OIuAS S VOHOM HIjOVKNHKI tednik ZA Kpum Diunwi i Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOVKNIO WKKKI.Y Da▼ »tu To Tira Imun* Om Trna L»»a« ftiimn. "OD BOJA DO ZMAGE"I "KDOR HE KISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! StOT. 31. Chicago, 111. augusta 1906. Leto Y. Razgled po svetu. KUSIJA. Kedaj poči znamenje? Tako se povprašuje Evrppa, Delavsko gibanje po celej Rusiji je na dnevnem redu. Delavstvo vsih industrij pričakuje za Rusijo in. rusko ljudstvo velepomembnega znamenja, na podlagi katerega se bode zapri-čelo s splošnim stavkanjem in vsestransko revolucijo. V Juzovka in "Ekaterinodar je delavstvo zastav -kalo, ne da bi čakalo na znamenje iz Moskve ali Petrograda. Zastopniki ptujili držav v Ekaterinoslavu so zaprosili svoje vlade, da se nemudoma vkrene važen korak za protekcijo ptujcev. Par osefo-tujceV je raskačena delavska masa usmrtila in bati se je najhujšega. Premir Stolypin še ni zgubil u-panja in še vedno deluje na reorganizaciji nove zbornice in misli, da bode v stanu izvesti svojo tako-zvanio reformno polico. Delavski voditelji so na delu, tako se poroča iz vseh s tiranij; tudi se sliši, da je M. AJladin, kateri je bil vodja razpuščenega parliamen-ta, dospel :z Londona v Petrograd, a vendar njegov prihod je tajen m se oblastim prikriva. Prvi oddelek Sevskega regimenta v Poltavi se je tprl vladi in nje u-kazoin; nasprotniki-lojalisti strelja-li 90 s strojnimi topovi na nepo-korne vojake, jih veliko ubili in ranili, a ostali pa so se, kakor se trdi. razpršili med svet in priskočili k revolucionarjem. "Očkav trepeče pred "rudečiml cvetlicami" in se boji, da iz cvetu ne postane revolucionarno seme, katero bi Domenilo pogin .11 konec Romanovega rodu. — S svojimi u-kazi — bedastočami meni, da bode še nadalje teroriziral celo rusko ljudstvo, katero, akoprem še ne do cela pripravljeno za splošno ustajo in prevrat, mu vie sedaj kaže, kam je mtšičma smer naperjena. Buro-kratčne puhle glave cepajo pod rudečim lxwladcem in borribe so jim poslednje sv. olje. Ali je znamenje dano? Uispači iz Stockholma in Londona prinašajo vest o bitki med re-belnhni vojaki in lojalisti. Pri na skoku na trdnjavo Sveaborg premagali so rebelni vojaki lojalistc in potem s lopovi ca rove em pokadili lx-g. šest sto loj al i s tov je ubitih. Trdnjava se še nahaja v rokah revolucionarnih vojakov in ljudska simpatija je žnjimi, AVSTRO-OGRSKA. Dunaj, 1. aug. Petdeset tisoč delavcev je pričelo s delom. Bili' so na stavki čez sedem tednov in boj je bil temeljil. Delavcem se je ugodilo rta vsa.zahtevanja in pogodbe so se pdpisale za dve leti in pol. So-cijalno-demokratična stranka je največ pripomogla do sijajne zmage. — Iz zanesljivih virov se nam poroča, da Dr, Žlindra ima na Dunaju posebno dobro kupčija s štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorsko. Slovence je vže prodal, sedaj se pa pripravlja skleniti kupno pogodbo plede Ogulin-Novomeške železnice. Slovenijo je prodal Nemcem, železnico naj pa proda in prepusti Lahom! Budapest, 2. avgusta. — Tu preti nacijonalna stavka. Tajnik fcu-kajšne socijalne stranke trdi, da so za isto pripravljeni. Politična zmaga socijalista Eot* tvo® nad kosutovcem Barabas se jemlj? kot evidenca nemira med •ndustrijalnimi razredi. Gibanje podpirajo Kossuttovi iti Appony-evl nasprotniki in pričakuje se resnih spopadov. Dosedanja mata stavkali j a so se tako daleč rta delavsko korist Obnesla. ITALIJA. Člani italijanske poslani'ške zbornice so brzojavnim potom Častitali dumi na vrlem delovanju za prostost in svobodo ruskega naroda. Zajedno pa zbornica zagotavlja dumo, da celi civilizirani svet odobrava nje vrlo delo in ji stoji na strani. (Bodcmo videli!) Rim, 1. avgusta. Papež Pij, kakor se pričakuje, bode v svojem pastirskem 'listu prepovedal rimo-ka-toličanom pečati se s socijalizmom. Vzrok temu je baje cerkvena situacija na Francoskem. Slovenskim narodnjakom v stari domovini bode papeževo pismo po volji. — You bet. Žlindra bode prvi, ki bode po kat. navodilu napadal Kristana in druge. Pazite kaj pride! Star novec. Benedke, 30. julija. Do velepomembnega razkritja se je prišlo danes pri razkopavanju in popravljanju bazilike Markusovega zvonika. V sled potrebnosti morali so odstraniti jedno teh svetovnozna-nili mozaičnih sten. Ko so steno do polovice podrti, rtašli so v cementu zazidan zelo redek novec izza časa stnrti Dogen Enrico Domdolo (1205). To je jasen dokaz, da st je bazflika sezidata v dvtanajstem stoletju. Novec je čez sedemsto let star. JAPONSKO. Tokio, 31. julija. General Oku, ki je poveljeval drugo japonsko armado v Manžuriji in kateri je bil več odločilnih bitk kot katerikoli drugi poveljnik, je imenovan šefom generalnega štaba. To mesto je ime! prej' gen. baron Kodama, kateri je umrl 22. pr. m. Iz zanesljivih virov se nam po-roča.da je japonska vlada izdala neko odredl>o. da se vse industrije te države podržavijo, to je ne samo spravijo |>od državno kontrolo, ampak pod izktučno kontrolo in operacijo. Japonci vže sedaj vidijo, da privatne družbe samo sebi malhe polnijo, a ljudstvo pa po katoliško muzgajo. FRANCOZKO. Pariz. 2. avgusta. M. Deibler, kateri je imel $3000 letnega zaslužka za sekanje glav zločincev, je zgubil mastno, nečloveško službo. Obglavljenje in obsodbe rta smrt so dst ranjene. "Smrtna kazen,tako poroča M. Jaures, vodja soc. demokracije na Francozkem, "je izginila in upati je, da si druge vlade vzamejo vžB-rec po irarteozki. Prepričan pa sem,'' nadaljuje, "da se v trmoglavi Britaniji in na civilizaciji bolni A-meriki ta zakon ne vpelje." Princesinja Alice. Ameriška princezinja Alice, hči našega "Dorčeta", razstavlja svojega možiceljna po evropskih aristokracijah. Pri obedu, katerega So pripravili v poslopjih ameriškega poslaništva v Parizu, je "the first Lady ot America" razkazala svo-, jeg.i Miklavža In fantu Eulalie iz Španskega, in drugim dukom in dukovičem. med temi tudi grofici de Castellane. Bog vč. Če Longworth študira ali prakticira zakon o razločit vi. Ko pride zopet v "belo hišo" v Washington, bo imel kaj važnih predlogov glede izpeljave novega zakona o razločit v i staviti. Le tlaka naprej l Dobro bi bilo, ko bi vsi ameriški senatorji in kdtigresmani šli prak-.ticirati v Evropo in se nikoli ne vrntH. Ameriške Testi. Bežala pred Napoleonom. Laporte, Ind., 1. avg. Gospa Ferdinand Reese, najstarejša ženica v Indiani in mogoče ttfcli v Zdr. državah, je danes v svoji ii2letni starosti umrla. Na podlagi rojstnega lista je razvidno, da se je porodila leta 1794 v Valgravitz, Polsko. Leta 1812, ko je Napoleon s svojo armado Goo.ooo mož prišel v Valgravitz, je vidda cesarja in be-žiala pred njegovo vojska Njena življenje je bila prosto. Jela je dvakrat na dan koruzne žgance in pila črno kavo. Upton Sinclair kandidat. Ameriškemu občinstvu dobro-znani Upton Sinclair, kateri je spisal roman "The Jungle", je bil imenovan socijatnim kandidatom za kongress v državi New Jersey. Seveda, če se mu posreči iti v Washington, prav gotovo vzame s seboj tudi "gnojne vile". Hetty Green, "najbogatejša" ženska na svetu, je poklicala pet svojih prijateljev na obed v nekem newyorskim hotelu. Gospa je naročila obed in cheque za "blow out" je znašal $1.25- Tudi umrli Sage si tako dragega obeda ne bi naroČil 1 Vezmrijev krotilec v Ameriki. New York, 31. julija. Strokovnjak Matteucci, italijanski ravnatelj kraljeve italijanske opazovalnice na gori, Vezuvij, m Fran A, Perrett, ameriški opazovalec, nastavljen istotam, sta prišla na par-niku.Cretic v New York. Krotilca vulkana sta mnenja, da Veztivij je ukročen do prihodnjega aprila. O-pazovalca se v kratkem povrneta v Italijo. Vlak ni ladija. Tako bi se lahko reklo lastnikom New York Central železnice. Pretekli ponedeljek skočil je brzovlak goriomenjqne železnice pri postaji New Hamburg, N. Y., raz tira. Poleg nesreče je na srečo samo lokomotiva zletela ol) bregu v reko Hudson, a osobni vozovi ostali so na površju. Strojevodja in kurjač sta ubita in dvanajst potnikov hudo ranjenih. "DorČe" daruje strun ki Si. Predsednik Roosevelt daroval je blagajni republikanskega narodnega kongresionalnega odbora en tolar in je s pismom, katerega objavimo, odgovoril poklicu za pod-poro. Pismo se glasi: Vase pisnio z dne .24. t. m. in pri loge imam. Pošiljam "svoj tolar". Mislim, da to je izvrsten načrt in Vam častitam na vspehu, ki vže sedaj kaže podobrem za nase gibanje." Tu >e vidi, kako lepe načrte ima republikanska stranka. Denar se nabira |>o tolarji in pripravlja na boj. Hearst senrnjen. New Yorski demokratje zavrnili so indorsirati Ilearstovo kandidaturo za governorja. Mr. Ilearsta ta zavrnitev ni preveč presenetila, ampak obrnil jim jfc hrbet in bode kandidiral na nebdvisnem tiketu. Hearst, kakor se sliši, bode naperit vse moči, da pobije demokratično stranko. Na k an venci j i "Ameriške zveze katoliških društev" (American Federaton of Catholic Societies), držani v Buffalo, sprejela se je resolucija, v kateri se preti socijalizmu in pobija nedeljsko zabav a nje in delo. (Opomba uredništva: g. G. L. Btožič iz Ely, Minn., glavni tajnik in delegat Jugoslovanske katoliške Jedmrte, je na tej konvenciji. — Slovenci ali veste, kje stojite?) Pasjo jzv/inco v mesnatih pre-zervali so našli v Raixbury, Va. Čudno izginenje čikaškega psa, katerega licenčna številka je bila 13,-506, se je rešilo. Ubogi psiček je najbrže pozabil živeti v šakatuljici prezrv, poslani iz Chicago. Srečni detektiv, ki je prišel ugonetki na sled, ni zaniogel spoznati psa samega, pač pa njegora svetinca, pa njej številka 13,506 in ime "Fido" iz Chicajge, mu je jasno pričala, da je imet dobro večerjo. — Dober tek! Prerok lilija III. strelja nad Zio-non>, svojim tabernaklnoni in Vo-livo. Ves denar in premoženje je "limati svetnik" postrenal, a ubogo ljudstvo pa strada. Prejemnik zionskega posestva, Mr. Hately je izdal prošnja, v kateri prosi podpore od čikaških meščanov za stradane in nevposlene sirote. Tu je očiten dokaz, kam ljudstvo pride po lastni neumnosti. Dowie se j itn, kje v kakem z zlatom okrašenem stanovanju smeje, •uganja svoje bedalosti in dela načrte, kako bo gromel nad Voli vol Božja kazen nikomur ne izostane! Elija se maščuje in podira tempe!. Zagrinjalo je že palo! Iz delavskih krogor. Petdeset kotlarjev (boiler makers) je zastavkalo v Standard Oil Co. tovarnah, isti zahtevajo 40c na uro in 48urni tednik. Prej so imeli 35c na uro. Naj zmagajo! Standard Oil Co. lahko prenaša te male stroške, ne tla bi unijo razbila. Pri redni seji vršeči se zadnjo nedeljo odločila je. "Chicaška delavska zveza" (Chicago Federation of Labor) dati Narodni opekarski družbi (National Brick Co.) rok do julija podpisati pogodbo s Steam Engineers L'nijo, ali pa jih zapisati v knjige in jih bojkotirati. Borba med črkostavci in nekaterim: trdotflavimi1 tvrdkami še vedno traja. Tudi knjigoveza in "Pressmen" -so se udeležili stavke, zahtevajoči osemurni. delavnik. Kakor hitro se je slišalo, da so se knjigo-vezci in pressman i pridružili frko-stavcem, je Tvjx>thctae takoj pričela - resnimi pogajanji. Mejna-rodni predsednik James M. Lynch je v letaku ti{i vse unije naznanil, da borba še bliža koncu. V kapitalističnem sistemu proletariat stori vse, plutokracija ima vse. Plutokrat nedela nič; proleta-rec trma nič. Krasen sistem — za plutokrat a. in čemu naj ne bi nasprotoval socijalizmu? I?) Paso, Tex.. 2. avg. Meliikan-ski delavci vposljen^-v delavnicah ameriške Central železniške družbe v Aguas Cattendes in Chihuahua stavkajo, zahtevajoči isto plačo, kakor je dobivajo ameriški delavci. Stavka, kakor poročajo, ako se ne konča, bode prisilila premet na železnici ustaviti. Razmere v San Francisoo so vedno slabše. Kontraktori izkoriščajo delavstvo. Cena živilu je oderuška, a ptaČa v primeri majhena. Za delavca se zelo malo skrbi. Lokaln« novice. Svobodna država in "hip". Immigration Inspector Schubert povzročil je, da so Czartno Feier-stiene s njenima osemletnima dvojčkoma v stari kraj "pod šup" poslali. Na vse načine prizadevale so si razne stranke odpravo preprečiti, a le niše dalo. Uboga žena zapustiti je morala Chicago včeraj ob 10 uri dopolndne. — Država je prišla na sled lažnjivim izpovedbam na Ellis otoku in potem preiskala celo zade-yo; ko je prišla do faktov, kateri izklučno prepovedujejo vstop tujcem v Zdr. države, je vJada takoj izdala {»vetje za odpravo Feier-stine in njenih otrok. Mati je izpovedala, da se je hotela jmakniti ruskim grožnjam proti Židom in radi tega je prišla1 v Ameriko iskati zaščite. — Bila je tu v Chicagu tri mesece a ves čas se je nahajala v bolnišnici. Njeni znanci so se najbrže naveličali hraniti in oblačiti njene otroke in tako je prišlo njeno stanje na vladna ušesa. Tekom dvajsetih let se je na chi-cašMh sodnijah dovolilo 40,000 razporok. Pa naj še kedo reče, da tu ne napredujemo ! Chief Food Inspector Muraj st je poiskal novo polje delovanja. Mrzle shrambnice so na dnevnem redu pregledovanja, ravno tako pa njegovi uslužbenci preiskavajo restavracije in kuhinje. A še najbolj čudno se pa zdi lastnikom teh podjetij, da1 jim čikaški 'financarji' molijo pod nos žalostna vabila, ki jim velevajo tekom 14 dniji plačati davek |)o 15 tolarjev ali pa obesiti restavracije itd. na kol. Konjski svitu ni je prišel na sled zdravniški odbor v Fort Wayne, Ind. Ta odbor je namreč zalotil družbo, katera je pošiljala prešiče, rejene 11a konjski crknetini v Chicago. Dokazana je, drf so s konji, pobranimi na ulicah, ki so imeli vsakojake liolezni, redili prešiČe in take pitance pošiljali v Chicago. Gospod Ivan Molek, urednik slovenskega tednika "GlasnSk" v Calumet, Mich., posetil nas je preteklo soboto s svojim prihodom v Chicago. Ostal je tu čez soboto, nedeljo in ponedeljek, a v torek jutro odšel je na obisk v Joliet. 111. Dobro zabavo, amice! Lepa pristojbina. Cirkus Hagenbeck je moral plačati stavbenemu komisarju Bartze-mi za inšpekcijo samo šestdeset tolarjev. Eksplozija. Harry Borders in Lafe Lichy sta bila ubita in čez dvajset oseb .nevarno ranjenih pri eksploziji parnega kotla v Vincennes Paper Mili. Cela škoda se ceni na 15,000 tolarjev. Poslopje, v kojej se je nahajal parni stroj, je popolnoma razneslo. N'ekega delavca, Karola Connors, je vrglo petdeset čevljev v zrak, a reveža je božja noka ( ?) tako obvarovala, da se je samo grozno potolkel in (vir reber polomil. Staro zidovje, znano kot "Harrison Mansion", je vsled letečega železja in opeke zelo poškodovano. V tem Harrison Mansion je bil rojen dobro znani politikar William Henrv Harrison. Dr. Slane v Novem mestu opo- zarja stem Franc Bcfate, posestnika v Verdunu okraj Novomesto, sedaj v Ameriki, na»j pride tkwnov in prevzame gospodarstvo na svojem posestvu, ker njegov oče Jože ne more več gospodariti. ______________ _______________ { v -J** s ?v»g 6la1 svobodi Pod novim orlom. Zgodovinska pavest. Ponatis Iz "Slov, Naroda" Tretji d*l. XXI. Dne 3. januarja 1813. je zatre petala vsa Ljubljana. Ta dan j "Telegraph" priobčil strašno, do* tie j neznano novico, da je "la gran-de armee" poraiena in uničena Francoze je ta vest strahovito po-trla. Kar verjeti niso hoteli, da je Napoleonov uradni bulletin resničen, da je čez pol milijona mož bro-ječa vojska razbita, da lezi na mrzlih ruskih tleh nad stotisoč hrabrih mož. V Božičevi gostilni so bili tisti dan burni razgovori. Polkovnik baron Paulin, eleganten mlad mož iz odlične francoske rodovine, ki se je posebno zanimal za baronico Cojzovo ter vsled tega ■užival najpopolnejšo nenaklonje nost Andreja Kopitarja, je pri Božiči: srdito tolkel po mizi. — Ce je ta bulletin resničen, potem so bili vsi drugi lažnjivi, je vpil baron Paulin. Ali more kdo misliti, da je cesar izdal devetnajst zlaganih bulletinov in šele v dvaj seteni povedal resnico. — To je prav lahko mogoče, se je oglasil mlad mož, ki je sedel pri stranski mzi. Bil je precej slabo oblečen, a vse njegovo vedenje jt kazalo, da je nekdaj videl lepše dni. Baron Paulin je skočil k tujcu in srdito zakričal. — Kdo ste vi, da se upate tako govoriti ? — Charles Nodier, pisatelj po poklicu ii> na Francoskem vsaj tako znan, kakor katerikoli.izmed na-vzočnih gospodov. — Vi da ste Nodier? se je čudil polkovnik. Je-U to mogoče? Nodier je bil že takrat dobro znan, kot pisatelj, zlasti po svojih sentimentalnih romanih "Stella ou les proscrits" ter "Le peintre de Saltzbourg". Znan je bil tudi kot nasprotnik Napoleonov, saj je za radi tega nasprotstva izgubil kruh n .se moral več let potepati po sve tu. Da postane še eden prvih francoskih pisateljev, o tem menda sam takrat še ni sanjal. Vzlic temu, da je bil Nodier royalist, so ga oficirji vendar povabil: v svojo družbo. Častili so 1 nicm pisatelja in pesnika ter zna čajnega moža, ki je raje prenašal pomanjkanje, kakor da bi se bil u-klonil. Tudi generalni guvernei grof Bertrand je bil istih nazorov in je Nodier j a imenoval knjižni carjem sedanje licealne knjižnice ter mu pozneje poveril uredništvo "Telegrapba". Nodir je bil prišel ta dan iz Trsta peš v Ljubljano. — Slišal sem v Trstu, da se mudi v Ljubljani operna pevka Olimpija, S to sem dobro znan iz Italije. — Vi jo poznate? Ali veste, da je to vohunka? — To je lahko mogoče, je odgovoril Nodier. Satansko bitje je hi zmožna največjega zločina. Tudi mene je varala, ki sem si domišljal, da me nihče ne prevari. Mi se pač sam sehi Iažemo tako, da niti ne zapazimo, če nas drugi nalažejo. O tem sem se prepričal pri Olim-piji. — Olimpija ni njeno pravo ime, je omenil intendančni tajnik Beau-mes. Pravo njeno ime je Ljudmila Podolbn:k. — Ne, je odgovoril Nodier, pravo njeno ime je Ljudmila Alvaniti. Oficirji so se smejali in intendančni tajnik Beatrtrtes je smehljaje rekel: — Torej niti pravega svojqga i-mena Vam ,ni povedala? Ta Vas je pa res korenito varala. In morda ste bili še zaljubljeni vanjo! — Zaljubljen sem bil v njo, je potrdil NdtHer m imel tri mesece t nio Ijubavno razmerje. Ime njeno mi jc pa natančno znano. Rodila se je v Trfetu kot Mi nekega Venut-tija, po svojem možu pa se piše Al- vaniti. — Ali — nikar tega ne tndite. Njen mož je konrad Poddb nik, ienijski kapitan, ki ga mi vsi ddbro poznamo. — Podobnik? Jaz tega imena še nikdar nisem slišal. — Podobnik' je Ljubljančan, sin j a ko uglednega meščana. Pred mnogimi leti .je moral zaradi Ljudmile bežali iz Ljubljane in se je ž njo poročil v Milanu. To je vse pribito, gospod Nodier, in zato je nemogoče, da bi se ta Ljudmila ali Olimpija po možu imenovala Al vaniti. Vi se motite, absolutno se motite. — Gospodje, jaz se ne motim, jc rekel Nodier z vso resnobo in odločnostjo. Alvaniti je premožen trgovec v Genovi in živi še sedaj. Ko se je Ljudmila Venutti ž njim poročila trt zaprlo. Šele čez nekaj časa je vzkliknil baron Paulin: — Potem se j-e ta ženska dvakrat poročila. , — Morda še večkrat 1 Saj Vam pravim, da j« satansko bitje, ki je zmožno za vsak zločin. — Ti ubogi Konrad, je vzdihnil Beaumes. Temu je Ljudmila za-s'rupila vse življenje, da je šel siromak prostovoljno v vojno menda samo za to, da se več ne vrne. — Imate-li Vi, gospod Nodier, tudi kak obračun s to žensko, da ste jo prišli iskat? ie z napeto pozornostjo vprašal baron Paulin. — Da, gospodje. Velik in stra-sen račun. A sedaj še ni čas, da bi o tem govoril. Prosim, respektiraj-te za sodaj mojo tajnost. Oficirji so to storili in pogovor ..asukali na druge stvari. Nodier jim je povedal, da se preživlja s prirejevanjem predavanj in s pisa-beljevanjcm. Ker so pa oficirji videli, da mora b;ti v slab h razmerah, so ga povabili, da naj bo njih gost in Nodier se ni branil. Družba ie ostala do pozne noči pri Božiču in seveda pretresala prežalostn! bulletin cesarja Napoleona o usodi veke armade. Tem pogovorom ni n hče sledil s tako pozornost jo, kakor Rožičeva natakarica, čeprav je znala le slabo francoski. Kar je vjela, to je nesla na ušesa zvitemu hlapcu z Mestnega trga, Češkotu (Dalje prlhodj čina gori navedenih kandidatov* za razna mesta, osobno znana s Martin Konda, in ta slednji se izjavi)!*, da možje so zanesljivi in neumorni sot rud nik t delavske stranke. Uredništvo "Glas Svobode" želi, da rojaki (V Coioradu poročajo o ta-mošnjem gibanju. "" Na delo toraj 1 nakl, tedajni lieutenant-governor na governorski stol. •Med časom, ko je legLslatura z nova štela glasove, in skušala najti način,kako bi se Adamsa pravičnim potom oropalo, tega, kar mu je ljudstvo in kar mu so večina colo-radskilli državljanov dala, pripravljalo se je delavstvo za. civilno vojno. Lj'tulstivo se jc oborožilo in hotelo Adamsa s silo spraviti v dr- I DNEVNI KURZ. lavno palačo, ko je pa uvidelo, da 100 kron avstr, velj. Je $2» 50 se je Adams upognil kapitalistom TemiTje prldjatl Se 10 centov in izdal delavsko ljudstvo, katero | poStnlno. mu je prihitelo na pomoč, in ko je ljudstvo uvidelo, da nimajo vodite- j NAZNANILO. Ija, se je moglo udati kapitalu. Podpisani naznanjam rojakom Na videzno se je ljudstvo pomi- po AmeriLi. da sem pripravljen rilo,^a v notrini pa še vedno tlije vsakomur, ki bi se hotel naseliti ogenj maiScevanja. S zavra t ni m odvodom in aretacijo Haywooda, Mover-ja in Pctti bone zatlel je ogenj in sedanja masa Coloradsk h delavcev se pri pravi j a na odločilen boj. Colorado je vže sedaj delujoč vulkan, pri na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi dajem zemljišča v najem, Nadalje, nko si kedo izbere (homosteud) KK) acers, pripravljen mm mu poma- pravljen bruhati nideči plamen kr- ffatJ kftkor 8t?»1 rekel brezplačno vi, nemirov in ognja. Samo jedna v ™ih tozadevnih informacijah beseda in zadostovalo bode! obernite se zaupno na Socialisti v Colorado, po zadani M. P. Pazderic skušnji s Adaims-om, pripravljajo | P.O. Box 102 Larimore, N. Dak. se za l>odoče volitve in bodejo stopili naprej z namenom zmage. Vse se organizira. Delavski klubi se u-stanaVljajo in vse kaže, da niti demokratska niti republikanska (obe kapitalistovski). stranka ne bodeti kos socijalno demokratični. ROJAKI POZOR I 1000 mož potrebujeva v ~~Silver Saloon—» 461-463,-4th St. Saa Pran. Cal. za piti fino Wieland-Ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske a modke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano In stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. Import!ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, Bultan in dam-ake cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave. SLOVENCEM V POOLED. Cenjeni Kosp. Dr. E. C. Collins ' New York. Vašo piBino sem prejel, ter se mi čudno zdi ko mi pišete, da Socijalno-demokratični kandidat mttm adnivi,a nft Ekspressu, Bila za governorja države Colorado, 90 ros, toda te som vže vzdignil rifjetit D. Haytvood, tajnik in bla- ter takoj pričel rabiti, in vse po-gaj nik "zaipadne premogarske zve- 1 rabil. Sedaj sem popolnoma zdrav z^", kateri se sedaj nahaja v Idoli- imam prejšnjo moč in nobenega skill jetnišnicah, po krivem obdol- mazulja ni več na mojem obrazu žen umora bivšega governor jaL. zato Vam ob ta jam vedno hva-Steunenberga, je mož, ki je pred|ieinj Peter Matkovich 1238 Log Str. Calumet, Mich. Telefon urada Maiu 39. Kandidat Haywood. Pred dvema letoma je delavsko ljudstvo izvolilo Alva Adams, de mokratičnega*.kandidata governer-jem države Colorado s 12,000 glasov večine. Kapitalistična stranka je imela Jamc9 Peabody, dobrozna nega krvoločnika, kapitalista in b v>ega coloradsloega governerja na tiketu. H«'j je bil ljut in miljone in miljone tolarjev se je potroailo za upremacijo. Ditmokratiška stranka bila bi poražJna, ko ne bi soci-jalna stranka (ko 'e ista sama uvidela, da je Alva Adams delavstvu obljubil, da ako njega izvole, prične takoj 9 preiskavo "Independence" eksplozije in f>oišče prave povzročitelje) o pravem času na pomoč priskočila. Delavstvo si je dobro za,pamtilo starega Peabody a, njegovo sočutje do kapitalistov in črt do delavstva in radi tega potegnilo je s demokratsko stranko. Ko je prišel čas, da Adams zasede governonški prestol, je isti, vkljub temu, da je ljudstvo zahtevalo, da zasede governorško mesto, odklonil, in se zmuzal s par miljo-ni tolarjev v žepu iz razkačenega ljudskega vrtinca. Sumniči se in je celo dokazano, da je kapitalist Dave Moffat, kralj coloradskega kapitalizma, podkupil demokratskega A-dams-a. Moffat se je bal, da se pride na sled povzročiteljem, Independence eksplozije, ako Adams zajaše koloradskega "orla ', ter se Opetovano izrazit, da če je v njegovi moči, se ne bode preiskava nikoli pričela. — Iz t<^a lahko povzamemo vzrok; Adams-ovega odklona gave morske časti. Na Adam-sov odklon in na ljudsko qgorfienj« sklenil se je kompromis, na podlagi katerega je prše) Jetse McDo- kratkem pokazal, da ni ga zlata še tako rumenega, ki bi njega podku pilo; pokazal pa je tudi, vkljub te mu, da se nahaja v jetnišnici in ka pitalistovskih rokah, da ne odstop' qd svojih principov in da ostane zvest delavstvu in socijalizmu. 10,000 glasov je bilo oddano so-cijalnim kandidatom pri zadnjih državnih volitvah države Colorado in kakor se pričakuje, bode večina glasov oddanih za socijaJne kandi-late pri jesenskih volitvah.Po mne nju socijabie-domokratične stran kc se vže sedaj zanašajo na 25,000 glasov, za katere je stranka uverje na, da jih dobi. To število pomjnja elekcijo Ilav-vvooda governor jem; da pa bode celili 35.000 socijalnih glasov v pro-sveto naroda oddanih pri prihodnjih državljanskih volitvah za državo Colorado, ni dvoma in zmaga bode sijajna. Delavci in rojaki spomnite sc, da če volite socijalni tiket, da s tem I Z ognjem in mečem nič ne zgubite, temveč si lahko pri- Zbrani spisi Jos. Jurčiča Telefon Btanovanja 228—Y. Dr. F. E. Hicklin La Salle, III, Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-to prodajalno. Oidravljenje oči je moja posebnost. dobite svcibado in prostost. Imeli ste vže republikanskega governor-ja, kateri Vas je bičal in zapiral v "Bul pens", imeli ste demokrat-skega (Adams), kateri Vas jc prodal za kirjicek zlata, čemu toraj ne poskusiti s socijaino-dcmokratič-nem in mu dati priložnost pqkazati delavskega zaščitnika, ki hrepeni po bičanju onih, kateri Vas bičal in Vas bičajo. Ce ste socijalisii. če ste 67 Dearborn Str. ciicaoo O LAS SVOBODE i 3 Kaj zahteva, socijalizem? VII. Pravični gospodarski sistem je poci'.aga in glavni .pogoj blagostanja vsih narodov. •Prodno pa do tega pridemo in tak pravični gospodarski sistem dosežemo, moramo si nekoliko natančneje ogledati, it kakih snovij isti obstoja, a pred vsem pa moramo imeti svobodo, ako hočemo isto 11-peljati. Kadar opazujemo s odprtimi očmi življenje in ubijanje delavske mase, kadar gledamo tivgo in gorja, jokanje in stokanje libozega delavskega 'ljudstva jhxI težko pezo in potem kadar zopet pogledamo prevzetnost posameznikov, ki brez skrbi, truda ali dela, udobnovna račun delavske mase lenarijo na svetu, moramo priti do zaključka, da na svetu se godi velika nepravičnost. v Tako nam tudi kažejo vsakdanjV skušnje. Četrti dan v mesecu juliju je ve-lepomena za Združene države. Možje. zastopniki tedanjega ameriškega ljudstva so se zbrali in posveto-va"i. kako se znebiti angleškega jarma in seda i se vprašajmo, kaj je b !a glavna |>odstava izjave neodvisnosti, Oilgovor na to vprašanje najdemo v prvi vrsti izjave, ki se glase: "I'si ljudje so enako rojeni!" "['red smrtjo snno tlft otoki." Toraj začetek in konec je vsim e-nak- Tako pa mora tudi časni presledek Človeškega življenja med začetkom in koncem bit: enak začetku in koncu. Ta doktrina ni padla meni tiiČ tebi nič kar tako iz nebes, ampak naši očetje, dedje in pradedje so skozi mnoge bojazni. tpotreil>e. trplenja in žalosti in skozi socijalne nepriličnosti, orwli do tega prepričanja. In kakšne socijalne neprilike so to bile? Razdelitev človeštva v dva razreda, v gospodujoči in hlapčevski razred. (iospodujoči razred to so cesarji, kralji, knezi, vitezi, baroni, paipeži, škofje, tovarnarji, delodajalci in taka baža, izkoribčevala in srkala je kri hlapčevskega razreda. Hlapčevski razred to smo mi delavci, moramo se pbkoriti gospo-dujočemui razredu. Socijalizem zahteva 'n vsakemu posamezniku garantira svobodo; i-sti zahteva iti nam garantira odstranitev obeli razredov. S odstranitvijo razredov pa dosežemo enakopravnost, pravični gospodarski sistem. S pravičnim gospodarskim sistemom pa preneha privatna last posameznikov, postane vzajemna last vsega vsih. S vzajemno, skupno la-stjo vsega se odstrani rop in izkoriščanje bližnjega. Rop in izkorš-čevanje bližnjega in vzajemna last svetovnih izdelkov prepreči vojske, lakjto in nadkriljevanje posameznega nad posameznimi. S vzajemno lastjo premine veljava denarja in s to mine izkorižčevanje vseh slojev; obresti, davki, najemnine itd. prenehajo in ljudski mir, blagor naroda se pokaže. Vzajemna last, vrv t rust oni in delodajalcem, svoboda in mir sedajnemti hlapčevskemu razredu, pa nam zagotavlja narod-no-gospodnrski sistem. S tem sistemom pa ne le vsi narodi napredujejo v obrti, ampak prične se vzajemno dušno napredovanje. Toraj zahtevati to kar je naše, naša last, katero nam pa krati gospodujoči razred. Na podlagi odstranitve teh razredov, nam socijalizem ponuja sledeče: 1. politično svobodo, občno volilno pravico; 2. ekonomično svobodo in 3. veroizpovedno svobodo. Pomislite samo na v tertji točki omenjeni sad socijalne demokracije: Veroizpovedno svoboda. Ali nI ta vredna boia? 2alibog, da je tisoče in tisoče ljudi, ki niso nikoli v svojem življenju na to svobodo, verska prostost mislili, a še manj pa vrednost iste precenili. Cenjen čitalci naj tega izraza1 ne vzamejo v napačnem smislu razlage, Socijalizem ni verski sovražnik, Nikakor nel Se manj! Socijalizem zahteva versko prostost to je ,pod zastavo socljalizma imajo vsa ve-roiapovedanja prostost, kajti socijalizem nima popolnoma n č s vero n drugim svetom opraviti ampak se peča s vprašanji tikajoČimi se .življenja na zemlji. Socijalizem pod nobenim načinom ne sili to ali 0110 veroizpoved temu ali onemu č kmu človeške družbe; veroizpoved je takorekoč privatna stvar posameznega. Se celo več! Socijalizem .nas zagotavlja, da kjer se več oseb ene in iste vero izpovedi skup zbere, se smejo isti združiti, zidati cerkve, šole, zbira-liščne prostore, itd., ne da bi se socijalizem v take postranske stvari mešal. . Toraj, kadar zavlada socijalizem .veroizpoved postane postranska stvar, nje moč vplivala bode na ver. ska in nobena druga vprašanja. Duhovni držali se bodejo naukov, katere i h uči lastna veroizpoved. Politika in vera si bosti kakor noč in dan. Razumete sedaj? J eden ali drugi mogoče pomena te veroizpovedne svobode, ne bo hotel razumeti, rekoč, zakaj se katoliški duhovni vendar tako branijo socijalizmu in tol ko proti istemu na predežnicah in drugih javnih prostorih govore in ščuvajo. Odgovor na to najdeš v mazin-oku. Socijalizem je prijatelj trpina delavca, isti se bori za delavski zboljšek in dušni napredek, med tem ko te gospodujoči razred, to so delodajalci, kapital in njega tna-šetarji — duhovščina, ki se ti v cerkvi za vsemogočni groš lažejo in> pomagajo kapitalu -delavstvo pod svojim jarmom držati. Njihova posvetna moč bode polagamo odklenkala. Vsemu pride konec ipit tako 'bo t tki i prišel njihovemu jjosvetneniu vladanju. Neumnost je, če si kedo predstavlja -socijalizem sovražnika katerekoli vere. Ko ne bi duhovni sami napadali socijalizem, jih socijalizem ne bi nikoli napadel. Na vprašanje pride odgovor, kdor išče, ta najde, prosite in vslišani boste, izpOlnujte socijalne nauke in dosegli bodete, kar vam socijalizem ponuja. Delavski razredni boj proti kapi-talistovskem Izžemanju, pritisku in dobičkariji je takorekoč nekak politični boj. Delavski razred pa ne more svojih ekonomičnih bojev vo» jevati in svojih ekonomičnih organizacij razvijati in jih množiti brez političnih pravic; če pa delavski razred prkle do politične moči, potem 11111 je možno izposlovati pre-bod produkcijskih sredstev v celotno last. Kakor tu razvidimo, s jedno točko to je glavno zahtevo socijalizma, razvije se stotine in stotine stvari, katere rt oje za njo in katere lahko dosežemo, če dobimo moč, to je si-j lo, katera odpre duri stvarem, ki jiili , zahteva socijalizem. j Glavni ključ do čleveškega blagostanja, ki nam ga ponuja socijal-113 demokracija je politična moč. Kadar pridemo do tega ključa, trUunfiramo zmago nad gospudu-jočim razredom in unič mo razrede; s uničenjem razredov. [» ustanovimo podlago pravičnemu gospodarskemu sistemu, ki je takorekoč roditelj ljudskega blagostanja in miru. Toraj «v prvi vrsti je politika, in potem pride nje moč in naval; zaradi tega rp^raimo gledati, da se pri vsaki volitvi število socijalno-demokratičnim kandidatom oddanih glasov mnogubrojno poviša. Dokler rastetno, nam je še vedno lopati doseči visočino in dokler se upiramo nam je vedno upati zrna-ge. — Vzajemna premena ne {»menja samo osvoboditev proletarijata, ampak celega človeškega rodu, ki pod današnimi okoliščinami trpi. To pa laihko stori samo delavski razred, kajti drugi razredi, vkljub j temu, da se med seboj bijejo, ima' jo svojo podlago na privatni lastnini produkcijskih sredstev in način vzdrževanja današnje družbe se jeden s drugim vjegia. Posnemanje francoske revolucije. Vejiki ipreobrat n>a Francoskem se jie pričel meseca maja, leta 1789. Duma na Ruskem se je odprla meseca maja 1906. Ali IxhJc ta dan tol kuga pomena za rusko zgodovino kot je bil prvoimenovani za ■Francosko? O tem še dvomimo. Kakor 1 stvari zgledajo, je vrjetno, da 1'etrograd ,postane v kratkem času grozno prizorišče maščevane ljudske mase in posledki poitobni pariškem sc bodejo videli. Učenjak gledajoč v prihodnjost 11 zgodovinar, ki zasleduje preteklost, lahko vidi stvari l*>Ij natančno, 'kot pa človek, kateri čita samo dnevnike. Ce čitamo o preteklosti sanjamo zaj.edno o prišli bodočnosti. Edini vzrok temu, da ne moremo vedeti današnjilh posledic, je gledanje. kaj' prinese prihodnjost. Peti dan v majniku bi pač veliko pomenil za francoski narod, tega ■dne sešla sc jc prva skupščina, lahko bi bili videli, da temu je sledil t4. dan v* juliju, za tem 4. dan v avgustu in naposled 5. dan v oktobru. Za nas so pomenljive vse te točke, kajti iz njih vidimo v bodočnost. Kolikokrat iv francoski revoluciji so se možje varali, misleči, da je čas potekel iu da jc konec revoluciji ! Ko so se zastopniki ljudstva zbrali, da slišijo prcstolni govor, postalo je ljudstvo navdušeno, misleče, da je zmagalo. Ko 1« bili pogledali v bodočnost šestih let, ki so imela slediti, bi lahko v duhu videli, da so v igri krvave dramatične predstave. Bode li tudi Petrograjska palača zavzeta, kot jeibila palača v Ver-sailes? Hode se li "mali očka" obotavljal liki Ludovik XVI.? Bojo li, tudi Ruski vojvode pobegniti v ■Nemčijo, kakor so to storili francoski visoko-lahkaiivci in se potem vrnili na čelu tuje armade proti svojim deželanom? Se li tudi v Moskvi ustanovi Jakobinska republika, ali tej podobni konsolatorium. katerega so puške Napoleona pregnale ? Kaj prkle? Ali ruska republika, družabna vlada al: ostane starina-rija nadaljnega mučenaštva in pregnanstva v sibirsko dušno temno-to? Kedo ve? NI znala rpčuniti. Pri neki tožbi za razporočitev je soprog.tožitelj zatrjeval, da njegova soproga-tožena ne pozna prave veljave denarja, in da na uieče okoli po neumnosti; na ta vzrok je opiral Bvojo tožbo. Nadalje pravi da ni nikoli zakrpala mali h luknjic na obleki, temveč jih pustila, dn so se večftld in tako v kratkem času uničile obleko! Onn ni poznala pregovora, ki pravi: "En zabo-dok v pravem času prihrani deset" Nekateri ljudje pa so ravno tako nemarni glede svojega zdravja; v počet k u bolezni, ko se ista še ni okoreninila, l>i sejo lahko ozdravilo s Trinerjevim zdravilno grenkim vinom in jtjvljeuje ohranilo. Kadar koli se vstaneto ob jutrah iu bo počutite trudnega, ali grete k obedu brez dobrega teka, ali nt morete opraviti svojih opravil kakor običajno vzemite Trinerjevo zdravilno grenko vino. Ce vas boli glavu, ali ste nervozni, če ste bledi in slabi; če obupa vate ali se vs trna i te, če ste zaprti: če vam je jezik neuuravno čudne barve in imate tem no, gmotne oči rabite vselej Trinerjovo zdravilno grenko vi-no in pomagalo vaui bode. Dobiva se v vseh lei arnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, 111. Listu v podporo, J. Henigsnian, Pueblo, Colo.JO.nO J. Mišica " " $0.50 Frank Bojo " " 10 25 J.Kochevar " " 10.25 J. Gaber " $0.50 N. J. Radovich " " $0.25 Skupaj.......12.23 A. Janaček, Roslyn, Wash., $0.50 Največja slovanska tvrdka Emil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. So priporoča vsim slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsaktorih potrebščin. Izdelek je najfinji in najskuBnejši, pri tem pa zelo zmerne cene. _ Pišite v svojem jeziku po vzorce ali vzorčno knjižico. Nestevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost ni okusni izdelek naročenih potrebščin. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam prij>oročiim tudi mojo dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. ndl( »e v Cc gostom se vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došll! "fcfl Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 8. Centre Ave. Chicago, O" Dr. M. A. Weisskopf Ave. Telefon Canal 476 Uradne ure; do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne !■ od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e. e c 3 | g S 3 ~ s N O -S .O'® P C > >W D, fi S 3 * B S F. f. SKALA & CO. 320-322 W.I 8.St.,prodaj a prevoznih listkov ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne listine jpo celem svetu soBebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestav-lja plačilne iu drugo pravne liBline. Izlerju-jo dedsSine. Zatopetvo prekniorsklh družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. F. J. SKALA & CO. »20-322 W. 18tli Str. Chicago, 111. UMi,, J u IIIIIhlBI f' ll' II* o 5*« ® «0 s 3 09 • £ MOČNO BLAGO. Najhrže. da ste videli že knko oznanilo in si predstavljali, kitko po ceni se blago dobi. Ali se spominjate, kako slabo blago ste dobili in ei sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete ozn amovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete nabaviti. (irete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisa-no, To je glavni vzrok, du mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta ji- za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo yč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vie l.r> do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blugo in oeno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke. 0 la a svosodb I "Glas Svobode" [The voiob or Liberty] WEEKLY Publithod by The Glas Svobodo Co 669 Loomis St. Chicago, 111. EaUred al lb« Toat Offto« at Ubkoago, lit., ai Second Clan MatUr. Subscription HAO p«r year. Advertluementa on igrMmoni. "Qlaa Svobod«" itld« t »akt p«t*k a velja za AMERIKO: ■a celo leto ................91.50 ta pol leta ................. 7B« za kvropo: ta celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron • Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik*. Naslov za dopiBO in pošiljatvo jo sledeči: 'OIhh Svobode' 669 Loomis St. Chioaqo, III. l)opisi. Chicago, i. avgusta Cenjeno uredništvo "Gl. Sv." V prilogi vam pošiljam dopis, katerega sem menil vam poslati še pred par meseci. Ker pa mi je bilo dobro znano, da se je prejšnji urednik nekako intimno pečal s č. g. So-jarjem, odložil sem stvar na stran in čakal priložnosti. Ko sem čital v zadnji številke "Gl. Sv." oni članek o Sojarjevi predigi, me je čtivo o-junačilo in domislil sem se na dopis, katerega sem vam poslal. Ci-tajte: Od boja do zmage: "Od boja do zmage", tako si tudi misli naš chikaški oznanjevatelj "resnice". In zakaj pa ne l Ne zamerimo mu na energiji in delavnosti. Ni še dolgo tega, ko smo izpod njegovega peresa prejeli cerkveni račun in dasi je ž njim zaslužil vsestranske kritike, se ga je vendar-le prezrlo. Ta račun je moral izdelati pod nekim posebnim pritiskom, ker drugači bi mož-"liberalec" (tako se sam nazivlja) ne mogel kaj ta-cega izdelati ter posameznike, kakor tudi društva pod nekim upliv-nim pritiskom zabilježil, ter s tem upi! kedo d d več. Pred par dnevi (tega je vže 2 meseca. Opomba uredništva.) pa smo po pošti prejeli, kakor se mi poroča menda vsi v Chicagu bivajoči Slovenci, potem bodi si verne ovčice svobodomiselniki, socijalisti ali "brezverci" neke vrste letake ali formularje s par dopisnicami v prilogi --"saprabolt" kaka energija, o delavnosti pa raje molčimo. Vse kar imajo prejcmalci s to dopisnico za opraviti je začrtati svo-to, katero se zavezuje plačati za gradnjo ali dozidavo cerkve, in pod svoto v spodnjem desnem kotu pa podpisati svoje ime in naslov Gospod Sojar si misli, da se bi "Mil" "gr". (enadirja) škofa prisililo, dati mu posojilo, ako mu podmoli pod nos ogromno svoto s toliko podpisi. Rojaki pa naj pazijo. da kar so podpisali in za kolikor se obvezali, da bodejo gotovo tudi dali. ne da bi si se potem kedo izgovarjal in rekel kakor Ribničan: "Dovolj je obljubiti, a obljubiti in plačati bilo bi pa preveč." Recimo, da bi bil to neke vrste pregovor, ki jih rode po Šiški, ne vem pa- od kod je g. Sojar privlekel Ribniča na ter ga vvrstil v letak. I nuj, pa bod že taku al taku, da si sem Ribničan sam, mu kot dobra nepoboljšljiva dušica odpustim to in vse drugo, kar je blatil do sedaj; nikakor pa ne morem prezreti zadnjega odstavka v »em letaku, a to ne samo jaz ampak večina napredno svobodomiselnih n>ož. Ta odstavek se glasi: "S prihodnjo nedeljo se bodo pričeli v naši cerkvi pri 8. in io. sv. maši apologetični govori ali poljud-no znanstveni govori v obrambo naše »v. vere. 3. junija bom dokazal, da je Bog. 10. junija bom dokazal, da ima vsak človek neumrljivo dušo. 17. junija bom dokazal, da je posmrtno prvljtnje; nebesa in pekel. 1. julija pa bodem govoril o vzrokih brezverstva. Če ljubiš resnico, pridi v cerkev in slišal boš — dokazano resnicol" Hudiča — "dokazano resnico", no to je pa vendar nekaj 1 Jaz pa rečem, da dne 22. julija je g. Sojar dokazal resnično — gmotno stanje svojih možganov. Gospod Sojar je omenjenega dne napadal socijalizem, socijaliste ali nevcrce in svobodomiselnike. Kadar se pa gre za "vsemogočni tolar", takrat se pa plazi s svojo bisago po hišah socijalistov in svo-bodmiselnikov, takrat se sam nazivlja "liberalca" in celo izjavil se je, da je "svobodomiseln". Oh, spaka/l Uredništvu "Glas Sv." častitam, da se je tako vrlo za stvar zavzelo, tipam pa tudi, da debata, katero nam "Gl. Sv." zagotavlja, bode vredna čtiva. Ribničan. (Opomba uredništva. Gospoda Sojar se je pustilo popolnoma na miru. kajti uredništvo, vkljub temu, da bi lahko napadalo sem ter tja osebo, katera se prišteva "lil>eral cem in svobodomiselnikom", se ni hotelo vtikati v farške stvari, ako prem so iste zaslužile bičanja. Gospod Sojar pa naj bo uverjen, da od sedaj naprej se ga bode bičalo s pasjim bičem — po zaslužen ju 1) Sv. pa obilo vspeha. Pueblčan. Zohvaln. Društvo "Orel" št. 21 S. N. P. J. v Pueblo, Colp., se tem potom zahvaljuje vsim onim, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo pri druš-tveni veselici dne 15. t. m. Našim nasprotnikom "dušma-nom" se obratno zahvaljujemo za njihovo potilo delo, katero nam je več koristilo, kot škodilo. Veselica se je izvrstno obnesla in društvena blagajna se je ojačila za $237.50. Društvo "Orel" poživlja vse one rojake, ki še niso pri društvu, da nemudoma pristopijo. Pristop stane $4.50, a s tem pa dobi prositelj regalijo in Jednotin znak. Mesečni prispevek pride do $1.50. V slučaji bolezni plača društvo $12 tedenske podpore in v slučaju smrti dobe njegovi dediči $500. Ne odlašajte s pristopom I Odbor. 24. junij« bom dokazal, da j«±£en povrat nojakove druiice. katoliška rem edino pran- , r-^Kbjakom pozdrav, Jedtooti Frontenac, Kas., 12. julija. Cenjeno uredništvo našega lista "Gl. Sv." Blagovolite natisniti sle deče v poduk in svarilo rojakom po širni Ameriki. Žalibog, da moram svoje rojake po listih blatiti. Pred par meseci pri šel je v Frontenac naki Jakob La zar, kateri si je, sit krampa in lopate, domneval, da rozume mesar sko obrt. Seveda mi tukajšnji roja ki priskočili smo mu na pomoč in ga pod p r al i v denarnih in drugih [>otrebah. 'Kšeft" je dobro delal, a 25. m 111. požrla ga je noč, z nočjo pa je zginil tudi naš težko zasluženi nov čič. V bližini osemsto dollarjev nam je odnesel iti radi tega svarim rojake, da se*ga varujejo in mi osebo naznanijo. Nadalje naj omenim se nek drug dogodi j a j. 6 Pred kratkem naselil se je v tem mestecu nek božji namestnik po i menu Lombardi, vroče italijanske narodnosti. Prišel je ravno iz stare domovine in naš gospod "faj-mošter' so ga najeli za pomožnega pastirja. Ta božji pastir je bil pa pravi "diabolo lotteristo", kajti ka kor hitro se je dobro ustanovil, po če! je denar delati na prav mičen način. Kupil je namreč pozlačeno uno za kacih par tolarjev, spisal srečke in prodajal take srečke po 50c. kos. Seveda pri vsaki uri je napravil par desetakov. — Pa tudi to mu ni bilo dtfvolj. Naročil si, je novo obleko pri Starčiču in ko je obleko dobil (seveda Starčiča je od ložil s takojšnim plačilom), zginil je še isto noč. Tako pulijo delavca I če mu ne morejo iztrgati novca v cerkvi, mu nastavijo vado in sgurno lahkomiš-leni delavec po isti zagrabi, a vsakokrat pa se opeče. H sklepu tega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike, "Gl. Sv." želim pa obilo vspeha. Franc Božič. Pueblo, Colo., 19. julija. Cenjeni čitatelji "Gl. Sv." se mogoče še spominjajo na neki dopis iz Pueblo, Colo., v katerem se je poročalo, da je znani pretepač, ki je bil vslužben pri J. Sncdevcu pobegnil s ženo našega rojaka S. M. v Seatle, Wash. Neskušena ženska, ki se je pustila preslepiti kalilcu miru se je po preteku treh mesecev vrnila k svo-jmu zakonskemu možu in ga prosila za odpuščanje. Seveda dobrosrčni mož, spomni v, si Kristovih besed "odpustite jim, saj ne vedo kaj delajo" usmilil se je žene in ji odpustil. Sedaj zopet živita v miru. Najbrž, da je dotični dopis z dne 18. aprila t. I. strnil CirilČka in da }e »ti prosil vsemogočnost za sre- PROŠNJA ZA OBJAVO. Naprošeni smo od nacijonalnega eksekutivnega kluba socijalne stranke objaviti sledeče: fCongregacijske volitve v tem letu bodo najbolj važne, kar jih je dežela imela izza časa zadnjih let. V teh volitvah postane socijalna stranka faktor, in da si pridobi per-venstvo zagotovljeno ji je z ozirov, da se nje število množi dnevno. Mi toraj, upamo nabrati fond za te ikongregacijske volitve, ki so velikega pometva, verujemo torej, da se bojo vse stranke finančno pripravile za boj. Glede na to, priporočamo, da se obvesti vse strankine člane in somišljenike, da darujejo za ta fond svoto v znesku eno dnevnega zaslužka najzadnje do meseca julija. Ena tretjina te nabrane svote se razdeli na lokalne klube, druga tretjina na državno in tretja na narodno organizacijo. V državah, kjer ni državnih organizacij, porazdeli se na polovico in sicer prva polovica na lokalne.klube in druga polovica na narodno organizacijo. Priporočilo. Nadalje priporočamo vsim socialnim glasilom, da to objavo redno oglašujejo in priporočujejo, tako da se vsi strankini člani in somišljeniki zavedajo in stopijo v boj v tej velilki borbi. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Havaiko Francoska proga GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. Now York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence La Savoie... .HO.OOO ton. .22.000 ton. La Lorraine..........22.000ik)n. La Touraine.........15,000 ton. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna meBna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 32 Broadway St. New York. MAI KICK W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medofth, ngent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Junkovlch, ngent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarie, agent na 216—17. cesta, St. Louis, Missour. P £ £ £ £ £ £ £ phone: Bell 1271 ,T. Cdy, Central 4279 K ^ Slovenska notarska pisarna, V CLEVELAND, OHIO, kjer se izdeluje vsu notarska iu Bodnijska opravila kakor: pobotnice, pooblastila, dolžna, odstopna, čezdajanBka. ženi- ^ tovanjska, kupna pisma, i.t.d, prepisi intobulncije, tožbe v ^ slovenskem, nemškem in angleškem jeziku raznovrstne pros-njo v vojaških zadevah, ter iztiriavajo dolgovi tukaj in t ^ stari domovini. Zastopstvo pri sodnijah. Prodala ^ parobrodnlh listkov, pošiljanje denarja. r^ FRANK K0KČE & A. IJKNEDIK. 6204 St. Clair Ave., preje 1778 St. Clair St. Clevelad. 3 1 Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvu prt ~ NAS Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAYCI! Cene delnicam so vedno višje. Našega novega parobrodnega društva parohrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal kraano prosperiteto. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega »o tudi cene delnicam poskočile. 60 je čas, da Bi vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrad nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic,.dokler so še po $6.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjoni naslov. in Gl. Vsaka delnica Je vplačana popolnoma, In se nemore več vplačati. (Incorporated nnder the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorporlrana po državnih zakonih 1 glavnico $2.000.000, od katerih je žo $1.600.000 uplaranlh. 108 tireenwlch Street, New Terh. Cenjeni gospod:— k 8 tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $6.00 komad, in Vam prigibno pošljem »voto od....................dolarjev, katero upotrebite t »*oraj povedano avrho, in delnioe mi prej ko mogoče dopošljite, S tem te razume, ako pred plače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto te v celem zneska. Ime....................... Ulica ia it...... Me«to in država. Dne.... Caki. m« ,190.., ica (trata) in pošto« nsk—iio« aaj m pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. 0000020202028901020201010201320101010101 , . . ' • - ■■ SP s* . ■ ■ m UUAB 8VODODB Nsrttor-niki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: g sedežem v Chicago, Illinois. Predaedsik: John Stonich, 569 S. Centre Are., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, IU. Tajnik: Mabtin Konda, 669 Loom is St., Chioago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Ohioago, IU. Blagajnik: Fbank Klobučah, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111, Dan. Badovinac, P. O. Bor 193 La Salle, III. John Vbbščaj, 674 VV. 2lBt PI., Chicago, IU. Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Mabtin Potobab, 564 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohob Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jaeob Tibol,9002 Strand St. So. Chicago, 111. Mawtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Josip Matko, Box 481 Claridge, I'a. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. T8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljstve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sojo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljsjo svoje dopise jodnotneinu tajniku. Ker Bom moral čakati nekaterih listin dozadnje minute se je toliko uradnega poročila mikupičilo, ti« nisi m imel proBtoru v zadnje številki celega poročila objaviti. Radi lig« Bledi nadaljevanje v tej številki. Prestopil udje. Od društva "Edinost" št. 23 v Darragh, P«.: k društvu "Zveza" št. 36 v Willock,Pa.: Ivan Arh, 846. Prvo šteje 46 in drugo 33 udov Sprejetje novih društez'. Novo društvo "Večernica" št. 4.' v Aldridge, Mont., sprejeto v .S. N. P. J. 2. august a 1906. Ime na/ društvenikov so: ,lvan Lesar, 2065; Frank Aleš, 2067; .Aiop Baloh, mCa), Josip Jerman, 2071; Andrej Šatrko, 2073; Josip Kočevar, 2075; Frank Remic, 2077; Jakob Blatmik, 2079; Jakob Gornik, 2081 ; Andrej F. Pisch, 2083. Frank lic. 2066; • Ivan Ceplak, ->o68; Frank Naglic. 2070; J van FiHcian, 2072; Anton Kemic, 2074; Andrej Bizjak, 2076; Anton Lomšek, 2078; Anton Radovšek, 2080; Josip Filician, 2082; Društvo šteje 19 udov. Izobčeni udje. Od društva "Triglav" št. 2 v La Salle, 111.: Josip Penca, 1027; Frank Murn, 1419. Društvo šteje 126 udov. Od društva "Bratstvo Naprej" »t. 9 v Yale, Kans.: Ivan Marko-vič, 272. Društvo šteje 60 udov. Umrli udje. Od društva "Zveza" št. 36 v VVillock, Pa.: Josip Sinkovic, 242; Ivan Schmidt, 1633. Društvo šteje 32 udov. Pristopile čUvtiče. K društvu "Zveza" št. 36 v Willock, Pa.: 2063. Društvo šteje 1 članico. Karolina Lukančič, Iz urada Jednotnega tajnika i I P. Jednote v Chicago, III. Opetovano prosim društva in njih uradnike, da ista točno in rvnemo delujejo in pošiljajo uradne listine na Jednoto. Pravila zahtevajo, dai razpišem mesečni ases-ment in odpošljein istega na podrejena društva najzadnje pet in dvajsetega vsacega meseca. Kako pa naj to storim, če n. primer od enega in istega društva sprejmem na-kaznico za poslani denar na 20ti dan v mesecu, mesečno poročilo na 25. dan a druge ostale listine na 27. ali celo po prvem druiega meseca. Zopet druga društva mi ne pobijajo popolnoma nobenih mesečnih poročil, vkljub temu, da vsakemu posameznemu društvu s asestnen-tom vred ista odpošljem. Kako naj tedaj Jednotin tajnik ve razna stanja društev, ako mu ista ne pošljejo nikakoršnih poročil. Pomislite toraj, da ako se društva ne drže reda in pravil, takrat se tudi Jednotin tajnik ne more in ni v stanu svojih opravil in dolžnosti vestno opravljati. Če si ogledate "Ustavo m pravila" S. N. P. Jednote, člen II. oddelek III., vkleli bodete, da Jednota zahteva in predpisuje, da glavni tajnik vestno opravlja in spolnuje svoje dolžnosti; ravno tako pa si oglejte dolžnosti, katere predpisuje Jednota uradnikom podrejenrh društev. „ Nadalje prosim in opozarjam vse on« tajnike krajevnih društev, kateri mi suspendiranje, izobčenje in zopet sprejetje udov Ud. naznanjajo v privatnih pismih, da to navado opuste v prihodnje in da se poslužujejo za to izdanih listin, ali pa vsaj zaznamujejo na mesečnem poročilu pod rubriko "Opomba". Nadalje sc prosi tajnike, da kadar ka- cega uda suspendirajo, da za njegovim imenom (to je imenom uda, ki je bil suspendiran in zopet nazaj sprejet) pod rubriko "Opomba" zapišejo "zopet sprejetCe se ta opomba ne napravi, da mi veliko nepotrebnega dela, brisanja po knjigah in zapisnikih,' ravno tako je pa tudi možno, da se isti vpiše za "novega" uda itd. Toraj pazite na to, da se držite teli navodil, kajti malo vestnejše uradovanje od vaše stra-ni, prihrani mi vel ko dela. Najpoglavitcjša stvar leži v točnosti pošiljatev raznih listin na Jednoto. Vse listine skupaj in ne jedna danes, za par dni druga, za jeden teden zopet druga intd. naj se odpošljejo pred petnajstim vsacega rojeseca, tako da j:'h prejmem naj zadnje okoli osemnajstega. Tajniki naj pomislijo, da jaz mo, ram vse listine v razne knige žabi-Iježiti, vzajemati iz njih podatke in potem, ko je enkrat to storjeno, moram izpisovati asesment in ga pred 25. vsacega meseca na društva razposlati. Tako dolgo, dokler ne dobim mesečna poročila itd. od društvenih tajnikov, nisem v stanu delati na asesmentu in ga ven poslati. Tako ljudi božji držite se reda in pravil in spolnujte svojo dolžnost, ako hočete, dai stvar vestno vodimo in da nam ne bodejo postranski ljudje nerednost in nedisciplinama uradovanje uradov, katere imamo, predbacivali. Nadalje opozarjam vse tajnike, da ako kateri udov želi predrugačiti stojo pro ko, mora tajnik oporoko in "polico*, katero »poročevalec drzi. na Jednotinega tajnika poslati. M. V. Konda, tajnik. ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanimo po časopi sih, da smo zmožni, ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da» bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. 2e nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdraivili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož iti žensk, kajti to so edi ne bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi hi pride nur iz Vaših krajev. Toraj' rojaki, ako imate kako bolezen izmedi onih katere so imenovanje spodaj,ne-po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vasem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagati v najkrajšem času. Bodite previdni ! Oglasite s« pri nas, predno se obrnete do kakega druize.ka zdravnika. Zasrtrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in spldh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,?—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTIUTE. Dlt. DRILL slovenski zdraunlk, h katerim se lahko p«govorite. 703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite ntmt vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite va še bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolani in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penn Ave. Pittsburg, Pa. P. Hchosnhofen Brg. Co'a. Najboljše pivo je |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. — (524 80. CentreAvo. — Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima Bedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vso po zmerno nizkih cenah Chicago, III. Kasparjeva držav-11 a banka. m Blue Island Ave, Chicago, III, plačuje od vlog, 1 ■ jan. pa 30 jun. iti od 1. jul. pa do 30Jdec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja so tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojujo na posestva in zavarovalne police. OKUS ********************** A Zdrav mož ali žena se veselita dobrega okusa. Uživanje jeli brez okusa tie korisiti človetkemu teleBu. Ko uživate jedi s elnetjo, takrat se ves vaš sestav okrepčuje. Ako imate Blab okus, potem je najboljše, tla prec začnete rabite SEVEROV v Zi vlj enski Ealzan. KI ZDRAVI neprednost, zabasanost, onemoglost, zgubo okusa, slab želodec, težko dihanje. Cena 75c Popotnikov dokaz: "Severov Zivljenski balzam se je res izkazal izvrstnega ob času moje bolezni. Po rabljenjndruge steklenice istega ecm j-epolucn a 01 dna« 1. liplnn tam-prebavnosti čež devet let. Ko sem bival v Braziliji. kjer je velik razloček med domaČim in braziljBkem podnebjem, me je ta bolezen hudo nadlegovala. Itknl m n jj< n t«j, o risi m je mogel dobiti dokler nisem začel rabiti Vašega izvrslntg« Življenskega balzama. To je zdravilo, katerega ni mogoče zadostno pohvaliti. »laz ga priporočam vsem, vsem, ki trpe na neprebavnosti in zabasanosti." Wax Lexa, Oshkosh, Wis. Kolcanje. Ixdihavanje plina iz slabega ielodca, smrdljiva sapa, nečist jezik, plavobol, nemarnost. kisel želodec, oboleli živci in druge bolezni so znaki bolnega želodca. Ne odja-šajte, ampak prec se začnite zdraviti s Severovlm Želodčnim grenfecom. Cena 50c in $1.00 Drgetanje. Tresenje živcev,pomanjkanje spanja, glavabol, nestrpnost, in druge nenavadne slabosti psvzroče neredni iivci. Ne odlašajte, ampak prec začnite rabitT Sererov Nervotna Cena 91.00 Krči. Vselej ko krč zvija otroka ali pa ndraslega človeka, vedno je bolečina neznosna, Najboljše zdravilo zoper krč, koliko, kolero, poletno bolezen in vse druge take bolezni je SeveroTO Zdravilo soper kolero In drisko. Cena 25c in'50o. E V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost. M W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA _ a lab svobodb VESTI IZ STUM DOMOVINE IK it jugKlingtltili pokrajin.' _ i "Kxuarna Evropd' v Gorici, vrn:la» je list "Glas Svobode", radi tega ker je uredništvo rabilo slovenski natsk>v "Gorica" (Goerz), Na zavitku.se je čitalo: "Vrnjeno ker se poslužujete "Gorica" in ne "Gorizia". IJst smo ustavit. Ce misli Kavarna Evropa, da «1110 "Žlin-drtovči" se moti. Mi smo Slovenci in ne Italijani 1 Momar z oklopnice "Kttjaz Po~ tem km" v Ljubljani. 14. jul. je dospel v Ljubljano Rns Lev Markovič, ki je bil mehanik na ru*ki oklopniei "Kttjaz Po-temkin Tavričesk j", ki se je lani uprla proti državni oblasti in razvila revolucionarno zastavo. Kakor jc znano, so se uporni mornarj končno izkrcali v Knostanci in iz ročili oklopnco rumunskim oblast nijatu. Mornarji s<> se na to raz kropili po svetu, iskajoč si dela Največ teh mornarjev je odšlo na Angleško. — Med temi je bil tudi mehanik Lev Markovič, ki je dobil služIlo na nekem parniku v Glas-gowu, na katerem je odplul v Indijo in Avstralijo. Na povratku bi moral parnik pluti tudi v Odeso 7. oziram na to je Markovič zapustil pa mik, da ne pade v rpke rusk Iglici ji, ter se napotil jx> suhem nazaj v Glasgow. Drugi dan po njegovem priliodu v Ljubljano st mu je po Etbinu Kristanu izročila* nabrana svota 7 K. — Markovič je na to 0d|)0t0val v Gradec. Starosloivnski jezik tut dalmatinr skih gimnazijah. Kakor poročajo dalmatinski listi, so letos maturandi na dalmatinskih gimnazijah biK prvikrat izprašani »z staroslovenskcga jezrka, ki so ga šolske oblastnije preti tremi leti u-vedle v dalmatinske gimnazije. Dekan Anton Žlogar, ki je doslej sitnaril v Šmartnem pri Litiji, jc imenovan za kanonika pri kapitlju v Novem mestu. šmarčarU so z ajdovico in cunjami kadili za njiim. Dunaj. — Sprejet je predlog, da se za Kjočevce ustanovi posol>en nemški mambt, odklonjen pa Plan-tanov predlog, da se za mesta in tige za Kranjsko ustanovita dva posebna mandata. Velika nesreča. V Lučanah na Štajerskem je te dni živ:nski trgovec Franc Strab-lek izročil pred gostilno voz s konjem hlapcu v nadzorstvo. Naenkrat se konj »plaši in zdirja čez dvorišče, za seboj potegne hlapca, da mu ;e plava bila ob tla. Htopcu se je razbila lobanja, da so mu možgani izstopili. Bil je na mestu mrtev. jo oči, razrežejo ustnice, nasekajo nos, sknve noge, pohabijo roke itd. in j 1» potem vodijo po semmjih, cerkvenih shodih itd., kjer dobe za svoja grozodejstva miloščino od ljudi. Strela udarila i' Iculjo. Blizu Pulja je udarila strela v ribiško ladjo ribica Abbeja in. mu u-bila poletnega sina, drugega pa težko ranila. 7oletni starec je moral sam veslati z mrtvim in ranjenim sinom v ladji proti obrežju. Ko je prispel v Pitij, je p! a kal kot maj hen otrok. Pri očividcih je vzbudil ta dogodek največje pomilovanje I 'ilharjev spomenik. Kakor se nam jioroča iz Postoj-| ne, so že jeli kopati temelj za [>od-stavek k spomeniku. .Kamnoseška dela. kakor tudi izvršitev ozadja je prevzela Ivrdka Zaeharia v Nabrekni. Spomenik, ki bo po sodbi strokovnjakov naravnost impozan-J ten, se odkrije, kakor je bilo jav-ljeno, t-». avgusta t. 1. Pri odkritju !x> imel slavnostni govor gosp. prof. dr. Josip Tominšck iz Ljubljane. A'ajdeti dezerter. Na planini Visnitz v ol»č ni Kappl na Tirolskem so 2. pr. 111. našli vj neki pastirski koči mrtvega topni-čarskega četovodjo Simona Horvata, ki je 2*j. decembra 1905 dezer-tiral od svoje baterije. Truplo je bilo že poginoma strohnelo. Ker se je na srajci se lahko dalo citati s tinto pisano ime "S. Horvat", sej je s tem dognala identiteta. Horvat je ležal najmanj pol leta mrtev in je bil baje doma iz ptujske okolice. 40/etniea bitke pri Vistt, kjer je avstrijska mornarica pod poveljtrištvom Tegetihoffa izvoje-vala sijajno zmago nad italijanskim brodovjem, se je vršila 20. pr. 111. Ta dan so bile velike svečanosti, pri katerih je sodelovalo 36 bojnih •ladij. Slavrtast: se je udeležil tudi fcm. Beck s celim štabom, admiral MontccuccoH iti fcm. Varešanin. Čez 50 let se je iriiti iz Amerike domov v Dalmacijo kmet Bene Ra-dovič Izmed sorodnikov ga ni nihče več poznal in mnogo jih je že pomrlo. Materinski jezik je Ratio-vič dirani! popolnoma. Smrt na potwanju. S. pr. m. je izstopil na postaji Gratwein na Štajerskem iz vlaka, ki jc vozil proti Trstu, neznan mož. Sel je v čakalnico in se tam usedel. Postalo mtt je slabo in v nekaj minutah je bil mrtev. Iz papirjev, ki jtfi je imel pri sdbi, je razvidno, da se mož piše Mihael Plisfč in da je bil na potu iz Amerike. Najbrže je doma iz Mnrne Reke, ker si je do tjakaj kupil vozni listek. Mož je imel pri sebi nekaj denarja. » Otroke kradejo neznani ljudje v Runii na Hrvatskem. V kratkem so izginili trije otroci. Sodijo, da »o jih ukradli cigani, ki mlademu Otroku izkoplje- Voda vdrla v rudnik. X Ivancu na Hrvatskem je 14. t. 111. bila silna jjovodenj, kakršne ne |x>mnijo niti najstarejša ljudje. Vsled povodnji je votla vdrla v on-tlotni rudnik. Osem oseb j>ogrešaja Ce jih rešijo, je j ako negotovo. Kavcij verige se je zastuli! v teh j -4lL'tni Ivani VehtiČ v Arnežu na Štajerskem, ko je skočila z voza. Kavelj jc dekletu raztrgal telo do| križa in jo tako ra zmeša ril, da je v silnih mukah umrla v bolnici. Strašen konec treh železničarjev. V tKvdeljo, 15. ju!., je na kolodvoru,v Brucku ob Muri na nekem železniškem stroju para s silno eksplozija odtrgala zamašek, ki je zadrževal parni pritisk. Para je but-1 nila v na stroju stoječega stirOje-vodjo Wildaruerja, kurjača Antona anka in strojevodjo Julija Darn-horna, da so bili v trenutku opeče- j ni do skrajnosti po vsem telesu, in da so v ponedeljek vsi trije umrli v groznih bolečinah. Prva dva sta bila iz Maribora in sta vodila stroj, na katerem se je zgodila nesreča. Prijatelji pa taki! V Ljubljani sklepajo klerikalci z social-dejuokrati pobratimstvo in se jim vsiljujejo kot največji prijatelji. Ni bas težko uganiti, da radi tega, ker so v manjšini. Kjer so pa črnuhi v premoči, tam j h pa brezobzirno preganjaj a. V St. Vidu na Dolenjskem, kjer kraljuje in ukazuje v vsej svoji mogočnosti slav-noznani Marinekapitau, je mlekarna. v kateri je za mlekarja neki socijalni demokrat. A glej! Naenkrat se je ztlelo farovški gospodi preveč, da bi ta tu služil svoj kruh. Kaplan Gtiidovec je začel napenjati strune, in na pomoč mu je prišla še neka dolga farška prekla — župnik iz St. Lovrenca. Gnidovec je nagnal svoje kirnovcc okoli "pristno katoliških mož", ki so nabirali fxidpise, češ, tla socijalni demokrat ne sme biti v mlekarni. In odpovedali so mlekarju, očetu štirih nepreskrbljenih otrok, službo radi te-ga. ken je — socijalni demokrat. Tako se godi tam, kjer imajo kte-r kalct oblast v rokah. PAULINA ŽAGAR, 1516 Hecla Street, -- CALUMET, MICH. Roman "The Jungle", katerega je.spisa! naš slavni sodrug Upton Sinclair, stane $1.20, po pošti $1.-35. Naročuje se v našem uredništvu. Vsaki Angleščina vpsč rojak bi moral to knjigo brati, v katerem je razkrinkano hudodelstvo čikai-kih mesarskih baronov. Kdor jo želi, naj se oglasi pri nas. da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ^ VelespoštOvani gospod Collins M. I, Naj prvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava' hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi jeojačalo, tako, da se moji znanci čudijo ko i m pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste me hvala Bogu, in Vam se lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me ni jeden tukajšnjih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi mogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek tu- bi biW^vlan bi mu tmli ne bilo teba zdravnika in ne bi ttfnarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetit in jaz mu ostajam hvaležna do zadnjega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, ter ostajam hvaležna Paulina Žagar, ________ 1516 Hecla Str., Calumet, Mich. Izdravifen od revmatitma v r«k«h In nogah In aelod-tnt bolet nI. Dragi Dr. E C. Collins M. L New York. Jaz Jožef PavliČ Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih |>oŠiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udatinobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Joief Pavlič, __ Box 334 Aspen, Colo. V, S Jovanovich, New Albany, Ind. Poleg teh imamo Še mnogo zahvalnih pisem, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. ROJAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je resnica, zato pazite kuniu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. Collins N. Y. Medical Institute. 140 West 34th Street, tfjSW YORK, Jf. Y. ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in temeljito znana ter edini' lain ore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih Želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu nosu, glavi nervoznost, Živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho l.fnnl, inlni nli.tXn! an 1... 7.1 ! I.I' _____I _ I___ _____ I " V ■ . * ... J J t , ,y ■ , - ,, .. / ..... ""d" ••• wuuiimw, i 'w | h i, .sianosii pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabijevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, (Zdravljenje spolnih boleztiij ostane popolnoma tajno.) Da slavni a pa vsaki Izležen natančneje spozna, naj piše po obširno knjigo „Zdravje" katero je napisal lir. h. t. tolllns M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. ZATORAJ ROJAKI 1 Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL IKSTrrUTE. 140 West 34th St., New York, N. Y. Polem »meto biti prepričani v liaikrajlem ča«« popolnega otdravljenla. /a tlite, kateri lellja sami ojebno priti » ta i»vo,l I« L.rt „,t„n O-ure ijutraj do s popoludne. Ob nedeljih in prainikih od to-ure dopotudne do t popohidne. "»"»no prm v ta tavotl. le isti odprt od Edina vinarna. ki toči najboljše kalifornijska in importirana fina. Kdor pije nase vino,trdi,da še ni nikdar* Bvojem življenju pokuaii boljšo kapljico. Vsi dobro došli 1 NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca Bodovice mineralne vode in drugih noopojnih pijač. S2-84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno OSTILNt*-- na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna Vsak |N>tujoči Slovenec dobro do- šel. C. HOFBAUER. Rojaki, naročujte si "61. Svobod©.' N a z d a r rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni =Salooip Točiva vedno sveže pivo in pri§. tne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen posetse priporočava brata Kosiček 590 S. Centre lic. Ctiici^i, IIL > __— 'glas svobode 7 PRAVA POT DO DENARJA, Hranite ga, ter vložite g& na zanesljivo banko, kjer bode varen. Popolnoma zanesllvo vložen je y INDUSTRIAL SAVINGS BANK 652 Blue Island Ave. Svoto, vložene do 12 julija, obrestujem s 1. july naprej. Ustanovljena 1890. vsako soboto odpbto do 8 ure zvečer. Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BttIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. t§TTJT»4*»i*ij?T|T Jakob Dndenhoefer VINOTRZEC 339 Grme Street, Milwaukee, Wisconsin. ' Priporoča vslni slovenskim salonom svoja Izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi im-portlrsna vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka, P.J.Dedrich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. R---71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. driavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourejo-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool taolo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Ave. blizo 19 mlioe Chicago, III. ATLAS BREWING CO. Bluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. a i LAQER MAQNET I GRANAT 1 Razva/a pivo ▼ steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, no zabi se oberniti do iiub, k n j t i mi te bodemo zadovoljili. PoStnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki poŠti za nos vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. PiSItc po navodila na SOOTH CHICAGO SAVINGS BANE 278—92nd Street Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec Medno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerievo zdravilno, grenko vino najboljfie domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek, Izbomo prebavi j an je. Trdno zdravje. Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. To ie zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljSe diSale jedi, kot krepealo in Čistilca krvi> branite bolezni. POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 790 So. Ashland Ave.. CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speeielitet: Trincrjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. RAZNO. Šolske sestre v Celju so res prav kotnodne "dame". Zdaj koncem šolskega leta jim je na-krat padlo v glavo, da bi bilo dobro izročiti "katehetu", "ki poduču'je na njih zavodu, "malo" darilce za njegove uspehe, ki jih je dosegel — če pri otrocih ali pri učiteljicah, o tem nam viri ne povedo ničesar. Da bi ta dar za "iziborne uspehe in ljubeznivost kaplanovo'V same kupile, o tem niso hotele ničesar vedeti ! Zato so si izmislile stvar drugače. Za pove dale so kratko in malo učenkam šestega razreda, naj kupijo za gospoda kateheta drago darilo, katero so "častite sestre" izbrale ... In ubogi starši morajo seči v žep in dati trdo prisluženi denar za1 darove zaljubljenih sester ' ubogemu" katehetu. Župnik pred J<5 leti. Leta 1870. je bila neka komisija c. kr. deželnega sodišča, obstoječa iz sodnika Pessjaka, dr. Stockel-na, ranocelnika Gregoriča in zapisnikarja, v Sori 11a Gorenjskem. Po dovršeni komisiji je povabil takratni župnik gos|K>de na ko/arec vina. Med drugimi {»ogovori ^ vprašal .dr. Stiickel g. župnika, ali on tudi v svoji fari j>obira groše za -sv. očeta. Župnik je na to odgovoril; da ne in pristavit. "Ako se sv. očetu tako slabo godi, kakor poročajo časniki, naj pride na Kranjsko za župnika 1 Meni kot župniku se prav dobro godi 1" Tatinski Buffalo Bill. Ko je bil Buffalo Bill zadnjič na Dunaju in po ameriški navadi s pomočjo evropske kratkovidnosti odnesel lepe tisočake kot od drugod tako tudi iz tega mesta, se ni le s tem zadovoljil, ampak pobasal seboj tudi 1,000 vrčkov nekega gostilničarja, ki jc hotel prodajati v cirkusu pivo. Ko se je gostilničar pritožil, ker so vrčki naenkrat izginili. ni hotel nihče v cirkusu vedeti ničesar, kam so prešli. Buffalo Bill je odšei z Dunaja, gostilničar pa le ni miroval, ampak poslal za njim v Segedin na Ogrsko, kjer se je imenovani cirkus nahajal, nekega zanesljivega človeka, ki je našel pri Američanih vseh ukradenih 1000 vrčkov. Ko je prijel nato poslovodjo cirkusa, VValterja, je bil ta silno grob in tako kričal, da je moral Dunajčan oditi, obenem pa je pri oblastvu naznanil Walterja zaradi tatvine. Uboj priznan čez 35 let. Pred 35 leti so našli trgovca Jo-va Ljubovica iz Nebljava na Hrvatskem ubitega v nekem gozdu. Vse poizvedbe po zločincu so ostale brezuspešne. 20. marca t. 1. jc pa priznal neki llija Korda sinu ubitega, notarju Gaivri Ljubovičui v Petrovem selu, da je on izvršil u-mor nad njegovim očetom s svojim pokojnim bratom Josipom. Vedel je, da je Ljubovič prodal par volov na Reki, pa ga je počakal, ubil e sekiro in mu vzel denar. Ilija Korda je bil obsojen na 18 let ječe. Dvanajst dni brez jedi je bil lovski pes posestnika Matevža Napotnika pri Sv. Radegutidi nad Mozirjem. Ko "je gonil divjačino, padel jc v 15 metrov globok prepad. Ko so ga rešili čez 12 dni, je kot brezumen skakal okoli svojih rešilcev, od veselja lajal in jim lizal iz hvaležnosti roke. "Ubegli" častnik. Domobransko sodišče v Avstriji zasleduje zaradi desertiranja arhitekta Ivana Jagra, neaktivnega poročnika domobranskega polka št. 27. v Ljubljani, Strašno! Kaj ne vedo, da je Jager v Ameriki? če hočejo, jim preskrbimo še njegovo adreso, da pa Jager ne bo iz Amerike hodil na kontrolne shode, se pač samo ob sebi razume. Z rase ena dvojčka. Na Dunaju se je kazal te dni čuden par dvojčkov. Rozalija- in Jožefina Blažek, iz Češkega, koji sti 26 let stari, i mat i črnini lastnosti. Dvojčka govorita več različnih jezikov in imata čuden nrav in vsak svoje lastnosti. Kadar Jožefa joče, se Roža smeje, kadar ima ta glavobol, se druga veseli in najbolje počuti, Če ima Roza dober tek, Jožefa se pritožuje, da ga nima. Zraščena dvojčka pleše ta polko, igrata duete na gosli in ksilofon. Dvojčka sta> majhtna in sta v križu1 skuj) zraščena, sta blede polti, ru-javrh las, živih modrih oči, zakrivljenega nosu in vedno smehlajoČih se ustnic. Imata dve glavi, dva1 telesa, štiri roke in štiri noge. Strela mu jc zavila zrat. Kakor poroča "Notranjec", je v Orehku na Notranjskem strela v grajski hišici zavila vrat zidarskemu kuharju, da je moral k zdravniku. Ko je udarila vanj, je zakričal prestrašeno: "Dajte mi vode, strela me je ubila!" Rojstvo pri'cga slona v Evropi. V zverinjakit v SchBnbrtmnir se je rodil te dni slon, in sicer je to prvi slučaj v Evropi. Mladič jc meter dolg iu (jo cm. visok. Verska blaztiost. V Bekešu je neka ^letna deklica ustrelila svojo spečo mater. Pri sodišču je izjavila, da je storila zločin po naročilu sv. Antona. Koliko je vredna samostanska vzgoja? Poročali «110, že, da jc v Stra-dentt na štajerskem neka šolska sestra grozovito pretepala 7letno deklico, ker ni odgovorila na vsa ji stavljena vprašanja. V potek, 13, Jul. se je vršila v tej stvari razprava v Cmureku in je bila šolska sestra Ana J a rman dbsojena na pet dni zapora ali 50 kron denarne kazni. Ta slučaj naj bo v svarilo in pouk vsakomur, kdor bi se namenil tkijati' svoje otroke v samostane v šolo, kjer jih pokvarijo telesno in duševno. Povodni v Galiciji. V Galiciji so prestopile mnoge reke bregove in preplavile okolico, številne mostove je votla odtrgala, žito na poljih je pokončano, ceste in železnice so pretrgane. Smrt vsled komarjez I. Slomšek se mi nasmeje in oskočil je iz 55,000 na 76,566. Na Francoskem so dobili socijalisti pri zadnjih volitvah mnoge stotine tisoč glasov. In v Združenih državah ni organizacije, da še celo cerkve, ki ne bi o socijalizinu govorila ali živo debatirala. V sedanjem času je postal socijalizem uajpriljubnejši pretreso-valni predmet, ravno tako v tako-z vanj h izobraženih krogih, kakor med manj izobraženimi ljudskimi masami. Noben človek, zmožen mišljenja, ga ni vstanu ignorirati. Vsakdo je prisiljen resno pečati se z mogočnim problemom, kojega socijalizem izraža ali doprinaša 111 kedor tako zasleduje ta problem, se mora prepričati, da je veliko lažje, kako stvar po prenstrojeneni, slabo dokazanem mnenju obsojeva-ti; kakor jo pa pošteno obsoditi. Najstrupenejšim sovražnikom so-eijalizma pa se mora današnji dan toliko svitati, da sprevidijo, da ima-ja opravek s socijalnim pojavom, kr je vsekako nekaj več, kot delo! brezvestnih demagogov. Socijalni uuiversalni karakter, kateri vse jezikovne razlike, narodne navade, spolne predsodke in deželne meje ovija, nas privede do prepričanja, da korenine socijalizma šegaja globoko v srce človeškega občutka, iz kojega se je porodila resnična velikost in življenje sveta. Le površno pogledano, socijalno gibanje zgleda šamo kot izraz mate rielnih interesov delavskega razreda v sedanjim času. Kdor pa za-more stvar globokeje pogledati, se hitro prepriča, da so ti interesi edino le sredstvo, orodje in podstava velikega kulturnega principa, ki je tako star kakor sama človeška družba, ki si skuša v vsaki dobi v drugem načinu veljavo pridobiti. Potom ekonomične vzajemnosti interesov se bode rek velikih človeških rodbin, od bratstva človeškega rodu, od moralične jednakoprav-nosti vsih ljudi j uresničil. Fraza: Jedcu za- vse, vsi za jed-nega. se vresničuje pri premagovanju velikega življenskega problema. V tem družabnem življenskem procesu, pa ne bode brezposelnih, vsakdo, ki je zmožen kake obrti ali opravka, imel bo opravilo, delal bode za vse in vsi bodejo delali zanj. G!a to so v izobilju, in tudi ljudje so tu, ki sa vsled svojih materijelnih in duševnih interesov prisiljeni tem Ijudojedim ma-likom današne druž!>e razdejali mamila individualističnega samo-gospostva in princip skupnosti v vseh področjih človeške tvornosti uvesti. Podporni društvi "Slavija in Slovenija" priredite dne 26. augu-sta t, 1. skupni veliki letni izlet in sicer v Atlas Park ob narodnem pokopališču. Kakor čujemo izza kulis se vese-lični odbor kaj pridno pripravlja, da bode izletnike v vsakem oziru zadovoljil. Podrobnosti o tem bodemo že pravočasno naznanili. BOLEZNI VSLED MUZ LE-GA VREMENA: revniatizem, nevralgija, bolečine v ledjih, prsih in kriiu, hripaln intlueuca se odpravijo* SR. imium ANCHOR PAIN SSPELSRJSM I)r. Richterjev Anchor Pain Expeller jezeloctobro sredstvo proti bolečinam v križu, proti nu revmatizmu itd. Pazite na varstveno znamko. Pri vseh lekarnarjih 25 in 50c F. Ad. Richter & Co. 215 Pearl Ht. New York, rn vb POZOR! POZOR1 SLOVENCI! Kadar se mudite v mestu, ne pozabite obiskati rojaka Frank Bernik, ki je otvoril hotel na 44 Sherman Ave. pri La Salle postaji. —............ '■"'""" 1........»Zapominitb bI: ...... a "EDINI 8LOVENSLI HOTEL V CHICAGO," ^ ... Gostoljubna postrežba!.... PRANK BERNIK, lastatk. POROČNE SLIKE izdeluje v najle|ijib pozicijah. N eafeu ptdol h ;e Iffo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in diuštvene slika v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje munjše slike v naravno velikost The Reliable Photograph. 391—393 Blue Island A vs. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL. establish 1883 phone Canal 287 Slika predoenje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMCT SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje je najboljši ameriški isdelek -Elgin ali Waltham. i AA Te vrste ura stane le J-T.UU V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem iu Hrvatom dobro znani Jafcob Stonich, 73 E. Madison Nt. Chicago, IU. i Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge vaine reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og-lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. čistim stare obleke In Izdelujem nove ==:pOE===-r-^ft jl najnovejši modi In nizki ceni. ji J UBIJ MAMEK, 581 N. Centre Ave. ^ bllzo 18. ulice Chicago, 111. rjemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jik zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za VBelej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik, 544 BLUE INLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Pozor! Slovenci. Pozor! "Halon" z M OB Kit NIH KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in betoljkah in druge raznovrstne naravne pijače— tiajl)oljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in dnigim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre luč, Colorado Slovi Po Svoji Hodovitosti * NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE Denver &Kio Grande R.R. »ožilja predoriva najlepši razgled. Colorado je naj rodovi tnejša dežela pod soinoem, in nikdo naj ne zamudi prilike se tam nastaniti kot kmetovalec. Pišite po vozne listke in pojasnila- S. K. HOOPER, O. P. A T. A. R. C. NICHOL. General Agent Denver, Colo. 244 Clark Str., Chicago.