno nadaljuje s tisto živahno umetnostno usmeritvijo, s katero so slovenski avantgardisti že pred odmaknjenimi desetletji dodobra prevetrili naše nekoliko zaspano kulturno ozračje.
M. V.
Skratka, pri umetnostnem snovanju mu ne gre za dobiček, temveč za službo ljudem, za dviganje njihove izobrazbe in duha. Milko Bambič je zmeraj bil še posebej občutljiv za usode navadnih ljudi, tistih z roba družbe ali celo njenega dna, s svo-Posebej rad srečal in pogovoril s pred- jimi bistrimi očmi pa se npr. ob sedenju AVniki stranke, katere somišljeniki so bili v lokalu, čakalnici ali na avtobusu zazre
v kakšen posebno zanimiv obraz. S sabo vedno nosi risarsko beležnico in že zraste pred našimi očmi bežna, rahlo karikirana
P°btjčni utrip, programe in načrte, če ne j ^sluhnemo tudi tistim, ki bodo pravza-j/av Ustvarili bodočnost Slovenije, torej Mdim rodovom? Kdor bi torej rad bolje ,P°2nal sedanjo slovensko stvarnost in se
Aetletja porinjeni v ozadje in celo zani-| aVang je vljudno vabljen v soboto na se-i aUek Slovenskega kulturnega kluba! |
Slovensko javnost v Italiji vabimo na javno razpravo s kandidatom za predsednika Republike Slovenije
dr. Jožetom Pučnikom
SLOVENIJA IN SLOVENCI V ITALIJI V 90. LETIH
ki bo v Kulturnem domu v Trstu v ponedeljek, 26. t.m. ob 20.30.
Predsednik vlade Andreotti je za petek, 30. t.m., sklical vrhunski sestanek tajnikov strank vladne večine.
Dr. Nevo Radovič iz Nabrežine je bil potrjen za predsednika pokrajinskega odbora Zveze neposrednih obdelovalcev s Tržaškega.
CORRADO BELCI
Dva nasprotujoča si strahova
2.
, Težava je obstajala kA’ Kako
bi
in obstaja — v _ manjšini priznati pravice, ne da eir/u P°menil° nasilje nad državljani ve-(jj?. Kega naroda, in kako te pravice uskla-2 1 2 enotnim državnim pravnim redom.
2gled naj bo to, kar se že dogaja s pra-v Cami posameznikov in družbenih skupin okviru cei0tne državne skupnosti. Te . avice se v nobenem primeru ne smatra-Sv ?a absolutne projekcije, ampak imajo mejo v spoštovanju pravic drugih, gg1 čemer prihaja do izraza potreba, da Ho |rirLonično izoblikuje ena sama skup-takv Najtežavnejše je vprašanje, kako do Sri°. vPrašanje urediti; kulturno posre-su^nje med načelom in njegovim dejan-izvajanjem predstavlja trajni napor bil VsaK° pošteno politiko. Zato sem vedno
iR sem on trnrlnn nrnnričan. da med
pr — sem še vedno prepričan St .Vn° normo in dejanskim sožitjem ob-la takšno razmerje kot med sredstvom
Prevedel D. L.
in smotrom: plodno sožitje med obema jezikovnima skupnostima je glavni smoter, ki ga je treba doseči, pravna norma pa je sredstvo, ki ga je treba prilagajati času.
Ko smo v tržaški Krščanski demokraciji začeli govoriti o »manjšinskem vprašanju«, je bil spomin na ulične spopade še svež in ga marsikdo morda niti ni mogel pozabiti. Teh spopadov smo se tudi sami udeležili; na eni strani je bila fronta »za Italijo«, na drugi fronta »za Jugoslavijo«. Krščanska demokracija je postala stranka relativne večine v kulturnem okolju, v katerem je, zgodovinsko gledano, prevladovala laična in prostozidarska ter liberalno-nacionalna tradicija. Slednja je kasneje klonila pred fašistično politiko. Če je večina ljudi volila Krščansko demokracijo, ki je v Trstu lahko računala le na obrobno katoliško in demokratično dediščino, se je to očitno dogajalo, ker so volivci na ta način hoteli podpreti italijan-
stvo mesta in italijansko »vladno stranko« od De Gasperija dalje. Tudi v sami Krščanski demokraciji je bilo veliko pomislekov in je bilo treba pričakovati odpor proti obravnavanju problema odnosov med Italijani in Slovenci, saj je bil še svež spomin na ostri spor med Italijo in Jugoslavijo zaradi meje. Široko razširjeno je bilo mnenje, da je svoboda že tako v enaki meri vsem zajamčena in da si zato nima smisla delati preglavic z manjšinskim problemom. Na začetku sta si od krščanskih demokratov upala »plavati proti toku« le poslanec Giovanni Tanasco in prvi tajnik Julijskih sindikatov, to je Italijanske delavske zbornice, dr. Doro de Rinaldini, ki sta drzno trdila, da problem jezikovne manjšine zares obstaja. »Novi rod«, ki se je skliceval na staiišča bivših Dossettijevih Dristašev, je bil mnenja, da je nujno izoblikovati v Krščanski demokraciji stališče ^ do vprašanja jezikovne manjšine ob upoštevanju pravic, ki jih je treba priznati v skladu z ustavnim duhom, to je »s posebnimi normami«. Navezati je bilo treba prve stike s kakim slovenskim predstavnikom, da bi se led odtajal in da bi se vsaj postavili temelji za dialog med ljudmi, ki se niso niti poznali, če pa so se poznali, so
dalje na 7. strani ■
SKRB ZA JADRANSKO MORJE
Začela se je široko zasnovana akcija, v okviru katere naj bi do 25. marca zbrali potrebne biološke podatke o stanju Jadranskega morja, da bi ugotovili vzroke, ki povzročajo prekomerno cvetenje alg. Gre za akcijo, ki so jo sprožile obalne članice delovne skuDnosti Alpe-Jadran, se pravi Hrvaška, Slovenija, Furlanija Julijska krajina, dežela Veneto in še avstrijska-Štajerska, ki predstavlja nekakšen znanstveni nadzorni organ te pobude.
Večer s Spomenko Hribar v DSI
Uresničuje se načrt, ki so ga dežele članice sprejele že pred meseci, da bi pravočasno ugotovile začetek pojava cvetenia mori a, da bi lahko poskrbele za pravočasne ukrepe. Hrvaški raziskovalni inštituti bodo zbirali podatke o morju pred obalami Istre in Kvarnera. piranski inštitut j in biologi tržaške fakultete bodo zhirab, podatke o Tržaškem zalivu, inštitut za; biologijo morja pa podatke o stanju morja pred obalami dežele Veneto. Zbrane podatke bo obdelal Inštitut za opazovanje Severnega Jadrana, ki deluie v okviru Laboratorija za pomorsko biologijo v Trstu.
OBISK ŽUPANOV IZ LJUBLJANE
Na vabilo slovenskih županov in predsednikov Gorskih skupnosti v Furlani j i-Juliiski. krajini so bili v soboto, 17. t m., na obisku v naših krajih predsednica skupščine mesta Ljubljana Nuša Kerševan in župani ljubljanskih občin. Srečanje se ie začelo na gradu na Socerbu, kjer je obiskovalce pozdravil v imenu gostiteljev dolinski župan Svab. V duhu odprte meie so nato prestopili državno meio ori Pre^ene-gu in se na županstvu v Dolini srečah s predsednikoma Kraške gorske skupnosti Pečenikom in Briške gorske skupnosti Cnr- j sijem, z dolinskim županom Švabom, re- j pentabrskim županom Coljo, zgoniškim žu-1 panom Budinom, devinsko-nabrežinskim županom Brezigarjem in doberdobskim županom Lavrenčičem.
Opoldne je goste pozdravil na trgu Unita v Trstu tržaški župan Richetti v spremstvu odbornika Cerniza. Prisotni so se izrekli za nadaljnje stike in utrjevanje sodelovanja. Ogledali so si mestno središče in pristanišče ter zanimivosti na Krasu. V Doberdobu so se jim na srečanju pridružili predsednik Nadiške gorske skupnosti Chiabudini in župan iz Špetra Marinič ter iz Grmeka Bonini. Zadnji razgovori so bili na sedežu Kraške gorske skupnosti v Sesljanu.
POBUDA DOLINSKEGA ŽUPANA ŠVABA
V skladu z resolucijo, ki jo je v lan-sckem decembru soglasno odobril občmcki svet in ki je obravnavala vprašanje zakonske zaščite slovenske narodne manjšine v Italiji, je dolinski župan Edvin Švab povabil župane in unravitelie 35 občin v d^žeh Furlaniji Julijski krajini, kjer je prisotna slovenska manjšina, naj se udeležijo srečanja, na katerem bi razpravliali in po možnosti izoblikovali sprejemljive kriterije za začetek dostojne zaščite slovenske manjšine.
Srečanje bo v sejni dvorani občinskega sveta v Dolini v petek, 30. marca, ob 18. uri.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu je bil v ponedeljek, 19. t.m., na sporedu zanimiv večer z znano slovensko filozofinjo, sociologinjo in pisateljico dr. Spomenko Hribar. Tema srečanja je bil nedavni poziv k narodni spravi, ki je na neprijetno začudenje nekaterih in delno olajšanje drugih prišla iz predsedstva Republike Slovenije.
Prva točka večera je bila predstavitev razstave del ljubljanskega slikarja Adal-berte Žvaba, ki se je velikodušno odzval vahilu sklada Miti a Čuk za pomoč prizadetim otrokom. V svojih umetninah je Žvab upodobil predvsem obalno kraško regijo. Kot je sam povedal na predstavitvi, so njegove slike dramatične, kot je dramatična tudi sama podoba Krasa, kjer se stare hiše počasi podirajo, ker jih nrče nihče obnavljati. Razstava bo na ogled v prostorih Slovenske prosvete v Trstu do konca meseca vsak dan od 17. do 19. ure.
Soomenka Hribar si je večer zamislila v obliki pogovora s poslušalci. Uvodoma je prebrala članek, ki je bil objavljen v tedniku 7D (sedem dni). V tem zanisu ie avtorica izredno kritična do poziva vladnih krogov k tako imenovani »narodni umiritvi«. Sama je izrazila prepričanje, da gre tej izjavi pripisati predvsem pomen volilne propagandne geste. Tu torej ne gre za toliko pričakovani poziv k narodni spravi, ampak le za nekakšen nadomestek. Seveda pa ne smemo spregledati tudi pozitivnega vidika te izjave. Najpomembnejše ie dejstvo, da je predsedstvo Republike Slovenije izrecno izrazilo zahtevo po pietet-nemu odnosu do vseh mrtvih in prav to je tista v slovenski povojni zgodovini izredno sporna točka, kjer se začenja človečnost neke civilizacije.
Poziv k »narodni umiritvi« je pomemben korak v večjo svobodo, čeprav gre le za pol-korak, ne pa za resničen preobrat, trdi dr. Hribarjeva. Predsedstvo Slovenije pa zahteva le »normalizacijo odnosov z državljani«. To pomeni, da so iz narodnega
občestva spet izključeni vsi slovenski nt državljani, kot je na primer slovenska $ litična emigracija. Narod vsekakor ne Pc s trebuje »narodne umiritve«, ampak pottf buje spravo, ki je nekaj globljega, saj z' f deva vse in vsakogar posebej individual^ v srce.
Predavateljica se je v pogovoru s P slušalci dotaknila raznih bolečih tem venske zgodovine, o katerih, se še Pr?l kratkim, ni moglo govoriti. Prisotne so f lo zanimali novi demokratični premiki' Sloveniji in predvidevanja o izidu volila ga boja med Kučanom in Pučnikom.
H J
—o—	*
TUDI NAŠI DIJAKI SO NA IZLET*11
Leno vreme sovpada z letošnjimi skimi izleti slovenskega znanstvenega voda France Prešeren iz Trsta. V ponedf ljek, 19. t.m., so se s petdnevnega izl^* po Grčiji vrnili dijaki klasične gimnazij
študenti realne gimnazije pa so na ločen;1
it
izletih v Pragi, Miinchnu, na Dunaju lt. Elbi. Dijaki prvih razredov bodo v prihc ni ih dneh odnotovali v Rim. Na Duna'1 so si tržaški dijaki ogledali avstrijski pf lament. Goste je najprej sprejel tajnik $ formacijskega centra avstrijskih narode' Hubert Mikeln, ki jim je razkazal parij ment in jih seznanil z delovanjem avstr1’ ske zakonodajne zbornice. Posebno sreft nje so imeli nato naši diiaki s slovenski poslancem Karlom Smollejem, ki jim J obrazložil svoje delo v svojstvu najvišje* predstavnika slovenske manjšine v A' striji.
DAROVI IN PRISPEVKI Dr. Jasna Repinc z Opčin je darovala 15" lir v tiskovni sklad Novega lista.
V isti sklad so darovali po 15.000 lir V' iz Rima, O. K. B. iz Gorice in F. B. iz Trsta dr. Jože Markuža iz Mavliinj.
te'
Zadnji dokumenti pred deli v Sesljanskem zalivu
Devinsko-nabrežinski župan Bojan Bre-! zigar je dne 19. t.m. na tiskovni konferenci v Nabrežini orisal vsebino konvencije med občino in družbo Fin-Tour za izvedbo podrobnega urbanističnega načrta na območju Sesljanskega zaliva. Gre za zadnjo listino, ki jo mora občinska uprava odobriti pred začetkom del za turistično ovrednotenje zaliva.
Zupan je najprej poudaril, da ie deželna uprava pred nekaj dnevi odobrila podrobni regulacijski načrt, ki se tiče zaliva, zdaj pa je na vrsti konvencija, ki natančno ureja izvajanje tega urbanističnega dokumenta.
Konvencija predvideva izvedbo primarnih urbanizacijskih del. kot so ceste, g^z-nične naprave, vodovod, električno omrežje ter javna parkirišča. Predvideva dalie sekundarna urbanizacijska dela, kot so u-reditev zelenih površin, dostopa d^ knpa-l lišč in ostalih parkirnih prostorov. Skupno
bo v zalivu kakih tisoč mest za vozila,
katerih bo kakih 350 brezplačnih. TU med deli bo na razpolago za kopalce 2" metrov obale, do ni e pa bodo imeli P1^ bivalci devinsko-nabrežinske občine dos*° breznlačno, kar bo velialo tudi kasnO’e; Svoie prostore bosta imeli obe navti^11' društvi, Čupa in Pietas Julia, posebno skr pa se posveča varstvu okolja. Celotni ^ ristični kompleks v Sesljanskem zali^ mora službi namenu, zaradi katerega ' nastal, se nravi ovrednoteniu vsega obrur., ja v turističnem pogledu. Prepovedano J. parceliranie nepremičnin, kar se bo ^ salo v zemliiško kmign. V zemljiško kN go se bo vpisala tudi služnostna pravi'”9.,.
korist občine ter v breme večine zelefl,
površin. Družba, ki je lastnica zaliva, 1 položila šest milijard lir kot jamstvo, 9‘' se bodo dela zares izvedla.
O konvenciji je občinski svet razpt9' ljal na seji v ponedeljek, 19. t.m.
zanimiva okrogla miza v ronkah
SKRD »Jadro« iz Ronk in Krožek za socialnopolitična vprašanja »A. Gregorčič« iz Gorice va-1 a na okroglo mizo na temo: Republiška usta-Va in slovenska manjšina. Sodelovali bodo polneč L. Rebulla, senator N. Battello in prof. amo Pahor. Okrogla miza bo v petek, 30. t.m., 19.30 v sejni dvorani občinskega sveta v
K°nkah.
Srečanje	v	Brdih	med
skupnostjo in Slovensko kmečko zvezo
bo
V soboto, 31. marca, in nedeljo, 1. aprila, Po prijateljskem dogovoru možen prost
Prehod državne meje z navadnim osebnim dokumentom na maloobmejnem bloku Socerb in v Botaču.
Podpisani vljudno vabimo
v soboto, 31. marca, ob 10. uri
na skupni prijateljski sprehod po poti odprte meje, ki zajema tudi letos tri občine pobudnice.
Predlagamo vam, da se do 10. ure zberemo v parku kulturnega društva Jože Rapotec v Prebenegu. Od tod bomo šli peš do Socerba, kjer bomo pred gradom s tradicionalno zdravico nazdravili mirnemu so-zit]u in vsem oblikam aktivnega prijateljstva. Po domačem prigrizku bomo nadaljevali sprehod do Beke, kjer se bomo ob 15. Uri še enkrat okrepčali.
V Prebenegu se zberemo ob vsakem
vremenu.
Udeležencem svetujemo izletniško o-
Premo.
Prisrčno pozdravljeni in nasvidenje Najprej v Prebenegu in nato na skupnem
sPrehodu.
ZUPANI Edvin Svab Ivan Vodopivec Raul Siškovič
V soboto, 17. t.m., sta se v Šmartnu v Brdih srečali odposlanstvi sekcije Slovenske skupnosti iz Števerjana in Slovenske kmečke zveze — podružnica Goriška Brda. Delegacijo gostov iz zamejstva je vodil tajnik števerjanske sekcije Slovenske skupnosti Dominik Humar, v njej pa so bili še goriški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti dr. Mirko Špacapan, deželni nredsed-nik Marian Ternin. predsednik briške Gorske skupnosti Hadrijan Corsi. Ivan Vosrič, Silvan Bensa, Vanda Gradnik, David Gri-gonero in Damjan Terpin za mladinsko I sekciio Slovenske skupnosti. Goste je no-! zdravil predsednik briške podružnice Slo-, venske kmečke zveze Boris Jakončič, ki iej tudi orisal program svoje organizacije in predstavil svoie sodelavce, med katerimi so bili Milan Sirk, Bruno Podveršič, kan- j didat Slovenske kmečke zveze za republi-l
ški zbor občin, Dejan Peršolja, kandidat za republiški zbor združenega dela, odvetnik Tomaž Marušič, kandidat za republiški zbor občin, Vitomir Bic, kandidat Kmečke zveze za republiški družbenopolitični zbor, Edi Stanič in Peter Stres pa sta na sestanku zastopala slovenske krščanske demokrate.
Gostje so podčrtali nujnost sodelovanja med obema organizacijama, ki sta si sorodni po ideiah in po članih, saj gre za Brice, ki jih ločuje samo meddržavna meja. Orisali so politični položaj v zamejstvu in na ožjem briškem področju. Predstavniki Kmečke zveze so orisali sedanje stanje v Sloveniji in v Brdih s posebnim poudarkom na bližnje volitve. Govora je bilo o težavah briških kmetov ter o težnjah prebivalcev Brd po samostojnem politično-
dalje na 8. strani ■
pOŽAR V LIBIJSKI
Kemični tovarni
Nadeva o požaru, ki je uničil libijsko ^i.isko tovarno v Rabti, je še vedno za-,' a v temo. Novica o požaru je močno od-
1f*niia
Rjih
lo v svetu, še posebej, ker se je v zad-
^ lednih ponovno vnela polemika o su-
’ da tovarna izdeluje kemično orožje.
. ako sta trdili ameriška in zahodnonem-
a varnostna služba. Libijski voditelj Ge-
v„ 1 le obtožil zahodnonemško tajno obve-
avalno službo, da je povzročila požar.
govornost za atentat pa si je prevzela
Rpina upornih častnikov v libijski vojski -
kija i Rike
OTROŠKE POLETNE KOLONIJE
Slovenske dobrodelne ustanove že nekaj desetletij organizirajo poletne kolonije za slovenske otroke od 5. do 16. leta iz Tržaške in Goriške pokrajine. Zadnja leta ji.h je financirala Dežela, odslej b”do j-meia to n.alono pokrajine. Starši vaj bi j dodali le skromen prispevek. Letos b^sta j koloniji v gorskem zraku v Comeg]iansu pnd. vodstvom Slovenske Vincevciieve konference, v organizaciji SLOKA DA pa v Brani, od koder hodijo tudi na kopanje k moriu.
Pohitite z vnisi. ker ie čas za vpisovanje v kolonije samo do konca marca. PD-jmjite sc šnidrim 0z. občinskim zdravstvenim asistentkam.
Za pojasnila kličite: za Brano tel. št. 226117, za Comeglians 43194 ali 764238. V Gorici dobite pojasnila na tel. št. 530924.
—o—
Srečanje za starejše občane, ki jih organizirajo slovenske dobrodelne ustanove, bo v sredo. 28. m.arca. ob 16. uri v ul. Bo-nizetti 3. Govoril bo sociolog Ivan Buzečan na temo: Socialne potrebe in usluge. Sledi družabnost.
V ŠPETRU BO ZBOR IZVOLJENIH PREDSTAVNIKOV (Vabilo pobudnikov in sklicateljev zbora)
»Republiški senat bo, kot kaže, vsak čas začel obravnavati zakonski osnutek z naslovom »UkreDi v korist prebivalstva slovenskega jezika v tržaški in goriški pokra,i,ini ter prebivalstva slovanskega porekla v videmski pokrauni«, ki ga je vlada predložila 26. januarja 1990 (»Mac-canicov zakon«).
Podpisani, ki smo bili izvoljeni v razna ooli-tična in upravna telesa na vsedržavni, dež°lni in kraievni ravni, ki pripadamo različnim političnim strankam in izhajamo iz različnih krajev tržaške, goriške in videmske pokrajine, menimo, da bi bilo velikega pomena, če bi dali svoj doprinos parlamentarni razpravi tudi institucionalni predstavniki naše skupnosti. Zato vabimo izvoljene predstavnike celotne manjšine, brez ozira na strankarsko ali zemljepisno pripadnost, na zborovanje, na katerem bi izrazili skupno mnenje o vladnem zakonskem osnutku.
Zborovanje bo v soboto, 24. marca, ob 16. uri na županstvu v Špetru.
V prepričanju, da gre za pomembno pobudo, ki naj bi tudi omogočila utrditev medsebojnega poznavanja in spodbudila ploden dialog za vso našo skupnost, Te najprisrčneje pozdravljamo.«
Vabilo je podpisalo 31 izvolienih predstavnikov. Med njimi so 1 senator, 6 deželnih svetovalcev, 12 županov, 3 predsedniki Gorskih skupnosti in občinski ter pokrajinski svetovalci.
Gedafi je ob tem pripomnil, da bo Li-*zgnala iz države vse nemške podjet-
e in tehnike, če bo preiskava dokazala pletenost Zahodne Nemčije.
na
Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi Jubilejno dvajseto revijo otročkih in
mladinskih zborov
ki bo
v Kult
PESEM MLADIH,
v nedeljo, 25. marca, ob 17. uri urnem domu v Trstu.
»Lojze Bratuž po 50 letih« v Celovcu
V knjigarni Mohorjeve družbe v Celovcu je bila 16. t.m. predstavitev dvojezične publikacije goriške pokrajinske unrave »Lojze Bratuž po 50 letih«. Po pozdravu predstavnika Mohorjeve, inženirja Franca Kattniga je o knjigi spregovoril njen pobudnik, goriški pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan. Samo publikacijo pa je v slovenščini, nemščini in italijanščini predstavil dr. Rafko Dolhar. Daljši poseg o simbolu slovenskega trpljenja pod fašizmom, mučeniškem glasbeni-.
ku Lojzetu Bratužu, in o prizadevanjih goriške pokrajinske uprave za sožitje je imel goriški pokrajinski predsednik Gianfranco Crisci. Prisotni so bili še pokrajinski odbornik za kulturo Panzera, italijanski konzul v Celovcu Martini, predstavniki slovenskega kulturnega, prosvetnega in šolskega življenja na Koroškem in časnikarji obeh tamkajšnjih narodnostnih skupnosti. Vsem se je v imenu Bratuževe drn-žine ob koncu zahvalila vdova, pesnica Ljubka Šorli-Bratuž.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Svoboda danes - svoboda jutri
(I. mednarodna regionalna konferenca avstrijskega PEN-kluba na Dunaju
Na drugi mednarodni regionalni konferenci avstrijskega PEN-kluba v dunajski palači Palffy so se 27. in 28. februarja zbrali predvsem avstrijski, srednjeevropski in sovjetski pisatelji na zanimive razgovore. Ti so v majhnem zrcalili tisto, kar se istočasno dogaja v svetu velike evropske in svetovne politike.
Na dunajski konferenci so govorili o zanimivi temi SVOBODE, ki so ji pisatelji zavezani že od nekdaj. Podoba je, da tisto, kar je bilo moto konference PEN-a na Dunaju, namreč geslo SVOBODA DANES - SVOBODA JUTRI, prodira vse bolj tudi v politiko držav nekdanjega »realnega socializma«.
Novost v razburkani zgodovini mednarodnega PEN-kluba je vstop številnih sovjetskih regionalnih centrov v najpomembnejšo in najimenitnejšo mednarodno pisateljsko organizacijo. Znano je, da je ta za komunistične dogmatike še nedavno veljala za leglo protikomunizma, meščanskega kozmopolitizma, cionizma in podobnega.
Dunajsko konferenco je v angleščini vodil generalni tajnik mednarodnega PEN-kluba Alexan-dre Blokh, medtem ko je gostiteljstvo in povezavo z domačo kulturno javnostjo Avstrije prevzel predsednik avstrijskega PEN-kluba Gyorgy Sebestyen, ki je madžarskega rodu.
Na konferenci so z optimističnim zanosom narodnega in državnega osvobajanja nastopili predstavniki litovskega, estonskega in letonskega PEN-kluba, navzoča sta bila tudi zastopnika Rusije in Ukrajine. Videlo se je, da veje novi, svobodnejši veter tako iz Češkoslovaške in Madžarske kot tudi iz Romunije.
Posebno pozornost je požel diskusijski poseg znanega madžarskega pisatelja Gyorgyja Konrada, velikega zagovornika srednjeevropske mednarodne duhovne povezanosti. Menil je, da morajo biti pisatelji vedno budni. Opozarjati mo-
rajo na kršenje osebnih in družbenih pravic, po drugi strani pa morajo v času, ko vlada predvsem v uradni politiki nekdanjih držav takoimenova-nega realnega socializma vacuum, posredovati med različnimi konflikti.
Tozadevno je te dni med na Dunaju zbranimi pisatelji krožil tudi dovtip o »literarnem« političnem vodenju češkoslovaške republike. Njen sedanji državni predsednik, pisatelj Vaclav Havel, je namreč pisateljem priporočil, da naj vzamejo vajeti sami v roke, ko je z oblasti takore-koč čez noč odneslo funkcionarje, ki so več kot štiri desetletja vladali deželi. Sedanji župan Prage je na primer znan prevajalec. Kljub temu nekateri predstavniki češkega in slovaškega PEN-kluba niso bili mnenja, da lahko vsakdo od pišočih sledi predsednikovemu zgledu. Tisti, ki ni sposoben za delo v politiki, naj ostane lepo doma pri pisalnem stroju in peresu. Povzročil bo manj škode, po drugi strani pa tudi Havel upa, da bodo njegovo politično delo v doglednem času spet prevzeli poklicni, demokratično izvoljeni predstavniki političnih strank.
Na konferenci PEN-a na Dunaju so sodelovali tudi predstavniki te organizacije iz Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Italije, Švice, Liechtensteina, Poljske in Bolgarije. Iz Jugoslavije so prišli predstavniki različnih narodnih centrov. Slovenskega je zastopal pesnik in pisatelj Branko Hofman. Podoba pa je, da je atmosfera med različnimi jugoslovanskimi pisateljskimi centri kljub nekaterim prijateljskim odnosom med avtorji različnih jugoslovanskih narodnostni skaljena. Društvo slovenskih pisateljev je te dni na primer izstopilo iz Zveze pisateljev Jugoslavije.
Drugo leto poteka na Dunaju mednarodni kongres PEN-kluba.
Lev Detela
Nova številka Pastirčka
Izšla je 6. številka Pastirčka. Prva stran ? posvečena 80. jubileju pesnice Ljubke Šorli-sestavku med drugim piše: »Vse njene življeD-ske pomladi so zaznamovane z delom za doff1 za slovenstvo, z njenim poklicnim, kulturnim1" umetniškim delom za Slovence v Sloveniji. a Goriškem, na Tržaškem in v širnem svetu *•' do daljnih kotičkov sveta. Pesmi Ljubke Sot1-jeve poznajo tudi Slovenci v Ameriki in Pr# tako oni iz daljne Adelajde.«
Zanimiv je prispevek Marize Perat z na® vom »Kdo si?«. Tokrat je pripravila namigi® intervju s sv. Jožefom. Marijan Markežič P1 o postnem času in daje navodila, kako naj f v njem ravnamo, Jerica Strle pa je napis® duhovito pesmico z naslovom »Boter jež«. jetna in lahkotna je pravljica o belem obla®', in zaspanem Matičku, ki jo je napisala Mat*1' Perat, realna in poučna pa je pesem Lju® Šorli »Norice«.
Srednji strani Pastirčka sta kot običajno P; svečeni senčnim lutkam. Tokrat je Tončka f pravila navodila za barvne sence. Nato zas!‘ dimo pesmico o Dobrem oblaku, ki jo je P1' spevala Zora Saksida, ista avtorica je tudi pisala pravljico o zajčku, medvedku in srak1' naslovom »Rep, brki, uhlji«. Vmes sta še rut>r' ki »Naredi sam« in »Uganke«, ki ju pripra^1 Jerica Strle, kot običajno pa se Pastirček zakl’1 čuje z dopisi mladih bralcev. Dragica jim P1®1 drugim tako odgovarja: »Prijetni so opisi li® ljenih oseb, ki ste jih poslali iz tržaške O. Zupančič, zanimiv je opis obiska banke Opčinah, veliko ljubezen do živali izražajo SP si učencev iz Bazovice, tudi o vaših izvenšolsP. dejavnostih zvemo po spisih, tako o športa1 tekmah, o pevskih vajah, o obisku določe1 cerkve in še o marsičem drugem«.
»Film o razbojnikih«
Knjiga o kontrastih indijske podceline in slovenskih misijonarjih
Pred kakim mesecem je v zbirki Misijonskih j obzorij izšla 318 strani obsežna knjiga z nas1©-j vom »Pogovori ob Gangesu«. Knjigo je napisal jezuitski pater Jože Kokalj in svoje delo posve-j til slovenskim in hrvaškim misijonarjem in misijonarkam, ki so se žrtvovali za reveže v Bengaliji, ob Gangesu in v Himalajskem pogorju, vse od leta 1925 dalje. Knjiga je nastala po obiskih pri naših misijonarjih v Indiji, ki ju je avtor opravil leta 1982 in 1988. Jože Kokalj je knjigo razdelil na štiri dele. Živahno jo je razgibal s primerjavami in literarnimi utrinki, kar močno približuje slovenskemu bralcu probleme in kulturo Indije. V prvem delu govori Kokalj o Bengaliji. Še preden se bralec loti strani, ki so posvečene delovanju misijonarjev, mu uvod Marija Pleničarja predstavi Indijo z zemljepisnega in geološkega vidika, na kratko pa tudi zgodovino indijskih ljudstev in kultur. Knjiga se začenja z Bengalijo, ker je bila ta dežela prva misijonarska postojanka slovenskih in hrvaških jezuitov. Zanimivo je zvedeti, da je ob Albanki Tereziji Bojaxhiu, ki je danes bolj znana kot Mati Terezija iz Kalkute, odpotovala v Indijo tudi Slovenka Magdalena Kajnč, ki je podobno kot
Ena izmed stalnih težav, ki spremljajo 51
sl'
vensko kinematografijo od njenih začetkov,
i!
njena bolj slavna sestra skrbela za študirajočo mladino, istočasno pa tudi za bolnike indijskega podeželja.
Ko človek prebira zapise o teh slovenskih in hrvaških misijonarjih, spoznava, kako so ti liud-je, ki so delovali v močvirnatih predelih ob Gan-gesovih rokavih, opravili v prvi vrsti pomembno socialno delo. Skrbeli so za bolne, omogočili razvoj kmetijstva, zidali in upravljali ter učili ljudi smotrnega gospodarstva. Istočasno so jih, predvsem s svojim pričevanjem vere, na nevsiljiv način seznanjali s Kristusovim naukom. Kokalj je pri zbiranju podatkov o slovenskih misijonarjih in misijonarkah rad spraševal predvsem pri domačinih, ki so te ljudi poznali. Zanimivo je, da so Indijci, ki so sodelovali s slovenskimi in hrvaškimi misijonarji, cenili njihovo razgledanost, odprtost, dobroto, neutrudno delavnost in požrtvovalnost. To so bile lastnosti, ki so jih označevale in ki so sedanjim domačim duhovnikom za zgled.
Skupno je pater Kokalj na zanimiv način predstavil 53 naših ljudi, ki so od leta 1925 delovali in še delujejo v Indiji. »Pogovori ob Gan-
dalje na 8. strani ■
omejeno število filmov, ki jih posnamejo VS^ leto. Težko je načrtovati filmski repertoar, _ so sredstva, namenjena proizvodnji, omejena *' prihajajo po kapljicah. Kljub temu se nam ^' da se program slovenskih filmov od leta do i® slabša, da nihče pri tem ne upošteva ne ume^' □kih ne komercialnih kriterijev.
O tem govori tudi naslednji podatek. Te ^ snema ekipa režiserja Pervanje, bivšega sneta5' ca, film o znamenitem predvojnem slovensk® razbojniku, ki je veljal za nekakšnega dobt® nika, ker je jemal bogatim in dajal revnim. S111 raj istočasno pa je tudi zagrebški režiser RaJ^ Grlič posnel prve kadre filma o slavonskem b _ duku Carugi, ki je po prvi svetovni vojni s s'
jimi pajdaši ustrahoval hrvaške bogatine. ducent obeh filmov je Viba iz Ljubljane. Oči*11
dramaturški oddelek in umetniški vodja tega
slff
venskega filmskega podjetja meni, da se morajo snemati po receptu »eno leto komedij drugo leto tragedije«.
, < e
Zgodbe o romantičnih razbojnikih so bile , od nekdaj zanimive filmske teme, ampak prev dobrega na kupu nikoli ni dobro. Tudi teatri,1,1 primer, nudijo obiskovalcem programe, v k3^ rih so praviloma zastopane vse zvrsti. Viba s' je odločila, da bo nelojalno konkurirala sama f bi, in sicer na račun državljanov, ki prispev£1 denar za kulturno dejavnost.	,
Ni naš namen, da bi vnaprej kakorkoli
o®
njevali film, ki šele nastaja, hoteli smo sa3’ opozoriti na pomanjkanje slehernega občutka realnost pri filmarjih.
Zagate našega jezika
Dva nasprotujoča si strahova
Pogosto tarnamo, da ni več nobenega reda in zakonitosti, da celo v jeziku vlada Znieda, v slovenskem še posebej, češ da se vTk*1* *n zakonitosti, ki so izraženi v pra-uh in jezikovnih priročnikih, rušijo. A kio to počenja, se samo po sebi ponuja ^Prašanje. Ko sem v časopisu bral, da je /eba »razvijati in gojiti učenčevo ustno, zlasti pa pisno sooročanje« in da bodo to*ni iz-piti. za habilitacijo (zakaj ne usdo-°olienost?) profesorjev ob koncu aorda, Sern se kar zamislil nad nemarnostjo. Ko sem pa slišal, da marsikateri profesor po-ravlja pisne naloge, me je kar zbodlo. Ko ! Vsi, ki tako oišejo, le povohali v Pravopis 62 ali v SSKJ ali tudi v razne priročne. bi našli jasno razlago o tem.
Pisen,-a.-o se nanaša na glagol pisati in Jegove oblike; pismen, -a, -o pa na tiste-ki piše, ki zna prav (ali da sploh zna Pisati), poleg tega pa se nanaša še na pinto ali listino. Zaradi tega je edino pra-Un°, kar je že ustaljeno: vismeni izpit, ^srriena naloga, pismeni izdelki učencev, Pismeno poročilo. Pisen, pisna, pisno pa u-P°rabljamo v naslednjih zvezah: pisna in 9°vorna napaka, v tem članku je veliko Plsnih napak, pisne dvojnice itd.
Pisnina pa je pristojbina za pisanje, za Pfavljeno delo ali tudi morda za uslugo.
R. Petaros
ki
JOŽE PUČNIK pride v trst
Zaradi srečanja z Jožetom Pučnikom,
Sa v ponedeljek, 26. marca, organizira SkOpI v Kulturnem domu v Trstu, je Dru-štvo slovenskih izobražencev sklenilo preiti na kasnejši datum že napovedani sest anek s furlanskim kulturnikom Aure-liorn Cantonij em.
Bivši župan v Števerjanu Stanislav aibšček bo po sklepu občinskega sveta s eiel zlato medaljo za svoje dvajsetletno
uPanovanje.
H nadaljevanje s 3. strani
vedeli, da so si bili nasprotniki. Sam sem menil, da je treba nekaj narediti, pri čemer bi se lahko upoštevalo dejstvo, da hi bilo sodelovanje med »demokrati« koristno za protikomunistično stvar in ker bi se Krščanski demokraciji tako splačalo v volilnem pogledu.
Na prvih političnih volitvah (maja leta 1958 op. ur.) je Krščanska demokracija neposredno izvolila v 32. volilnem okrožju za poslansko zbornico dva poslanca. Zbrala jej toliko glasov, kolikor je ustrezalo dve™a nolnima količnikoma (skuono nekai nad 72 j ti^nč prlasov. on. ur). Za takšen izid ie bHo odločilnih kakih dva tisoč glasov slovenskih katoličanov, ki niso predložili svoie liste in tako odločilno pripomogli k uspehu Krščanske demokracije. Na pokrajinskem kongresu leta 1959 sem izkoristil priložnost, da sem poudaril pomen tega dejstva, pri čemer sem pohvalil koristnost izbire, ki so jo naredili demokratični Slovenci, ter poudaril, da »dokazi resnične lojalnosti morejo olajšati napore in želio po razumevanju«. Pristavil pa sem, da se je pri obravnavanju problematike manjšinskih pravic vendarle treba sklicevati na republiško ustavo. To sem dejal zato, ker sem želel odbiti pritiske nekaterih slovenskih predstavnikov, naj bi se razširili na goriško pokrajino in na Nadiške doline v videmski pokrajini zaščitni mehanizmi, ki jih je predvideval Londonski memorandum o soglasju in ki so temeljili na načelu recipročnosti pri ravnanju na jugoslovanski strani z Italijani iz Cone B v Istri.
Cesta je bila vsa navkreber, zato sem menil, da je treba delati majhne korake in si prizadevati za postopno zorenje tor sprejemati take ukrepe, ki naj koristilo rasti kulture omikanega sožitja. Dogaja pa se, da v politiki mnogokrat ni časa za zaželeno previdno postopnost, saj se pogosto
znajdeš pred golimi in zapovrstnimi izbirami, ki niso kdovekako v skladu z zaželeno previdno postopnostjo.
V devinsko-nabrežinski občini so občinske volitve jeseni leta 1960 še potekale po večinskem volilnem sistemu. Lista, ki zmaga, ima v občinskem svetu večino, lista, ki izgubi, ima manjšino, to je šestnajst oziroma štiri svetovalce. V tej občini se je nraviloma uveljavljala lista, ki je hi1 a močno narodnostno pobarvana in na kateri so bili komunistični in nekomum stični Slovenci. Šlo ie v bistvu za zavezništvo med komunistično partijo in slovensko jezikovno manjšino vseh političnih barv. Ah ie bila možna neka novost, ki bi ustrezala novim časom? Ah ie bilo možno zamenjati logiko nasprotujočih si nacionalizmov s pravo in resnično politično logiko? Sam sem menil, da je to možno, zato sem mislil. da moramo nekai takega vsai nnsHi-siti. Zavedal sem se. da bomo morali zaradi večinskega sistema narediti dahši korak in se ne zadovoljiti le s političnim zavezništvom med Krščansko demokracijo in demokratičnimi Slovenci. Narediti bi morali nravi skok in preiti od sponadov med Italijani in Slovenci izpred nekai let do sestave skunne liste med Krščansko demokracijo in demokratičnimi Slovenci. Skušal sem načeti nrohlem na način, ki le bil edini mogoč: skušal sem torej postaviti v kot levico, to ie »razbiti rdeči nbro* o-krog Trsta«. Edini ključ, ki hi lahko omogočil dosego drznega ciha. ie bil protikomunizem. se pravi iztrgati devinsko-nabre-žinsko občino iz »rdečih rok«.
(Dalje)
j OPOMBA: Na obiavo slovenskega preboda osmega poglavij a knjige »Trieste, Memirie di trent’anni« je dobrohotno privolila založba Mor-celliana - Brescia.
I	(Uredništvo)
VILI STEGU
Edi, šla bova domov...
I.
Vi ve.s Zasopel je obstal ob praznem tiru. k je odropotal in počasi izginil za ovin-teg1- ,PoPadel ga je bes. Edini vlak in še jefa -'e zamudil. Moral je požreti svo:o bok’ ^onano se človek sprijazni tudi z naj-' zoprno situacijo. Vse je odvisno od j 2tl0sti, preko možnosti ne moreš nik-vi ' la edina možnost, ki ie ostala, ie HI rg ? aaslednii dan. Spomnil se je, da mo-ta?ne^ai storiti. Sonce se ie počasi bližalo b0j?a^enemu obzoriu. hlad ie lezel iz glo-60-.e Popoldanske sence in se širil čez po-j. Je- Napotil se je proti gruni hiš. ki so
O nortnln rnnrli nnVtnDlCI NjmPl j 0
ane čepele sredi pobočja. Našel j biti zakajeno gostilno. Nekje mora pre-(ja ^eh štiriindvajset ur, ki pomeniio rn eno noč. Usidral se je v temnem bilo1 skušal prenehati misliti, a to m ho .nerriogoče. Naročil je vina. Pil je hi Se j111 hlastno, brez vsakega-užitka. Hot i
vane naPiti. Zadnii sončni žarki so se razli-P° ozki temačni sobi. Temačnost sobe
in ognjena barva zadnje sončne svetlobe so se prelivali v eksotične podobe. Oči so se mu ovlažile, misli so postale tople in prijetne. Vse je postalo breztežno svetlo, valujoče, tudi sam je izgubil težo. Vsa notranjost se mu je napolnila z mehkobo. B;1 io breztežen in poln obenem. Težka, a +o-| pla roka je postavila predeni nolno ctekle-j nico črnine. Zopet je pil, hlastno, tokrat z j vznemirjujočim občutkom zadovoljstva m globokega užitka. Mrak v sohi pe j« zgostil. Nekdo je na okajen zid obesil prižgano petrolejko. Rumeni kolobarji so ga zavili in iztrgali iz temne sobe.
II.
Mati je vedno ob mraku prižigala petrolejko in jo previdno postavila na zid pred staro obledelo podobo Srca Jezusovega. Po kuhinji je vedno prijetno dišalo. Na pol v temi je prekladala kozice in lonce, pripravljala je večerjo. Z bratom sta sede-! la za doigo hrastovo mizo, ki je zavzemala
skoraj pol temne kuhinie in strmela v°ak v svoj kot. Bila sta navadno ut.ruiena nd parania in nikomur ni bilo do pnvornn^^ Roian ie bil tedni že na fakulteti Mfr:an ie ostal doma m se ubadal s nuetn -m-u-goprio flr^an. K'-'"-'ni da iQ ’z n1'« i^hncoj najnujnejše za življenje. Bojan se je tega
Vili Stegu (1943-1989) ie značilno posegel v slovensko literaturo in tudi filozofiio in teologu o. Niegove pesmi so bhniale v nairazUčo^šh reviiah in časopisih Novi Ust ie nrmašal d°i niegove razprave o iudovski filozofinii Simon0 mml, ki ie bil povzetek iz knune Trepet in no^lu^no^t. Povest »Pdi. šla bova domov«. ,ie nastala v avgustu 1966. leta, ko ie bil še študent na teol"ški fakulteti v LiubUani. Prvotno .ie bda namoniena za neki podlistek, vendar je ostala v rokopru in je sedaj prvič objavljena. Dogaia se v času, ko je s čudno agrarno politiko v Slovenili odtajalo naše podeželje prazno in liud.ie, ki iih ie potreba po kruhu in delu iztrgala iz zemPe, so neprestano lebdeli med domom in mestom ... Delček tega, seveda se zgodba nanaša na študentovski živelj, je prikazano tudi v tej povesti.
Ambrož Kodel5 a
(Uredništvo se lepo zahvaljuje g. A. Ko^e'j!, ki je dal pobudo in omogočil objavo povesti).
KNJIGA O KONTRASTIH INDIJSKE PODCELINE IN SLOVENSKIH MISIJONARJIH ■ nadaljevanje s 6. strani
gesu« pa niso le knjiga življenjepisov naših misijonarjev v Indiji. To je knjiga, ki na zanimiv, skoraj bi rekli potopisen način, prikazuje Ind;jo, tamkajšnjo naravo, vremenske značilnosti, kulturne in zgodovinske znamenitosti ter življenje najrazličnejših ljudi, od revnih beračev, do univerzitetnih profesorjev, ki predavajo v Kalkuti ali drugih vseučiliščih.
Osrednje mesto v tej pripovedi ima Jože Cukale. Na straneh, ki so mu posvečene, objavlja Kokalj pravi intervju z njim. Cukale, ki je misijonar, a istočasno tudi občutljiv pesnik in slikar, razkriva avtorju veliko zanimivih dogodkov iz indijskih misijonskih postojank, obenem pa tudi vrsto pretresljivih dogodkov svojega živi j e-
Dva nova telovadna priročnika
Vsake novosti na slovenski športni polici smo veseli. Tako tudi dveh novih knjižic, po katerih bodo, vsaj upamo, radi segli prijatelji rekreacije. Tako bo vsem, ki radi obiskujejo množične prireditve, prišel prav koledar športno-rskrea-tivnih prireditev za leto 1990. Koledarček je urejen podobno kot lanskoletni, pregledno po mesecih in tednih. Ob panogi, kraju ter imenu prireditve so še podatki o težavnostnih stopnjah, razdalje oziroma časovne meje. Koledarček je nepogrešljiv pripomoček za vsakega rekreativca.
nja. Zanimivo je, kako se je odločil za delo v mi-;
sijonih, ko se je po vojni umaknil najprej v Italijo in od tam po daljši pripravi prispel v Indijo. Med daljšim pogovorom objavlja Kokalj nekaj pesmi, ki morda še bolj prepričljivo kot misli v razgovoru, pričajo o njegovi občutljivosti in pozornosti do sočloveka. Nekaj zanimivih pričevanj podaja Jože Cukale tudi v zvezi z delovanjem Matere Terezije.
Kot smo rekli, je knjiga zanimiva, ker približuje bralcu indijsko duhovnost. Številne muli pričajo o tem, da se lahko krščanstvo in hinduizem vzajemno bogatita. Na koncu dela so Ko-kaljevi sodelavci pripravili bibliografijo o Bengaliji in bengalskih misijonih, seznam misijonarjev s krajšimi življenjepisi ter še malo antologijo iz hinduiskih verskih del.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA — ODSEK ZA ZGODOVINO — TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita na predstavitev knjige DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM Trst, Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20 Petek, 23. marca 1990, ob 18. uri
O knjigi bo spregovoril avtor JANEZ BOGATAJ
In druga knjižica: naslov je »Gimnastika doma«. Uvod je napisal prof. Drago Ulaga, tri splete gimnastičnih vaj je prispeval časnikar športne redakcije radia Ljubljana Stane Urek. Knjižico je ilustriral prof. Danilo Erbežnik. Tako se je po dolgem času vendarle izpolnila želja številnih prijateljev rekreacije, ki bi radi vadili doma, kadar imajo čas za to. V nekaj tednih bo
fr:
namreč kot priloga h knjižici izšla tudi zv0®1 kaseta. To pomeni, da bo moč najprej po skic‘ preštudirati vaje in jih nato s pomočjo kas6* tudi izvesti.
Dva spleta vaj (predvsem za razgibavanje)s' dolga po deset minut, kar je ravno pravšnja *; lovadna »porcija«. Na drugi strani pa je dob1”1' dvajset minut dolga vadba za (kot pravi®1' hrbteničarje, torej za vse tiste, ki že imajo lečine v križu, še bolj pa je namenjena vseffl ^ pravočasna preventiva. In kot poudarja ortope' prof. dr. Janko Popovič, je pri tem najvažne.^ to, da jih delamo redno, da morajo postati ? stavni del našega življenja, sprejeti jih mora1® kot nekaj samo po sebi umevnega, vsakdanji kot je na primer umivanje zob.
Knjižici bosta na razpolago tudi v Trž^f knjigami.
M. §■
SREČANJE V BRDIH MED Ssk IN SLOVENSKO KMEČKO ZVEZO
S nadaljevanje s 5. strani
upravnem organiziranju. Skupna je bila ugotovitev, da bo meja, ki je ločevala ne samo dve državi, pač pa tudi dva različna politična in gospodarska sistema, po spre-
membah v Sloveniji izgubila svoj pomen,
zato je nujno tesnejše sodelovanje med briškim prebivalstvom, njegovimi kulturnimi organizacijami in seveda tudi političnimi strankami. Domenili so se, da bo šte-verjanska sekcija Slovenske skupnosti u-sklajevala stike za zamejce s sosednjo in sorodno organizacijo v Brdih. Predstavnike Slovenske skupnosti so povabili na predstavitev kandidatov Demosa, združene slovenske demokratične opozicije, ki bo v Novi Gorici 28. marca.
po usmrtitvi Časnikarja
Svetovna javnost ogorčeno obsoja 1 smrtitev britanskega časnikarja Bazofta. iraški prestolnici Bagdadu. Glavni taja1: Združenih narodov De Cuellar je obso® to početje in razočarano dodal, kako je' pal, da bo iraški predsednik Husein prisoj na pomilostitev, za katero se je zavzema* svetovna organizacija.
V Veliki Britaniji označujejo usmrti^1 kot barbarsko dejanje, vlada pa je že sP nila odpoklicati veleposlanika iz Bagdad; Ostre reakcije v Veliki Britaniji pa je ir' ški režim izkoristil za protiangleške maI1 festacije v Bagdadu.
V soboto, 31. t.m., bosta ob 10.30 šk fa iz Trsta in Kopra, Bellomi in Pirih 3‘:
rovala mašo v socerbski jami. Ta dan
od 9. do 18. ure možen prehod meje Glinščici le z osebno izkaznico.
zavedal, zato si je sam pomagal, kakor je znal. Najprej je bil zaposlen, pozneje se je v njegovo življenje vpletla Gizela, ki ga je zalagala z denarjem. To ga je poniževalo, a odtrgati od nje se dolgo ni mogel. Domov je še vedno prihajal. Tesna stara bajta mu je nudila sigurnost in zavetje. Vedel je, da z obiski materi zadaja trpljenje, a vera, ki jo je mati tako sveto spoštovala, mu je bila v tem času tuja. Utonil je v lahkotnem življenju ob Gizeli, da sam ni | vedel kdaj. Nikoli ni čutil potrebe, da bij o tem razmišljal. Materine molitve in ne-| deljska maša so mu pomenile vso vero, saj česa drugega v veri ni iskal. Hudo mu je j bilo zaradi nje. Spoštoval je njeno vero, vedel je, da je materi vera izvor dobrote in potrpljenja. Opazoval jo je, kako se je ob nedeljah zjutraj s sveto zavestjo pripravljala, da gre v cerkev. Vedno je oblačila temno rožnato obleko, se skrbno počesala in pokrila z veliko rožnato ruto, vzela šopek rož, ki jih je pripravila že prejšnji večer in jih postavila v umivalnik, da ne bi ovenele. Potem je odhajala po stezi za hišo in po strmi rebri proti vrhu, kjer je bila cerkev in pokopališče. Marjan je tedaj običajno še spal. Bojan je ostal sam, odprl je tranzistor in se predal jutranjemu hladu zapuščene Grape. Navadno je sonce že predrlo jutranjo meglo, ko je vstal tudi
Marjan, zagnal živino v ogrado in se pričel počasi umivati. Skoraj nikoli nista govorila. Potem je Marjan odhajal k maši, čeprav je Bojan vedel, da dela to iz gole navade.
III.
Nekoč — bila je že pozna jesen in nedeljsko jutro je bilo zavito v gost mrak — je vstal takoj za materjo in ko je odšla proti cerkvi ji je skrivaj sledil. Njegovo drobno obličje se je utapljalo v tistih jesenskih barvah. V rokah je nosila običajen šop jesenskega cvetja, bile so to tiste lepe georgine, ki jih je s tolikšno ljubeznijo gojila preko celega leta. Kako čudovito so se prilagale njeni temni obleki. Opazil je, da ima danes tudi temnejšo ruto, čisto se je izgubila v temni barvi. Na vrhu hriba se je ustavila, si z roko pogladila obraz, potlačila lase pod ruto, ki so ji pri hoji navkreber zdrknile preko čela. Stala je pod starim skrivenčenim hrastom, s katerega je odpadlo zadnje jesensko orumenelo listje. Potem je urno krenila proti pokopališču. Obstala je pred očetovim grobom, se prekrižala in nekaj minut stala nepremična in ožarjena s prvim jutranjim poznojesenskim soncem. Bila je lepa, nedopovedljivo lepa. Pogled na njeno malo nebogljeno postavo ga je stresel z občutkom krivde. Dozdevalo se mu je, da so njegove ro-
ke, kot strašni kremplji razširjeni nad hlf no podobo in jo zasenčujejo ...
Sam ni vedel, kdaj se je znašel v ce..
kvi. Mater je izgubil z oči, pomešala se
I*
med množico žensk v prvih klopeh .-cerkve je odšel prvi in se počasi spuš^ v Grapo. Kmalu ga je mati dohitela. Morj; la ga je videti v cerkvi, to se ji je pozn3'. 1 na obrazu. Toliko topline ni na njej še nikoli. Tokrat je čutil, da ga ima veh®' j raje, kot Marjana in da ga hoče obdrž3; zase. Ta trenutek si je želel, da bi ii
1 priznal, da bi jo prijel za žuljavo roko lf ! ji rekel, da jo razume. Ves tisti dan je
njej ostala svetloba jutranjega srečanj3' sinom ...
Drugi dan je odšel. Ob Gizeli je to
d3
živeti e kmalu utonilo v podzavest, a se
podzavesti je ostalo nenavadno močno
P
je padel na izpitu in se sprl z Gizelo. >■
rT* Aft]
ostal na cesti. Bil je na robu smrti. Te0;
se je spomnil matere, njene vere, nie1,.
n«
! moči ... Vedel je, da mora domov. Z obraf*
1 mu je brala, da je obupan. Rekla ni 111
a vse tiste dni je čutil, da se iz nje skd'. nostno pretakajo vanj življenjski soko'
Se nikoli ni njegove sobe urejevala s
liko ljubeznijo. Okna so bila polna ja, belih in temnordečih begonij, ki jih J
imel tako rad.
(Dalje)