18. Stßil. Poštnina pavšalirana. BöFlijS RitìpilB, ÈE S. IHSJ319Z1.	III. |gfO.
Glasil® obmejnih Slovencev
Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 7, I. nadstr. I. Telefon št. 7. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 48 K, za pol leta 24 K, za četrt leta 12 K. Posamezna številka stane 1 K.
Inserati: Ena šeststolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K 1 *50. Pri večkratni objavi primeren popust.
Zidarjem, bi podirajo-v album.
V uvodniku, priobčenem v zadnji številki našega lista, kjer sem v glavnih potezah podal nekaj misli o spočetju naše ustave, sem obljubil detajlno razmotrivanje. ustavnega vprašanja, ki je vzlasti za naše slovensko ljudstvo velikanske važnosti.
Če človek bere tuje časopisje, bo v svoje nemalo začudenje le redkokdaj našel v njih prijazno besedo o Slovencih in Hrvatih. Kadar govore o nas, govore kakor o nemoralnih razdiralcih svoje lastne države. Da imamo trdo kožo, trde glave in zelo utrjene želodce, ki marsikaj sicer za srednjeevropsko kultuviranega človeka neprebavljivega — vendar prenesemo, to vemo in bi nas tak očitek ne bolel. Boli pa mas tembolj, če nam kdo očita da smo državi nevaren, destruktiven element. Kadar pišejo o nas Francozi ali Angleži — to le redkokdaj — takrat nimajo za nas prijazne besede in z nekako jakobinsko slastjo komentirajo tiste „obznane“ in druge slaščice, češ, to bo uporne Hrvate in .Slovence vendar-le ukrotilo.
,, Nam, ki ljubimo sveto zemljo naših očetov, sega tako krivično očitanje globoko v srce. Nepristanska zgodovina bo govorila o tem, da se je ideja bratskega zedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev porodila v naših srcih; naš narod je zanje trpel, bodisi v ječah, bodisi .na bojiščih. In med vojno! Kdo je bil, ki je prvi, previdno in temeljito razodel francoskim, angleškim in laškim državnikom, kar je dolgo spalo v naših srcih? To je bila želja, da se razbije skozinskoz koruptna Austrija na drobce. Objektivna zgodovina je tudi zabeležila, da so takrat, v oni kritični in težki borbi bili naši prvoboritelji takorekoč osamljeni in niso našli potrebne podpore in razumevanja ravno od strani onih monopoliziranih Jugoslovanov, ki njim in ne samo njim, ampak celokupnemu slovenskemu narodu po krivici očitajo proti-oržavnost in vse slične med seboj sorodne lastnosti! — In še več je zapisala zgodovina. Med vojno in med zborovanjem mirovne kon-
F. J.
Norec?
Pred sodnikom stoji človek — seljak — nenavadno suh, ožgan od sclnca in vetra,joke spokane, črne, na čelu se vidijo sledovi znoja. Čez rame mu visi raztrgana torba, iz katere gleda košček trdega koruznega kruha. Bos je. Pete so spokane, kakor narezane z nožem, iz leve noge teče kri, brez dvoma se je spotaknil ob oster kamen in si odtrgal nohet. Obleka raztrgana, iz nje gledajo gola kolena in lakti.
Sodnik — močan človek, rdeč, rejen, od njegovega silnega diha drhti papir pred njim — piše, pri vratih Pa stoji stražnik z nasajenim bajonetom in očividno čaka povelja. Zaslišanje se začne.
Kakor se pišete?
Miklavž Poljanec.
Ali znate, da je sedaj preki sod in da se vsak Prestopek kaznuje s smrtjo? Obtoženi ste, da ste zlobno poškodovali državno lastnino. Ukradnili ste namreč kos tračnice. Pri dejanju vas je zasačil stražar Srečko Niger in jaz vas moram zaslišati. Odgovarjajte lasno in kratko, kar bom vas vprašal, ker laž vam ne Pomaga. Ali ste krivi in kaj morete navesti v svojo °brambo?
ference so hodile razne zvezde z jugoslovanskega neba k Francozom in Angležom, agitirat proti jugoslovanstvu za velikosrbstvo.
Ideja resničnega ujedinjenja, ideja pravega jugoslovanstva je naša ideja in kakor brat bratu smo hvaležni bratom Srbom, da so nam priskočili na pomoč ter s tem pomogli ideji do uresničenja. Z balkansko iskrenostjo so sprejeli to našo idejo, za katero smo mi mnogo trpeli, da se izvrši, ko pride njen veliki čas; nismo pa trpeli zato, da ono, po čem smo hrepeneli, razbijemo. Kajti v bistvu ne gre naša slovenska in hrvatska politika nobenih drugih potov, kakor onih, katere smo si začrtali v dnevih prvih praznikov našega ujedinjenja.' Mi vedno in povsod naglašamo, da hočemo resnično ujedinjeno domovino vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, s pridržkom, da nobeno treh sedaj žalibog na papirju ujedinjenih plemen nima nadvlade (hegemonije) nad drugim. Samo v slučaju, ko bi ta za nas vedno sveta ideja zadobila drugo vsebino, bilo bi tako nebratsko očitanje — upravičeno v toliko, v kolikor je upravičen odpor proti resničnim razdiralcem naše države jedinstvenosti.
Vsa tragika tega poglavja in sploh današnjega kaotičnega političnega položaja ni nič drugega, kakor mukotrpno nadaljevanje medvojnega trpljenja čiste jugoslovanske misli. Ko so se naši ljudje pehali po ječah za to spasonosno misel, so čuli od vsepovsod psovko: srbofil in istega „srbofila“ zmerjajo sedaj z austrofilom in drugimi večalimanj nedostojnimi, pa za naš prav balkanski „mentalitet“ (cfr. „Politika“ — „Balkan“ itd.) značilnimi pridevki. Vse to, razdira in k temu pomagajo maloprocentni slovenski nekaterniki, čisto po receptu srbskega reka: „Zäpalo je ciganu carstvo...“
Med tremi plemeni jugoslovanske države vlada danes res nesoglasje in kakor sem že zgoraj omenil, je zakrivil to nesoglasje perfidni poskus, dati ideji jugoslovanstva neko novo vsebino, ker ona, kakor smo jo zamislili v prvih dneh navdušenja ne ugaja vsem trem. (Dobesedno bi citiral tozadevne izjave bratov Srbov, pa se bojim, da mi g. cenzor pobeli cel odstavek, kakor je tega že navajen.)
Vračal sem se iz sejma. Ko sem šel mimo kolodvora, opazil sem kos tračnice, ki ga je nekdo vrgel v jarek in hotel sem ga nesti domov. Moj sosed ima tudi tak kos in na njem klepa koso, motiko, lahko pa se skleplje tudi železo od pluga, črtalo, lemež, pa ono za okapanje koruze. Ni to danes šala, ko zahteva kovač za vsako klepanje 10 do 15 kron! Kje naj vzamem tolikokrat po deset kron, ko lahko tudi sam sklepam.
Tri korake nazaj ! Smrdite, najbrž ste jedli čebulo ! Strašno, koliko se človek muči s temi ljudmi. Ne vprašam tega, ampak ste kradli?
Zemlja je trda, zapuščena, slabo priraste. Štiri leta me ni bilo doma, še-le pred tremi meseci sem se vrnil in vidim, kako so se nekateri pogospodili. Vežejo si fine kravate krog vratu in mislijo, da imajo pravico živeti na tuj račun. Za vsako malenkost zahtevajo več kakor zaslužim jaz cel dan.
Ali ne pripovedujte mi ničesar! Odgovarjajte, kar vas vprašam.
Nekateri imajo tri, štiri obleke, a meni cvetejo lakti in kolena, vse je raztrgano od vetra, ožgano od solnca, kadar pa me kdo gleda takega, pravi, da sem lenuh. Kar sem prinesel iz ujetništva, so mi pobrali žandarji, rekoč, da je erarsko. Lan mi je tudi strohnel v grabi, mi je pravila žena. Država mi je pod upravo pod visoko učene gospode, in vojske, pod njihovo
Iz onih krogov, ki niso bili nikdar naklonjeni veliki ideji resničnega in popolnega ujedinjenja, ki so vedno imeli v načelu „Veliko Srbijo“ je izšel centralistični ustavni načrt, katerega podpirajo dosledno vse one stranke, ki so po svojem bistvu nesocijalne, militaristične in nedemokratske in najsi se imenujejo z najbolj bleščečimi naslovi. — O bistvu tega načrta sem že pisal v uvodniku zadnje številke našega lista, danes pa bom razpravljal o tej stvari bolj detajlno.
Glavna poteza „centralizma“ je ta, da se država razdrobi na veliko število „srezov“ t. j. nekakih okrajnih glavarstev, ki bi se upravljala naravnost iz „centruma" Beograd,
Naše ljudstvo pa je vse posledice takega „vladanja“ že občutilo na sebi in se postavilo v bran. Zakaj? Nova vsebina ideje ujedinjenja je :
1.	Hrvatje in Slovenci bi prišli pod administrativno kuratelo — Srbov. Cela uprava bi bila v rokah enega priviligiranega plemena, ki je sicer hraber in dober vojak, pa je ravno vsled dolgotrajnih bojev za svojo svobodo in svoj obstanek — kulturno daleč za nami in pri najboljši volji ne more dati dovolj sposobnega in v moderni administraciji verziranega uradništva.
2.	Mi bi izgubili svoj narodni značaj in bi se morali namah prelomiti z zgodovino in našo kulturo.
3.	Kljub vsem prijaznim zatrdilom, bi se srbsko pleme iz svojega središča (Beograda) nedvomno protežiralo, kar bi bilo krivično.
4.	Naše narodno gospodarstvo je v svojem bistvu nekaj čisto drugega, kakor hrvatsko ali srbsko. Nekvalificirani ljudje ne bi našega gospodarstva dvignili, ampak njegov razvoj celo znatno oviralo.
5.	Verska nestrpnost je v Stari Srbiji v kolikor sem jaz v teku 3 letnega bivanja tam mogel dognati — zelo velika. Dejstvo, da se pravoslavje identificira s patriotizmom, pač ne more v razmerju do katoličanov gojiti one iskrenosti, ki bi utrjevala. Centralna vlada bi morala kljub raznim členom ustave protežirati pravoslavje in omalovaževati katoliški živelj.
6.	Na ta način (centralistični) izgubi ljudstvo vsako besedo. Upravo bi vodili uradniki mesto
komando, brala koprive za obleke, dajali patente za iznajdbe papirnatih oblek, a po kmetih je naš trud moral propadati. Ako imaš gotovo platno in daš krojaču, da ti sešije, zahteva več za šivanje kakor zaslužiš.
Ali ste neumni ali se neumnega delate? Odgovarjajte, kar vas vprašam in ne klepečite neumnosti !
Pa glejte, tudi sedaj, ko sem se vrnil, ne gre. Davki, doklade velike. Obrt, trgovina, uradniki, vse je organizirano, po naših mukah, po naših žuljih se vsem cede sline. Nastaviti cene žitu, kričijo, da, a blago naj se svobodno podražuje. Jaz delam 20 ur na dan, drugi 5 do 8. Jaz hodim raztrgan in bos ali pa nosim čevlje z lesnimi podplati, a drugi nosijo ševro. Žena pravi: „Sam si kriv! Drugi nimajo dece in bolje živijo, a ti imaš polno hišo svojih, pa še drugim daješ“. Toda kako ne bi dal, ko pa vem, kaj je glad. Tudi meni so v vjetništvu izbili zob, ker sem jedel surov krompir, izkopan na polju.
Pustite, je že dovolj 1
Kako dovolj, ko pa vprašate! Imel sem mlade, zdrave kobile — vzeli so jih. Kravo in žito so rekvirirali, podpore žena ni dobila, obleko pa so mi vzeli drugi. Davki, doklade, pristojbine rastejo, a odkod naj vzamem ?
Stražnik, ženite ga v ječo. Obešen sicer ne bo, a par mesecev mu ne odide, ker je preki sod.
ljudstva. To pa je skrajno nazadnjaško, nemoderno, absolutistično. V razmahu političnega razvoja imamo pred seboj velikih socijalnih problemov (načrtov) — ki se potem ne bi dali udejstviti. Centralistična vlada ne bo nikdar rešila važnih socijalnih reform, če ne bo ljudstvo smelo sodelovati.
7. Ni očitanje, če rečem, da Srbi nimajo pojma o socijalnih vprašanjih bodisi naših ali hrvatskih; kajti vemo, da so oni bili v vedni borbi za svoj obstanek in svobodo in dolgotrajni odvisnosti od — Turkov.
Teh sedem točk pač daje jasno, pa tudi mislim objektivno (t. j. stvarno) sliko o bistvu centralizma, ki daje svojim izumiteljem ubožno spričevalo v razumevanju tako važnih državnih problemov. Slovensko ljudstvo vidi v zagovornikih centralizma — zidarje, ki podirajo ono jedinstvenost med Srbi, Hrvati in Slovenci, kakor je bila naš svetli ideal, ko se je prvič pojavila med nami; kajti predragocena je kri in vse trpljenje vseh treh plemen, da bi je onečašala sebičnost, častihlepnost in politična, kakor državniška — nevednost!
„Kmetijskemu listu"
oziroma njegovemu brezimnemu člankarju, o katerega možganski konstrukciji sem v resnih dvomih, ta-le odgovor:
1.	Z isto pravico, s katero me brezimni člankar titulira pri vsej moji starosti s „pobičem“, dasi mu neznancu nisem osebno še nič žalega storil, bi ga imenoval za političnega falota ali kaj sličnega — pa vem, da bo užaljen.
2.	Hvaležen sem uredništvu „Kmetijskega“ lista, da je ponatisnil pismo pametnega slovenskega kmeta z naših slovenskih goric. V tekstu je še sam iz lastne inicijative podčrtal besedo nesnaga, da s tem še bolj označi bistvo stranke, katero propagira. Takih pisem, dragi moj nasprotnik imam mnogo — pisani so od kmetov samih, če ne verjamete, Vam jih pokažem ali pa čitajte listnico uredništva.
3.	Koliko časa sem jaz v politiki, bo vedel g. Urek, s katerim sva pred 8 leti sedela skupaj v eni pisarni ; on je bil pri Vnovčevalnici za živino in takrat večji „klerikalec“ kot g. dr. Korošec sam. To naj Vam ne dela sivih las!
4.	Da so SKS ustanovili kmetje, tega pač sami ne verjamete. „Gospodo, ja sam ovoliko pismen“, da čitam vse slovenske, srbske in hrvaške časopise in res je, kakor pravite „vrabci na strehah že čivkajo“, kakšne in katere stranke pododdelek je SKS. Kapitalisti in nihče drugi, kakor — kapitalisti, med katerimi je tupatam tudi kak kmet, so ustanovili to stranko. Vi natolcujete, češ, da ponavljam „klerikalne“ laži. Oči-vidno mislite s tem ponavljanje Vam neljubih razkritij od strani slovenskega, krščansko-socijalnega časopisja. Dobro. Ko bi ne čital, kaj so o Vas pisali listi JDS, bi res mislil, da ste pristni kmetje, pa bi morda iskal stika z Vašo stranko, ker bi vedel, da ni kapitalistična; ker pa vplivni SKS-arji, javno govore, da ste resnično le kmetski privesek tiste bankokratske klike, ki dela s pravo svobodo slovenskega ljudstva kakor (kmečko rečeno) „prašiča z mehom ..." ne morem pri najboljši volji misliti, da ste res — samostojni. Kajpa porečete na sledeče neljuba za SKS značilna vprašanja : a) Iz kakih nagibov je liberalni „Slov. Narod“ pozdravil ustanovitev SKS, ki je le političen manever za potapljajoče se JuDaSe? Omenjeni list je glasilo slovenske buržuazije, bankokracije, lajbžurnal slovenskega velekapitala, b) V mesecu junija 1. 1919. je pisala „Domovina“ o pristaših SKS, da so povečini možje, ki so bili pred tednom pristaši JDS (t. j. liberalne bankokratske stranke). Ali je lagala „Domovina“? c) Ali je lagal dr. Žerjav? Ne vem če imate
Kaj? V ječo? Nimam časa, saj vendar štiri leta nisem bil doma; vse mi je v neredu in sedaj je treba okapati koruzo, pa zopet nekam?
Hajdi, hajdi!
Pa ali sem se pretepal? Sem koga oropal? Ali hočem na tuj račun živeti?
Marš, ženi ga!
Pa kaj koristi lajati, ko ga ne razumejo. Torej to je kraja, a kadar blagajnik vzame denar, je po-neverjenje; ko nam jemljejo žito, je to rekvizicija; ko ti iz hiše vlačijo posteljino in gospodarsko orodje, je to zaplemba, transferacija ali kaj. Žendarji te slečejo, izvedejo hišno preiskavo in pravijo, da je to po postavi! Odženejo te k vojakom, v vojsko v jetništvo, vse ti propada, pa pravijo, da braniš domovino. Ko bi vedel za kaj, četudi grem v smrt, ne bi mi bilo težko. Toda zaradi ničesar v ječo? —
In odšel je človek, da si na hladu odpočije, da ne gleda svojega siromaštva in tujega napredka. Da tudi on preživi nekaj časa brez dela, — na tuj račun, — da se tudi njemu pobeli koža, kakor onim, ki sodijo; mogoče bo tačas postalo kaj cenejče. Mogoče bo se takrat mogel pošteno obleči, mogoče bo takrat mogel živeti kakor Človek; mogoče mu ne bo treba več misliti na krajo in biti sojen po prekem sodu.
Mogoče?!! (Po Narodni zaštiti 1921, št. 12.)
drzno čelo, da temu možu očitate perfidno laž. d) V svojih predalih sem našel okrožnico JDS; sprva nisem verjel. Imel sem namreč o SKa isto mnenje kakor ga imate na papirju tudi vi. Ko sem pa isto] okrožnico natančno pregledal, sem čital, da naj krajevne organizacije JDS podpirajo SKS in nasprotno. Kako se imenuje to v politiki, Če kdo koga v javnosti opljuva, zmerja, po okrožnicah se pa liže? Je en izraz za to — Vi ga veste itak ! e) Tako se je zgodilo, da voditelj samostojnežev in celo kandidat SKS zahteva živila od okraj, glavarstva z motivacijo „če mu je ležeče naftem, da se JDS ohrani“. Ne verjamete? Odličen mož mi je dovolil pogled v ta političen misterij in če želite, obelodanim. Dalje, f) Tajništvo liberalne stranke piše v „Jutru“ št. 67, z dne 20. nov. 1920: „Pod vplivom pokreta Samostojne kmetijske stranke so nekateri posamezniki iz naših organizacij v izdatni meri posvetili svoje moči novemu kmetskemu gibanju.“ Torej liberalci v izdatni meri pomagajo samostojnežem. Zato se je dr. Žerjav svoj čas vozil s samostojnim tajnikom Jamnikom skupno v istem avtomobilu po volilnih shodih v Belikrajini. Sedaj ne vem, ali laže „Jutro“ ali — Vaš list? Najbrže „Jutro“, kaj ne? g) Potem je lagal tudi minister g. dr. Kukovec, ko je reke! dne 7. nov. 1920 na shodu v Slov. Bistrici nekako tako-le: „Načela demokratov in samostojnih se strinjajo; zato je vse eno, ali volijo s samostojneži ali z demokrati..!“ To so obrekovalci, kaj ne? in h) največji med njimi je dr. Žerjav v svojem zaupnem pismu (to je namreč klerikalna iznajdba!) o SKS: „Skoro povsod so naši ljudje ustanovili njene organizacije in mi smo stranko^ podprli tudi z denarjem“. Ta dr. Žerjav ni političen „pobič“ pa vendar tako nerodno piše, kaj ne? Izzvali ste boj, čuli ste „klerikalne laži“ iz nekltrikalnih listov in — ust! To pa, kar se Vam tu naštel, ve naše ljudstvo. Z istim patosom kakor Vi, Vam kličem: Boja s „Kmetijskim listom“ se pač ne bojimo. — Vprašujete me dalje, če jaz slutim, kako žaljivo je pisati, da so samostojneži le sluge velekapitala. Dokaze sem Vam naštel; ob njih lahko zatisnete oba očesa. Sedaj pa mi boste zbrisali s čela žig obrekovalca, kaj ne? Kako ste dobri!
5.	Besedo „nesnaga“ ste sami podčrtali in s tem dvignili njen vzvišeni pomen za Vas. Žalostno bi bilo, ko bi bila SKS predstaviteljica slovenskega ljudstva. Vaša domišljija je bujna, samostojni gospod urednik ali kdorkoli že dela reklamo za mojo malenkost. Kako jaz psujem slovensko ljudstvo, vedo ljudje ; moj gnev pa je naperjen proti rušilcem prave ljudske svobode in če ste Vi med njimi, Vam ne morem pomagati. Vaši sveti so res dobri zato — „pojditi in storite isto!“
6.	Tisto glede priganjačev avstrijskih oblastev mi pač pustite, g. člankar, dokler ne bo vse gradivo zbrano. Ne vem, kako so razmere drugod. Pri nas je pač tako, da „ugledni“ predstavniki SKS, svoječasni štajercijanci in slične firme igrajo sedaj veliko ulogo. Imamo ljudi (lahko postrežemo z imeni, če želite) ki so v javnih lokalih dokumentirali svojo sumljivo narodnjaštvo z izjavo „Meine Mutter ist eine Deutsche..“ in še več drugih sličnih, a nič manj za mojo trditev značilnih izjav. „Murska Straža“ je lokalno glasilo, zato se bolj -pečamo z domačimi stvarmi; mogoče ste v drugih okrajih kar se tega tiče, bolj rigorozjri?
7.	Vam mora biti pač irevelantno, če sem jaz dober strankar in ubogljiv žurnalist; o preganjanju vere čuti slovensko ljudstvo tudi davke čuti in še prav pošteno jih čuti. Vprašajte enkrat v vašem listu, kdo od pristašev SKS ne čuti davkov in vprašajte Vaše poslance o projektih novih davkov !
8.	Slovenstvo... In nauk o narodni slogi! — Medice, cura Te ipsum! Slovenstvo, ali bolje rečeno jugoslovanstvo je meni sveta stvar in če Vi jemljete mojemu listu pravico govoriti o Slovenstvu — Vi vsi od SKS, ki ste potegnili z nedemokratskim! in nesocialnimi, protiljudskimi elementi za centralizem proti autonomiji, samoupravi slovenstva, ki je najsvetejša zahteva slovenskega ljudstva, zato da ta borni ostanek slovenstva izgine v kaosu balkanskih razmer, Vi boste učili mene politične morale, ko je sami nimate?!
Drugič več!
Roman Bendé, urednik „Murske Straže“.
Kdor je za ljudske pravice v občini, bo volil Slovensko Ljudsko Stranko!
Delovanje naših poslancev.
Vnaslednjem podamo vsebino nekaj odgovorov posameznih ministrov na vprašanja naših poslancev.
Glede železniške mreže Maribor—Spilje in Radgona—Ljutomer odgovarja na tozadevno vprašanje poslancev gg. dr. Josipa Hohnjeca in Klekla železniški minister to-le:
„1. Z odlokom železniškega ministra D. G. štev. 8300 z dne 10. novembra 1920 je odobreno trasiranje proge Murska Sobota—Ljutomer— Ormož in je v ta namen že imenovano potrebno osobje v Ljutomeru z inž. g. Kavčičem na čelu. Za del te proge Ljutomer—Ormož je ravnateljstvo za zgraditev železnic že dobilo načrte, ki so jih že pred vojno izdelali Avstrijci. Ti načrti so bili poslani v Ljutomer 30. marca t. 1., da se takoj začne s trasiranjem te proge. Drugi
del proge, namreč od Murske Sobote do Ljutomera, pa se bo še enkrat trasirai, kar pa bo kmalu gotovo, ker je svet žeto prikladen. Za del proge, ki še preostaja, pa še niso dospeli načrti od avstrijske vlade, v kolikor so bili izdelani še pred vojno. Železniško ministrstvo je ukazalo komisiji za sprejem mostov na Dunaju, naj takoj dobi vse načrte v arhivih tamošnjega železniškega ministrstva.
2. Proga južne železnice od Špilja preko Radgone do Ljutomera je presekana z določitvijo meje med našo kraljevino in Avstrijo tako, da je del od Špilja do Radgone ostal na avstrijskem zemljišču, drugi del pa na našem. Ker so Avstrijci ustavili promet preko Radgone, je Ljutomer ostal brez zveze z Mariborom.
Člen 319. predvideva tak slučaj in pravi, da se morajo zainteresirane železniške uprave pogodbeno sporazumeti glede eksploacije. To se je tudi zgodilo na konferenci z dne *5. do 9. avgusta 1.1. Toda avstrijske politične oblasti, pravzaprav deželna vlada Štajerske, niso hotele dati dovoljenje za otvoritev tega prometa. Politična komisija, sestavljena od zastopnikov obeh vlad, na svoji tozadevni konferenci ni dosegla nobenega rezultata. Vsi dosedanji koraki železniškega ministrstva in ministrstva zunanjih zadev so ostali do sedaj brez uspeha. Dne 15. marca 1.1. smo dobili poročilo z Dunaja, da se tozadevni pogovori nadaljujejo. Železniško ministrstvo se prizadeva, da se ti pogovori čimprej ugodno končajo“.
Politične vesti.
Parlamentarne počitnice. Prošli teden je konstituanta prekinila svoje delo zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov in bo nadaljevala svoje delo
9.	maja. Generalna debata bo končana v par- dneh in potem se bo vršilo prvo veliko glasovanje o ustavi. Vlada do danes še nirna sigurne večine, ni pa nobenega dvoma, da jo bo s pritiskom, z lepimi obljubami in za dober denar vendarle dobila. Zato je pričakovati, da bo vladni ustavni načrt sprejet v načelu, čeprav brez sodelovanja in proti volji velikega dela Hrvatov in Slovencev. S tem seveda še ni rečeno, da bo ustavni boj potem končan. Ravno narobe; potem se bo pravi boj šele pričel, ker se bodo stranke ločile na novi podlagi: ali za centralizem ali za pokrajinske autonomije. Končni izid tega boja je vsakemu jasen, kdor zasleduje razvoj ustavnega življenja v modernih državah ; zmagalo bo autonomistično načelo.
Smrt vojnega ministra Jovanoviča. Ko je dne 29. aprila hotel vojni minister Branko Jovanovič stopiti na avto, da se odpelje v vojno ministerstvo, ga je zadel srčni mrtvoud in je padel mrtev na ila. Njegova smrt je izbudila po vsej državi globoko obžalovanje. Umrl je sredi dela. Ministerski predsednik je brzojavno pozval vse odsotne ministre, naj se udeleže pogreba. Njegove posle v ministrstvu bo vodil začasno minister za notranje stvari Draškovič.
Tedenske novice.
Dne 30. aprila je preteklo 230 let, ko so
avstrijski rablji odsekali glave Zrinjskemu, Frankopanu in grofu Tattenbachu, ki so organizirali zaroto za odcepitev hrvatskih in slovenskih pokrajin od Avstrije. V Zagrebu in drugih mestih so se vršile spominske svečanosti.
Žene in dekleta! Obračamo se do vas, da pomagate pri občinskih volitvah. Vzeli so vam volilno pravico, katero je že podpisal naš vladar, regent Aleksander. S tem činom so pred omikanim svetom pokazali, da se bojijo vas in vaše narodno in verskonravne moči in zavesti. Pojdite na dan volitev od voiilca do volilca in storite dolžnost, katero dolgujete Bogu, ljudstvu in domovini! Na delo slovenske mladenke!
V Rusiji še se nahajajo naši ujetniki. Kakor poročajo časopisi, še se v Rusiji nahaja okoli 40 tisoč ujetnikov raznih narodov, med njimi tudi veliko Jugoslovanov. V najkrajšem času bi imel prispeti zadnji transport jugoslovanskih ujetnikov v svojo domovino.
Ta ga pa pihne, namreč „Slov. Narod" v svoji 92. štev. od 24. pr. m., ko je z nesrečnim naslovom naše države vsporedil imena treh modrijanov z Jutrovega: Gašpar, Miha, Baltežar. Uvodni članek je to, interesanten po svoji vsebini, značilen za licemersko taktiko stranke, katere glasilo je. Javnosti je znano, da so se ravno demokrati protivili nazivu „Jugoslavija“ in so, ker hočejo biti bolj srbski kakor Srbi sami pomagali k temu, da se naša država imenuje Kraljevina Srbov, Hrvatov in
Slovencev, kateri naslov se ne bo nikdar in nikjer ne doma, ne na tujem udomačil.
„Tabor" — nas je blagovolil zafrkniti glede naše kritike o cestah. Mi nikakor ne stojimo na stališču, da je treba kritizirati samo delo nasprotnih strank in ustanov. Kritika je umestna tudi drugod in „Tabor“ bi storil prav, ako ne bi samo slepo hvalil nedemokratskega zgagarstva, ampak obrnil svoj žaromet enkrat v tabor lastne gnjilobe. Z zdravo kritiko bi imel več sreče, pa se boji zamere. Kaj nas briga, kdo je v okrajnem zastopu, zato bomo kritizirali tam, kjer je kritika na mestu in hvalili ono, kar bo res dobro in ljudstvu v korist.
„Kmetijski list“, katerega do sedaj nismo napadali, je v svoji številki od 28. pr. m. posvetil našemu listu cel članek. Ker je dotični sestavek naperjen proti osebi našega urednika, je isti napisal izzvan odgovor. Cenj. čitatelji naj primerjajo „Kmetijski list“ in naš odgovor; kakoršnega so si želeli, takšnega so dobili.
Dopisniku Grenzwachte iz Gornje Radgone svetujemo, da preštudira rodopis (genealogijo) družine, iz katere je izšel in če kljub mučnim kombinacijam ne more zaslediti svojega „germanskega“ pokoljenja, naj se blagovoli zglasiti v našem uredništvu, da dobi potrebno iii primemo legitimacijo. Naš list stoji na stališču, da se po možnosti izogiba absurdnih osebnih napadov, če se pa nas izziva, pa bomo našli primerna sredstva, da se renegatska svojat judeževega pokoljenja in Efijaltovega sorodstva nauči — pri nas običajnih manir! — V Jugoslaviji bomo otvorili za poturice „conto separato“ s posebno obrestno mero, ki bo v soglasju s kvalifikacijo njih dvomljivih značajev.
Število dobljenih odbornikov, koliko jih dobi vsaka stranka, se izračuni sledeče: Izvleček iz § 37 vol. reda: Skupna svota veljavno oddanih glasovnic se razdeli z za eno zvišanim številom občinskih odbornikov, ki jih je voliti. Če se pri tej delitvi pokaže ostanek, se mora dobljeno število zaokrožiti na prvo večje celo število; če pa ni ostanka, je dobljeno število zvišati zp eno. Zadnje število je volilno število. Nato se razdele z volilnim številom števila glasov, ki so oddani na posamezne veljavne kandidatne liste. Tako dobljeno celo število pokaže, koliko obč. odbornikov pripade posamezni veljavni kandidatni listi. § 38. Ako vsota teh odborniških mest pripadlih posameznim kandidatnim listam, ne doseže števila vseh odborniških mest, ki jih je oddati, se prvo preostalo mesto prideli oni kandidatni listi, ki je dobila največ glasov, ako njen preostanek pri deljenju presega polovico volilnega števila. Ako ni tega pogoja, se priđeli prvo preostalo odborniško mesto oni kandidatni listi, ki ima pri deljenju največji preostanek, lstotako je nadaljna preostala mesta zaporedoma odkazati onim kandidatnim listam, ki imajo nadaljnje največje preostanke. Ob enakem številu odloči žreb. — Primer: Občina Maribor voli 40 odbornikov. Glasov je bilo oddanih 2939, in' sicer je dobila SLS 496; JDS 499; JSDS 940; NSS 676; komunisti 325. Število oddanih glasov 2939 se deli skoz 40 in 1, t. j. skoz 41, kar da 71 ‘6. To številko se zaokroži na prvo večje celo število, to je 72. Ta številka je potem količnik ali volilno število. -- Zdaj se delijo skoz volilno število števila glasov posameznih strank. Torej pri SLS se deli 496:72 = 6 in ostane še 64; pri JDS 499:72- = 6 in ostane še 67; pri JSDS 940:72 = 13 in ostane še 4 ; pri NSS 879:72 = 9 in ostane še 31 ; pri komunistih 426:72 = 4 in ostane še 37. Dobi torej SLS 6 odbornikov; JDS tudi 6; JSDS, dobi 13 in NSS dobi 9 skupaj torej 38 odbornikov. Manjkata še torej dva. Od teh dobi JDS prvega, ker ima največji ostanek in SLS drugega, ker ima za JDS največji ostanek, Ako bi pa n. pr. JSDS kot najmočnejša stranka imela ostanek, ki bi bil večji, kakor polovica volilnega števila, bi ona dobila prvega še manjkajočega odbornika, če tudi bi njen ostanek bil manjši kakor oni pri JDS.
Gornja Radgona. V četrtek na praznik Kristovega Vnebohoda se vrši pri nas shod Slovenske Ljudske Stranke. Začetek ob 8. uri zjutraj, odnosno po rani maši. Zborovališče: Dvorana Posojilnice. Shod je javen. Kdor pa je dobil osebno vabilo naj ga prinese seboj. Somišljeniki, pridite mnogoštevilno!
Gornja Radgona. Pozor pred hujskači! Zadnji čas se pojavljajo med ljudstvom najrazličnejše neverjetne govorice, ki imajo prozoren namen, begati naše ljudstvo. Že večkrat smo opozorili na te elemente in to danes ponovno storimo; pred volitvami je tem ljudem vsako sredstvo, tudi najnesramnejše — primerno orožje proti nasprotni stranki. Opozarjamo naše somišljenike v trgu in na deželi, da nam pošljejo imena takih hujskačev. Ovadbe bo treba s pričami podpreti. Vse drugo preskrbimo sami. Osobito naša gospodarska organizacija leži vsem v želodcu.
Radinci. Zgodovinsko društvo v Mariboru je odgovorilo, da Radenci ni pravilna izgovorjava in je ta beseda nastala pod uplivom nemškega imena Radein, pač pa je pravilna izgovorjava Radinci. Vsi državni uradi, kakor okr. glav., sodišče, okr. šolski sveti ter privatna podjetja se opozarjajo na pravilno pisavo Slatina Radinci ali samo Radinci in opustimo ponemčeno ime Radenci, ki je nemškega izvora.
Opozarjamo tudi poštno ravnateljstvo da spremeni poštni pečat, kakor ravnateljstvo južne železnice, da se napravi napis in postajni pečat le Slatina Radinci. Županstvo Radinci je storilo vse, da se domača beseda Radinci konsekventno rabi, kar je samo vedno izvrševalo, le višji uradi so besedo germanskega izvora, kakor drugi uradi Radenci vedno" rabili, da pa je beseda Radinci pravilna slovenska niso vedeli ali pa jim germanizirana bolje dopada.
Kapela. Podružnica Jugoslovanske Matice za Kapelo-Radinci priredi v nedeljo dne 8. maja po večernicah na gostilniškem vrtu g. Coblja tombolo s šaljivim srečolovom. Nastopi tudi pevski in tamburaški zbor z nekaterimi izbranimi komadi. Za slučaj slabega vremena se vrši prireditev v gostilni. Da okrepimo Jugosl. Matico s kar največjimi prispevki, je občinstvo vljudno povabljeno, se tombole v največjem številu udeležiti.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Žalostno klenka zvon skoraj dan za dnem. Med otroki razsajajo nalezljive otroške bolezni, 2 šolarja sta jim že podlegla. Na samo jurjovsko nedeljo smo zagrebli dobro Slanovo mater, ki jih težko pogreša zavedna Slanova hiša. Lep sprevod je pričal, da smo jih res cenili. 4 duhovniki, med njimi tudi potrti sin g. Fr. Slana, kaplan pri Št. Lenartu nad Laškim, so jih spremljali na zadnji poti. N. p. v m. ! — Včasih pa poje naš zvon tudi veselo, svečano. Tako je klical 27. 4. zakona željne skupaj k poroki zglednega para: Frančiške Janžek, prednice Marijine družbe in Janeza Miki, vrlega družbenika. Na njimi gostiji je nabral orel Slana 206 K za tukajšnji številni in delavni orlovski odsek, za kar izreka odsek darovalcem prisrčno zahvalo s prošnjo, da bi našli veliko takih požrtvovalnih posnemovalcev. Orlice niso hotele zaostati. Tudi one so porabile priliko ter poskušale uspešno prazniti mošnje dobrih gostov v prid svojemu odseku. Bog jim plačaj njih požrtvovalnost, novoporočencema pa daj obilico svojega blagoslova.
Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo, dne 1. maja se je vršil po rani maši v Repenškovi uti shod Slov. Kmečke Zveze, ki je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Udeležencev je bilo nad 150 volilcev. Kot govornik je nastopil urednik Murske Straže g. Roman Bendé,ki je v jasnih in jedrnatih stavkih razložil velikanski pomen občinskih volitev. Položil nam je na srce, da je edino od nas odvisno, da sedaj ob velevažnem trenutku občinskih volitev z železno metlo pometemo z vso brezversko in protiljudsko nesnago iz naših občin. Orisal nam je delo naših poslancev, vzlasti nas spomnil na našega rojaka dr. Antona Korošeca, prvoboritelja in apostola prave ljudske svobode. Pokazal nam je v pravi luči takozvano Samostojno Kapitalistično stranko in razdiralno delo njenih predstavnikov in voditeljev. Zborovalci so vsi z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika in ko je končal, je bilo živahno pritrjevanje od strani poslušalcev dokaz, da se vsi strinjajo z njegovim govorom. Po shodu se nam je razdelilo nekaj izvodov volilne številke naše Murske Straže za katero bomo pridno agitirali ter ji pridobili novih naročnikov, ker je ona prava braniteljica naših interesov. Želimo, da se tukaj večkrat vrši kak shod, da se ljudstvo ne bo dalo begati od raznih neljudskih strank. Na dan občinskih volitev vemo, kaj nam je storiti, da ne bomo glasovali proti sebi.
Tržka občina Ljutomer naznanja, da se vrši v Ljutomeru dne 17. maja 1921 velik konjski sejem. Uspeh tega sejma je velikega pomena za našo konjerejo. Konjerejci skrbile za velik prigon naših lepih konjev. Pričakuje se velika udeležba kupcev iz tu- in inozemstva.
Ljutomer. Zagrizenost naših patentiranih Jugoslovanov in turško fanatično nasprotstvo napram vsemu, kar nosi katoliško ime se zrcali vzlasti v dejstvu, da na pr. Ljutomerski Sokol vsa svoja vabila in lepake daje v nemški tiskarni v Radgoni v delo, dasi obstoji v Gornji Radgoni slovenska tiskarna, ki je naj cenejša v celi Sloveniji. (Ne bi priobčili te iz narodnega stališča skoraj neverjetne vesti, ko bi se nam vsaj poročalo, da ultranarodna firma Ljutomerskega Sokola tiska svoje potrebščine v katerisibodi tiskarni v Sloveniji; predstoječe poročilo pa je za to vrsto obmejnih stražnikov zelo značilno in značaju gotovih ljudi primerno. Narodnjaki pa taki! Op. ured.)
Društvo za konjsko dirko v Ljutomeru ni smatralo za potrebno kot spiošno kulturno društvo kakšno ga tudi smatramo, da povabi, kakor je to pri takih prireditvah običajno, uredništva slovenskih listov z brezplačno vstopnico. Tudi svojih lepakov ni dalo v delo v slovenski tiskarni v bližini ampak se mu je zdelo potrebno, da jih tiska nemškonacijonalna tiskarna v Radgoni, ki seveda ni „klerikalna“ pa zato — nemška, vsled česar se posetnikom konjske dirke nič čudno ne zdi, če se je vsak drugi korak čula blažena švabščina, ki na ne Ljutomerčana napravlja prav poseben vtis. Takšno narodno postopanje tu na meji je vredno vsega obsojanja. „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!-1
Ljutomer. Pri občinskih volitvah v našem trgu nastopita samo dve stranki: „državotvorna“ JDS in Slov. ljudska stranka in lahko rečemo že vnaprej, da iz volilnega boja JDS ne izide ftot zmagovalka. Za centralizem se več nihče ne orireva. Volilci, vrzite svojo krogljico v drugo škrinjico ter volite Slov. ljudsko stranko.
V Cezanjevcih pri Ljutomeru je 1. maja umrl čvrsta kmetska korenina g. Jožef Markovič v 71. letu starosti. Rajni je bil mnogo let občinski svetovalec
in ud krajnega šolskega sveta. Sovaščanom je bil vselej dober svetovalec. Naj mu bo zemlja lahka!
Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je umrla mati gostilničarja g. Karla Aubla. N. p. v m.
Apače. Prejeli smo in priobčujemo: Zadeva z g. župnikom dr. Potzingerjem, kakor smo Vam zadnjič poročali, se je čudno zamotala. Je nekaj bridke resnice na prvotnem poročilu o omenjenem gospodu in njegovim delovanjem, nekaj pa je prispevala ljudska govorica. Čudno je le, da je g. župnik dal ravno to zimo nasekati čez 20 sežnjev (80 nP) drv in če ni imel namena, istih prodati, zakaj jih je nasekal? Morda ga je tako zeblo to zimo, (— saj mu je že vroče postalo med nami ! —) ali pa jih je dal nasekati radi lepšega, vsled česar pada na njegovo izjavo, da je poročilo o posekanem gozdu izmišljeno, čudna luč. Opomba uredništva. Zadevo smo preiskali in ugotovili sledeče: Nam je zelo mučno, ker smo radi nezadostnih informacij in v dobri veri, da imamo opraviti z g. župnikom kot poštenjakom, takorekoč preklicali prvotno poročilo, vsled česar si je vrsta liberalnih listov v objemu z „Grenzwachto“ dovolila najpodlejše komentarje k naši objektivni sodbi. Po vseh znakih sodeč, tiči za napadom v „Grenzwachti“ najbrž g. župnik sam, dasi nam je na osebno predstavko našega urednika „da tako postopanje ni v smislu načel krščanskega socijalizma“ dal besedo, da ne bo zadeve potegnil v nemški list. Ker je bil naš urednik o krajevnih razmerah slabo informiran in mu oseba župnika ter njegovo delovanje ni bilo znano, ga je smatral kot starega duhovnika in doktorja kot poštenjaka; kot narodno indiferentnega pa, ker je to omenjeni gospod sam zatrjeval. Resnici na ljubo pa pribijemo sledeča fakta, da izve javnost resnično stanje cele zadeve: 1.) Župnik g. dr. Potzinger je de facto dal posekati nad 80 kub. metrov drv, ki niso njegova, ampak župnijska last. Teh drv pa ni ponujal Nemcem, niti odrekal Slovencem, od katerih jih je nekaj celo kupilo. 2.) Ne odgovarja resnici izjava g. župnika, da je narodno indiferenten. Po premotrivanju razmer konštatiramo sledeče: Če bi bil g. župnik res narodno indiferenten, kakor nam je zatrjeval, potem bi vendar lahko obdržal v cerkvi od nekdaj star običaj, da so se pri nedeljski službi božji upoštevali tudi slovenski župljani apačke župnije vsaj s tem, da se jim je bral vsako nedeljo sv. evangelij v slovenskem jeziku in da je bila vsak mesec enkrat slovenska pridiga; dočim od tistega časa, odkar se nahajamo pod Jugoslavijo, — čeravno vzdržuje župnija ravno iste gg. duhovnike, kakor nekaj časa poprej še ni bilo slišati niti ene slovenske besede pri službi božji. To je rezultat naše objektivne preiskave cele zadeve in javnost naj se s tem zadovolji. Stališče urednika ki ni v vseh krajevnih razmerah dodobra informiran, je res težko, zato je stvar poročevalcev, da poročajo stvarno. Merodajno cerkveno oblast pa prosimo da v interesu konsolidacije razmer pospeši rešitev cerkvenega vprašanja naših obmejnih občin oz. župnij ter da preskrbi omenjenemu gospodu primernih lekcij, da ne krati apačkim Slovencem najpriprostejših zahtev po slov. službi božji. — S tem so dobili dvolični zagrizeni nacijonalec župnik Dr. Potzinger, „Grenzwacht“ in — „Tabor“ primerno zadostilo in odgovor, na katerem ne spreminjamo niti — pikice več!)
„Plamen“. Prejeli smo 8. številko ilustriranega lista „Plamen“ s sledečo vsebino: Ivan Zorec, Zmote in konec gospodične Pavle (povest); Vitomir J. Jelenc; Jugoslovansko dobrovoljstvo; Ivan Albreht, Večerna pesem ; R. Peterlin-Petruška, Ko gaj zeleni (pesem) ; Kipar Ivan Zajec, P. Z.; Ksaver Meško, Prvi pesnik; Cvetko Golar, V mladem jutru; Rad# Murnik, Ženini naše Koprnele; Stanko Vurnik, Pota moderne umetnosti; I. Š. Orel, Pasti in zanke; I. Suchy, Črtice iz Francoske revolucije itd. — „Plamen“ se naroča v Ljubljani, Kongresni trg št. 19 Četrtletna naročnina 36 kron. Priporočamo vsem našim čitateljem in somišljenikom.
Finžgarjeve šmarnice: Govori za majnik in za stanovske družbe so ravnokar izšle pod naslovom „V Boju sami s seboj.“ Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in velja 24 K. Pisateljevo ime nam jamči, da imamo Slovenci malo tako lepih šmarničnih premišljevanj, kakor so pričujoče. Knjižica nudi 31 krasnih premišljevanj s sledečo vsebino:
1.	Kam gre naša pot? 1. Marija — mati vzgojiteljica.
2.	Kam "plovemo? 3. Na razpotju. 4. Preskušnje. 5. Zavore. — II. Močna volja. 6. Slabiči smo. 7. Delo — dolžnost. 8. Zvestoba pri delu. 9. Boj z jezikom.
10.	Opravljanje. 11. Obrekovanje. 12. Kletev. 13. Laž.
14.	Ne skrbite, kaj boste jedli. 15. Post. 16. Alkohol. 17. Za skledo leče. 18. Tatvina. III. Boj z nagoni. 19. Mesenost. 20. Zakaj boj z nagoni. 21. Kako se borimo? 22. Mladina naj se izbori. 23. Za svobodo. 24. Komunizem. 25. Samostojnost in odvisnost. 26. Zaroka. 27. Nezvestoba. 28. Razporoka. 29. Družina. 30. Zataji sam sebe in zadeni svoj križ. 31. Sklep.
Miljcmarji v Ameriki. V deželi dolarjev je veliko ljudi, ki imajo toliko denarja, da bi se ga moglo kidati kar z lopatami. V Ameriki je 28.226 miljonarjev. Deset teh miljonarjev ima nad 5 miljonov dolarjev letnega dohodka, devet nad 4 miljone, 14 nad 3 miljone 34 nad 2 miljona. Umevno je, da plačujejo ti gospodje tudi primerne državne davke. Rockfeler je plačal zadnje leto 33 miljonov dolarjev davka.
Modra galica. Razdeljevanje modre galice pri Gospodarski zadrugi v Gornji Radgoni bo kmalu končano. Člani zadruge, kateri so galico že naprej naročili, so jo prejemali za 21 K en kg, nečlani in oni, kateri so postali zadrugi nezvesti in so svoje deleže odpovedali, pa so jo morali plačati po 23 K za 1 kg. Koliko je zadruga svojim članom na dobiček, lahko razvidijo že samo pri kupovanju galice. Zadružnik, kateri je plačal na primer 20 K deleža in je natočil le samo 10 kg modre galice, katero je dobil po 2 K ceneje kakor nezadružnik, ima s tem že svoj delež povrnjen. Ako je naročil več galice, se mu s cenejšim nakupom ni poplačal samo delež temveč je imel že celo dobiček. Oni pa, kateri so se dali od nasprotnikov zadruge zapeljati da so odstopili, pa se naj zahvalijo za svojo zgubo njihovim hujskačem. Kmetijske podružnice kakor tudi druge trgovine pa so oddajale modro galico po 24 K in 25 K. Toda ne samo pri galici, temveč tudi pri vsem drugem blagu imajo zadružniki ter ljudstvo sploh koristi od zadruge. Zadruga je tista, ki vedno pritiska na cene, da se od dne do dne znižujejo, ona je trn v peti nekaterim trgovcem, ker vsled njenega pritiska ne more nastavljati poljubno visokih cen, kajti dražje kakor zadruga ne smejo prodajati blaga, ker ga pri njih potem nikdo kupil ne bo. Nekateri trgovci pa pravijo, da pri zadrugi je vse dražje. Zakaj pa potem oni ceneje ne prodajajo ?
Pristopajte h Jugoslovanski Motiti!
Deset zapovedi volilcem na meji.
1.	Ne glasuj proti sebi!
2.	Glasuj za red v slov. občini!
3.	Glasuj za zboljšanje gospodarskega, socijal-nega in političnega položaja v Jugoslaviji!
4.	Glasuj za samoupravo matere Slovenije!
5.	Ne glasuj proti svoji svobodi za banko-kratsko buržuazijo in centralistični absolutizem !
6.	Ne glasuj za stranke, ki bi za sramotno ceno prodale slovensko ime. Smrtni greh je, če glasuješ za Samostojno Kmetijsko (t. j. Kapitalistično) stranko, kjer je izbrana vsa štajercijanska predvojna golazen!
7.	Če glasuješ za nasprotnike vere in slovenskega imena, kradeš sam sebi, svojo srečo, srečo občine!
laži-
8
m
9.
10.
Glasuj proti policajdemokratom socijalistom !
Glasuj za slovensko res samostojno občino!
Glasuj za Slov. Ljudsko stranko, ker je ona stranka ljudstva in ki ve, kaj je njena naloga.
Listnica uredništva.
Apače. Vaši dopisi so pfcosebni. Stvar borni \ preiskal, da bom o razmerah pri vas imel jasno sliko. Moje stališče je zelo težko. Na svidenje! — Dopisnikom iz gornjeradg. okraja. O Samostojni dobivam toliko pisem in obtožb, da mi ni mogoče vseh dokumentov ljudske sodbe objaviti na tako malem prostoru. Storite ob volitvah svojo dolžnost, pa ste jih najlepše obsodili I Pozdravljeni. Gornja Radgona. Tiste brezplačne komedije, ki sta jo vprizorila znana dva predstavnika Samostojne pri Kampušu pač ne bomo pozabili. Sicer so pa ti ljudje tako malenkostne važnosti, da je škoda o njih pisati. — NSS. Je sicer brez podpisa, vendar, če hočete biti o sličnih lumparijah natančno informirani, čitajte „Jugoslavijo“ in sodite po svoji pameti! Zdravo! — Ljutomer. O dirki nismo naprošeni za poročilo, ker se je vodstvu zdelo premalenkostno povabiti „klerikalno“ glasilo na dirko. Drugo pride. — Sv. Jurij ob Ščavnici. Poročajte stalno. Vse porabno pride. — Mladinskim organizacijam. Poročajte kratko in jedrnato brez osebnih napadov in predsodkov. Bliža se čas shodov in novega zdravega dela za blagor ljubljene domovine. Bog živi! — Križevci, Veržej, Lendava, Orehovci, Središče, Ormož. Kmetijskemu listu bom sam odgovoril; hvala za prijaznost!! — P. K. Maribor. Vaše pismo mi zelo ugaja, odgovorim Vam nanj, ko utegnem. Hvala za prijaznost in oglasite se s kakim prispevkom! — F. J. Bomo objavili prihodnjič.


»• ° • •
i
I
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
MQ'zncmilr*! ^semmizarskimmojstrom in sl.občinstvu lNdZIldlllKj: naznanjam, da sem pričel v Ljutomeru
striprsko (MšMoj obrt
I
r. z. z n. z.
nasproti želežne trgovine g. Vilarja. — Tem potom se sl. mizarskim mojstrom in občinstvu najtopleje priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela.
I
sprejema
hranilne vloge
ter jih obrestuje po
Jože Milavc, strugar v Ljutomeru.
Solidno delo! Postrežba točna! Zmerne cene!
• • • • • • O • • • • © • • • • • • • • % • © • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
• • • • • • • • '• o
I
47.
I
Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem junija in koncem decembra h kapitalu;
I
daje
= posolila
na vknjižbo, na poroštvo, račune, vrednostne
I
menice
tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive;
I
sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov;
I
!
dela prošnje za vknjižbo posojil
brezplačno;
plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem;
I
posreduje pri izmenjavi tujih
valut {tujega denarjaj,
vnovčuje Čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila;
1
daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
1
Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. ure.
II
«
li
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
f 20 do 30% ceneje!
Račun čekovnega urada v Ljubljani, št. 10.593. - Telefon št. 3.
manufakturno blago
vsake vrste, najboljše kakovosti in najlepši izbrani vzorci,
Židane, perkalnate, delenaste in vsake vrste naglavne rute,
kulje za možke, ženske in otrobe,
sladkor
kavo žgano in surovo, riž, milo, sol, moko, otrobe,
razne poljedelske stroje, motike,
steklo (šipe za okna) modro galico, cement
deske, late, štafelne, tesan les, petrolej, čisti, beli, barve, suhe in oljnate, .	umetna gnojila,
katran (teer), apno, bencin, firnež
in sploh vsakovrstne gospodarske, obrtne in kmptijske potrebščine kupiš
20 do 30% ceneje pri
6ospoMi zadrugi » Gornji Radgoni
t
!
I


Molitvenike zn birmance
ima v zalogi
knjigarna Panonija
v Gornji Radgoni
Proda se
vinograd
v bližini Gornje Radgone in sicer gospodska in viničarska hiša, 5 johov goric, 6 johev gozda za posekati, 5 polovnjakov vina letnika 1919 s sodi vred, 11 polovnjakov jabolčnika s sodi vred. Cena 215.000 kron. Vprašati v upravništvu „M. Straže“.
Proda se
lepo posestvo
9 oralov zemlje s poslopji
vred. Kupec naj se oglasi pri Antonu Rojko (Kaučič), Spodnja Velka, fara Marija Snežna (Cmurek).
Najdražje prodajaš in ceno kupuješ, če v „Murski Straži“ večkrat oglašuješ!
Kostanjev les
kupi
vsako množino
HP AVArt lesna industrijska jjLMvrIV/i delniška družba
Maribor, Aleksandrova c. 51
©
i
Tisam psinu
F. JEREBIČ «N TOVARIŠ« KOMANDITNA DRUŽBA
GORNJA RADGONA
O
e
; F. JEREBIČ IN TOVARIŠI KOMANDITNA DRUŽBA • • e
•	tramv* je isstas.	tassau-arhwazm •
•	•
•	•
• •••••• (
•	P. n. župnjiskim, občinskim, državnim in zasebnim
•	uradom, šolskim vodstvom, trgovcem, društvom J vljudno naznanjamo, da imamo v zalogi veliko
•	množino vsakovrstnih pisarniških in šolskih p©«
•	(rebščin, knjig manstvane, nabožne in leposlovne
•	vsebine, devocijonalij itd. kakor tudi, da prevze«
•	memo v tisk in vezavo vse, v omenjene stroke •
•	spadajoča dela kakor: lepake, letake, kuverte s 2 J lirmo, pisemski papir itd. Prodaja na drobno in J
•	na debelo. Seznami in cene naših zalog vsikdar • 2 ««••••••••••* na razpolago •«••••••••••• I
•	______________________ . •


Izdaja: Konzorcij „Murska Straža".
Odgovorni urednik: Roman Bendé.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.