DO SEDAJ SMO PROSILI SEDAJ ZAHTEVAMO
AC ODSEK DRAŽENCI-GRUŠKOVJE DO 2013
JE OBČIMA PODLEHNIK DEL SLOVENIJE IM EVROPE 111
109
št. 56 'ednik: :
EUR
dov 01993
Kilometri užitkov!
www.polimaraton.si
Letališče MoSkanjei pri Ptuju
Aktualno Slivnica • Nič več
ne prosijo, sedaj avtocesto zahtevajo! O Stran 3
Po naših občinah Sv. Andraž «Župan
in direktorica "pojedla" milijon evrov?! Z> Stran 5
Črna kronika
Ptuj • Vse
pogostejše kraje žlebov v mestu
Z> Stran 24
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8»98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Ptujčani za vztrajnost nagrajeni s točko
O Stran 11
Ptuj • Odbojka na mivki
Moška mnenja so bila enotna ...
Vrhunskih športnih dogodkov na Ptuju vsake toliko časa smo že vajeni, tudi obiska svetovno znanih športnikov in moštev, a zadnji je bil nekaj posebnega.
Atletika •
Veter tokrat ni pomagal Nini
O Stran 12
Sprehajati se po Ranci je bilo celo bolje kot dopustovati ob morju, pa čeprav nihče ni niti pomislil, da bi se okopal v »ptujskem morju«. Vse se je vrtelo okrog odbojke na mivki in spremljevalnega dogajanja turnirja, ki ga ni moglo skaziti niti sobotno deževje in hladno vreme. Še najmanj so se dali motiti igralci. »Najlepše je igrati pod soncem, vreme pa sicer ne vpliva veliko na igro. Veter je še najbolj pomemben dejavnik, takrat se vidi, koliko treningov si opravil v takšnih razmerah. Sicer pa med tekmo ne gledaš ali je sonce, dež ali sneg, samo igraš,« je povedala članica najbolj atraktivne ekipe na turnirju, Erika Fabjan. Na zaključnem koncertu 6 Pack Čukurja in rokerskih legend Šank Rocka ter na petkovi zabavi z DJ-ji se je trlo predvsem obiskovalcev mlajše generacije. Tribune so se tresle na obeh sobotnih finalih, tako na ženskem kot za konec še na moškem. O tem, kateri je bil boljši, bi poznavalci lahko debatirali, a moška mnenja so bila enotna, ženska pa tudi. Več na strani 12.
UG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • S poslancem Mariničem o njegovem izpitu
Politični linč in gonja, ker je dregnil v osir?
Pred dobrimi štirimi leti smo v Štajerskem tedniku že pisali o spornem izpitu iz nemščine poslanca Branka Mariniča, ki je takrat imel za seboj prve mesece prvega poslanskega mandata. Takrat smo v članku pod naslovom Tudi poslanci padajo pisali o tem, kar se je po štirih letih ponovno postavilo v ospredje.
Že ob prvih govoricah, da naj bi goljufal na izpitu iz nemščine oziroma, da naj bi ga opravljal nekdo drug namesto njega, je povedal, da gre za natolcevanje in da ni kriv. Izpita takrat tako in tako ni opravil.
Kakorkoli že, po štirih letih bi zadeva že morala dobiti takšen
ali drugačen epilog. Poslanec upa, da bo sedaj, ko je ovadba vložena, lahko pojasnil svojo plat. Javnost pa bi tudi že rada zvedela, kaj se je v resnici takrat dogajalo in kaj se dogaja danes, po štirih letih od takrat, ko so kost začeli glodati, a dela niso dokončali. Sliši se neverjetno,
da v štirih letih tisti, ki so želeli postaviti piko na „i" na to zadevo, le-te niso dokončali. Res pa je tudi, da je goljufanje pri izpitih »dovoljeno« pri navadnih državljanih, ne pa tudi predstavnikom ljudstva, po katerih naj bi se zgledovali. Nisi študent, če kakšne od ocen niso dobil tudi
na ta način, ampak to ne velja za vse. Še posebej pa si tega ne bi smel privoščiti poslanec Mari-nič oz. nekdo drug na tem položaju. Če je v resnici goljufal, bi moral tudi nemudoma odstopiti od vodenja parlamentarne komisije po zakonu o preprečevanju korupcije, pa tudi kot

O
O
Minoritski samostan, 21. in 22.
poslanec, ker pa je v Sloveniji, kot vse kaže, sistem vrednot razpadel, bi poslancu Mariniču to goljufijo morali oprostiti, če smo odpustke dali številnim politikom in gospodarstvenikom za veliko hujše zadeve, ki nas bodo bremenile še desetletja.
O Stran 7
Piruimlmi í'in)
f "JAGER
9770040197077
Slovenija • Iz državnega zbora
Drugi rebalans sprejet, dopolnila zavrnjena
Poslanci DZ so v četrtek zvečer po 12-urni razpravi s 53 glasovi za in 22 proti potrdili vladni predlog drugega rebalansa državnega proračuna, s katerim se proračunski primanjkljaj povečuje na 1,850 milijarde evrov oz. na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Zavrnili pa so vseh 27 predlogov dopolnil k rebalansu.
A
/ 11111111 ■ ■■ 1111111 ii 11111 r 11111111 n 11111111 ■■ r i > 111111 r m i n i n ti rTniTi
/ BIIEBHBBEBBIEIKIEBBBEIBI
iiMimmmiimiimiiimiin
BElliHgiligP
mmm.
-oto DZ
V državni proračun se bo po novem letos predvidoma steklo 7,920 milijarde evrov, kar je 863 milijonov evrov manj od zdajšnjih načrtov in 617 milijonov evrov manj kot lani. Odhodki pa se v primerjavi z veljavnim proračunom zmanjšujejo za 157 milijonov evrov na 9,760 milijarde evrov. Zagotavlja se tudi prenos dodatnih 125 milijonov evrov v pokojninsko blagajno zaradi izpada vplačil v omenjeno blagajno v luči gospodarske krize.
Poslanci zavrnili vseh 27 predlaganih dopolnil
Dopolnila so bila večinoma vložena s strani opozicije, tri pa je predlagala tudi skupina koalicijskih poslancev Anton Rop (SD), Vito Rožej (Zares), Anton Anderlič (LDS), vendar, kot rečeno, so bila zavrnjena prav vsa.
Prerazporeditev največ sredstev predvideva predlog, ki so ga vložili poslanci Anton Anderlič (LDS), Vito Rožej (Zares) in Anton Rop (SD), in sicer 15 milijonov evrov za spodbujanje stanovanjske gradnje v Ljubljani. Od tega bi 10 milijonov evrov prerazporedili z naslova vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, pet milijonov evrov pa iz sredstev za oborožitev. Rop, Rožej in Anderlič so vložili še dve dopolnili, in sicer da se iz sredstev za obrambo pet milijonov evrov prenese za programe športa in 3,5 milijona evrov za izboljšanje razmer v okolju. Sredstva naj bi šla prav tako za projekte v Ljubljani.
Je šlo za poskus prikritega vračanja denarja Ljubljani?!
Ta tri dopolnila z nekoliko drugačnimi številkami je pr-
votno vložila skupina 17 poslancev koalicije, ampak jih je nato 14 svojo podporo umaknilo. Na torkovi seji odbora DZ za finance se je o njih razvila burna razprava, saj so opozicijski poslanci trdili, da gre za prikrito vračanje sredstev Mestni občini Ljubljana zaradi posledic sprememb zakona o financiranju občin. Jožef Jerovšek (SDS)je tako v zadnji razpravi, ki je bila prav tako vroča, zatrdil, da gre za prikrit napad na slovensko državo in zaroto, saj se demontira moč Slovenske vojske in to v namen financiranja balkanske nepremičninske mafije v Ljubljani. Anderlič je medtem Jerovšku očital, da ves čas brani interese oseb, vpletenih v obrambne posle. Rožej pa je Jerovšku odgovoril, da je v Sloveniji, kot jo sam razume, Ljubljana pomembnejša od vojske, medtem ko Jerovšek meni obratno. Dejal pa je, da sta v skupni viziji Slovenije pomembni obe, pri čemer pa mu Jerovšek mora dovoliti lastno vizijo Slovenije. Izjavil je tudi, da se Ljubljana spreminja v kozmopolitsko mesto, kakršnega Slovenija še ni imela, in da je potrebno reševati njene probleme, še posebej na področju pomanjkanja neprofitnih najemnih stanovanj, kar je ob visokih profitnih najemninah močno breme predvsem za mlade v prestolnici. Anderlič je sicer zatrdil, da je bila logika prejšnje koalicije, da Ljubljane praktično ne potrebujejo, napačna, brutalen poseg spremenjenega zakona o financiranju občin pa je povzročil neslutene težave v prestolnici. Po njegovem je prav, da je to prepoznal tudi DZ, saj se v njem nikoli ni ukvarjalo z Ljubljano kot glavnim mestom, zakon o glavnem mestu pa je zaenkrat le mrtva črka na papirju. Anderlič se zaveda, da dopolnila ne bodo sprejeta, a po njegovem je potrebno o tem razpravljati. Anderlič se zavzema za to, da se preneha protiurbana politika in da imajo Ljubljančani enake pravice na področju lokalne samouprave kot drugi državljani.
Pavel Gantar (Zares) je povedal, da je svoj podpis »ljubljanskim« dopolnilom umaknil kot odgovoren član koalicije, ker ni bilo podpore zanje, a sprva jih je podprl zaradi simbolnega pomena. Le če bomo imeli močna mesta, bomo imeli tudi močno podeželje in območje, kjer se bosta urbano in ruralno prepletala, je dejal in napovedal da se bo v tem mandatu s somišljeniki boril proti protiurbani politiki, če tega ne bo storla že vlada. Silva Črnugelj (SD), ki
je prav tako sprva podpisala dopolnilo, je zatrdila, da je to storila, ker se je prvič skupina poslancev zbrala v zaščito interesov glavnega mesta. Vesela je, da se je o problematiki Ljubljane začelo razmišljati. Vili Trofenik (Zares) je medtem s številkami ponazoril, da se je Ljubljani in tudi drugim mestnim občinam s spremembo zakona o financiranju občin povzročila neizpodbitna škoda, a dopolnil kljub temu ne bo podprl, saj je tak način nesprejemljiv in na silo in da bi bil potuha, za podobno reševanje še drugih težav, ki pa zahtevajo hitro in učinkovito zakonsko rešitev. Poleg tega meni, da je predpostavka, da je problem financiranja Ljubljane moč rešiti z uresničevanjem zakona o glavnem mestu, napačne, saj večina problema izhaja iz neustreznosti financiranja mestnih občin in ne iz nalog glavnega mesta. Anderlič je obenem prepričan, da sredstva, ki bi jih vzeli postavki zagotavljanja obrambnih in infrastrukturnih zmogljivosti v strukturi obrambnih naložb ne pomenijo ničesar. Po njegovem smo v času, ko morata tudi obrambno ministrstvo in slovenska vojska deliti usodo vseh državljanov in državljank. Nekatere obrambne naložbe namreč po njegovem lahko pridejo na vrsto v boljših časih.
Obramba daje 5 milijonov evrov Muri za šivanje uniform
Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je medtem zavrnila trditve, da obrambno področje ni solidarno z državljani. Pri obeh letošnjih rebalansih je namreč prišlo do zelo velikega zmanjšanja sredstev za vojsko na področju oborožitvenih in infrastrukturnih zmogljivosti. Vlada je po besedah Jelušičeve že močno zmanjšala sredstva za celo vrsto obrambnih naložb in programov (npr. oklepniki, tovorno letalo, strelivo, gradnja in obnova vojašnic, unifor-
me, medicinska oprema, revitalizacija Cerklje, sofinanciranje lokalne infrastrukture). Poleg tega je pojasnila, da je obrambni proračun namenil pet milijonov evrov za šivanje vojaških uniform v Muri, kar po njenem pomeni, da pomaga produktivnemu delu gospodarstva. Jelušičeva je zatrdila, da preprosto ni več mogoče še dodatno zmanjšati sredstev za oborožitvene in infrastrukturne zmogljivosti, in dodala, da je ministrstvo za obrambo že preneslo na javni stanovanjski sklad več kot 400 praznih stanovanj. Tudi minister Križanič je povedal, da so se sredstva za zagotavljanje oborožitvenih in in-frastrukturnih zmogljivosti v obeh rebalansih že zmanjšala za 25 odstotkov in še komaj zadoščajo za obstoječe naloge, ne da bi ogrozili obrambne sposobnosti Slovenije.
Precej drugih predlogov je predvidevalo prerazporeditev z naslova vračanj vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Tako je bilo slišati predlog, da bi se s te postavke preneslo 7,6 milijona evrov za spodbujanje razvoja turizma in gostinstva, 6,8 milijona evrov za izboljšanje stanja okolja in 4,9 milijona evrov za program razvoja podeželja. Poleg tega je bilo predlagano še 3,4 milijona za osnovno šolstvo in 3,4 milijona evrov za pomoč v srednjem šolstvu, 2,5 milijona evrov za investicije na področju kulture, 1,5 milijona evrov za urejanje in nadzor sistema zdravstva, 1,5 milijona evrov za študijske pomoči in dober milijon evrov za zagotavljanje socialne vključenosti. SDS trdi, da ni zakonske podlage za financiranje tega vračanja vlaganj iz proračuna, ampak da je to naloga Slovenske odškodninske družbe, ki je v ta namen dobila tudi deset odstotkov delnic Telekoma Slovenije. Trdijo, da želi vlada le dokazati, da je bil leta 2007 v državnem proračunu primanjkljaj in ne presežek. Vlada pa trdi, da je te obveznosti v proračun vključila na podlagi mnenja računskega sodišča o pra-
vilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2007, kjer je zapisal, da ministrstvo za finance ni ustrezno beležilo izplačil vplačil upravičencem in obresti ter stroškov Slovenske odškodninske družbe ter tako prikazalo presežek in ne primanjkljaj.
SDS predlagal 11,3 milijona evrov za AC Draženci - Gruškovje
Predlog dopolnila SDS predvideva tudi, da bi se 11,3 milijona evrov z naslova zadolževanja za financiranje izvrševanja proračuna preneslo za gradnjo avtocest. Gre za manjkajoč avtocestni odsek Draženci - Gruškovje. Dopolnilo SDS predvideva tudi prenos petih milijonov evrov za spodbujanje razvoja malega gospodarstva, in sicer iz programov povečanja konkurenčnosti.
Sicer pa so v razpravi o splošnem delu predloga rebalansa so opozicijski in koalicijski poslanci navedli precej očitkov na račun sedanje oz. prejšnje vlade. Samo Bevk (SD) je povedal, da je veliko strokovnjakov za javne finance že leta 2007 pričelo opozarjati na problematičnost javnofinančne politike vlade Janeza Janše. V obdobju visoke gospodarske rasti, predvsem v letih 2006 in 2007, bi vlada po Bevkovih besedah morala ustvariti prihranke in odpraviti javnofinančni primanjkljaj. Andrej Vizjak (SDS) je opozoril, da je imela sedanja vlada dobro izhodišče za protikrizne ukrepe - izravnan proračun, nizek javnofinanč-ni dolg, nizka stopnja brezposelnosti. Imela je možnost, pravi, kljub padcu naročil in povpraševanja z ukrepi spodbujati gospodarsko aktivnost. To bi lahko storila ali s spodbujanjem investiranja v razvoj (prek zniževanja davkov) ali prek subvencij. Zgodilo pa se je »čakanje oziroma naja-vljanje bolj ali manj ukrepov, ki pa niso zaživeli, še do nedavnega ne«. Vizjak meni, da je jamstvena shema, ki sploh ne velja za samostojne podjetnike, prišla prepozno, saj da so podjetja posojila in garancijo države potrebovala takoj ob nastopu krize, ne pa junija, ko so že opustila prvotne načrte. Namesto tega je vlada ohranjala »neki socialni mir in neko fiktivno zaposlenost s subvencioniranji polnega delovnega časa in čakanja na delo«. S temi ukrepi ne bo dolgoročno ohranjeno nobeno delovno mesto, če se podjetje ne bo prestrukturiralo, dodaja Vizjak.
STA (pripravlja: SM)
Uvodnik
Kaj je narobe z nami, ljudje?
Dogodki zadnjih dni so me zares pretresli.
V Kopru so vložili obtožnico zoper 36-letno Kristino Mislej, ki je obtožena, da je umorila svoja otroka, 2-letno Emo in 4-letnega Matija, Zgodba je še toliko bolj grozljiva, saj naj bi obtožena svoja nemočna otroka zahrbtno umorila med spanjem. Psihiater je v preiskavi potrdil, da naj bi dejanje storila v pri-števnem stanju.
Zaradi domnevno slabega oziroma nevestnega dela v službi na CSD Sežana je bila ovadena socialna delavka Mirjam Škerlj, saj menda naj ne bi ukrepala ob številnih pozivih Andreja Gorupa, naj CSD poizve, kaj se dogaja s Kristino Miselj. Miseljeva je po Gorjupovem mnenju slabo skrbela za otroka in je obstajala nevarnost, da jima bo kaj hudega storila. Njegove slutnje so se uresničile.
V torek so policisti v Kromberku obravnavali primer, ko sta starša v zaklenjenem in razgretem osebnem avtomobilu na parkirišču trgovine Merkur pustila še ne mesec dni staro dojenčico. Rešila jo je prisebnost neke občanke in zaposlenih v trgovskem centru.
11-mesečna punčka Britt iz Belgije ni imela takšne sreče. Umrla je zaradi dehidracije, potem ko jo je njen oče pred odhodom v službo pozabil odložiti v jasli. Ja, prav ste prebrali, pozabil jo je oddati v jasli, kot obleko v čistilnico. Očitno pa se s primerjavo strinja tudi sodišče, saj zoper starša ne bo podalo nobene obtožnice. Menijo namreč, da ni šlo za zanemarjanje otroka, ampak strašno in tragično nesrečo.
Pred nekaj dnevi je policija v zgodnjih jutranjih urah med bloki v Dornberku našla jokajočo zapuščeno 5-letno deklico, ki se je okrog druge ure ponoči zbudila in ker v stanovanju ni bilo nikogar, je skozi okno splezala ven.
Moj občutek, da z nami odraslimi nekaj ne štima, je potrdil še novi komandir PP Ormož Edvard Cvetko, ki pravi, da nasilje v družini narašča. V večini primerov zanemarjanje in trpinčenje otrok veselo gledajo zraven vse institucije, ker se bojijo tožb, ker nimajo pooblastil, ker jim je lažje pisati odločbe, kot se ukvarjati z umazanim delom posla, ker so že zdavnaj izgubili upanje, da je mogoče kaj izboljšati. Sosedje puščajo zadevo na miru, ker si ne želijo nevšečnosti z nasilneži. Sorodnikipomilujejo nesrečne otroke, storijo pa nič, ker veste, oni se ne bi radi vmešavali, da ne bi bili potem slučajno kaj krivi. Medtem pa se dogaja to, o čemer beremo v časopisih...
Viki Klemenčič Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slivnica • Iz zakulisja slavnostne otvoritve avtoceste
Nič več ne prosijo, sedaj avtocesto zahtevajo
Po odprtju 19,8-kilometrskega odseka trase avtoceste Slivnica-Draženci prebivalci ob cesti Maribor-Ptuj upravičeno pričakujejo bolj miren spanec, na katerega so čakali dolga štiri desetletja in več. To naj bi se zgodilo kljub novemu počitniškemu valu. Upajo, da so odgovorni naredili dovolj tudi pri usmerjanju prometa na novo cesto, da se bo to lahko zgodilo. Odprtje novega cestnega odseka bo predvsem izboljšalo varnost, pretočnost prometa in zmanjšalo onesnaženost okolja.
D0 SEDAJ SMO PROSILI SEDAJ ZAHTEVAMO ^
Podlehničani so na odprtju dela avtocestnega kraka v Slivnici s transparenti opozorili voznike še na dejstvo, da spada vožnja skozi njihovo občino v kategorijo »smrtno nevarno«.
Foto: SM
Cesta, ki je bila zgrajena celo pred rokom, kar se v Sloveniji zgodi bolj poredko, a vendarle, pa naj bi dobila tudi svoj zaključek. Da se to mora zgoditi najkasneje do leta 2013, so na četrtkovem odprtju vse odgovorne za prometno politiko v Sloveniji opozarjali tudi člani civilne iniciative Podlehnik, prav tako pa tudi župan občine Podlehnik Marko Maučič. Z izgradnjo avtocestnega odseka Slivnica-Draženci je zgrajenega okrog tri petine kraka med Slivnico in Draženci. Odsek
med Draženci in Gruškovjem, dolg je 14 km, je sestavni del t. i. dodatnega programa, za katerega se pripravlja državni prostorski načrt, ki naj bi bil sprejet predvidoma spomladi leta 2010.
Stojan Kojc, svetnik občine Podlehnik, je povedal, da so v Slivnico prišli, da bi država dokončno razumela, da je izgradnja avtocestnega odseka od Dražencev do Gruškovja nujna in da jo je potrebno pričeti čim prej, ker se čutijo močno ogrožene zaradi prometa.
Minister še ne ve, kdaj se bo nadaljevala gradnja AC do Gruškovja
Doslej so prosili, sedaj pa zahtevajo avtocestni odsek od Dražencev do Gruškovja. Prepričani so, da si Haložani zaslužijo ureditev resnično nevzdržnih razmer. V turistični sezoni, ko je promet še posebej gost, je tudi veliko nesreč, smrtnih nesreč, tega se najbolj bojijo. Še najbolj pa jih je strah za svoje otroke, ki vsak dan prečkajo cesto na poti v šoli, pri čemer so zelo ogroženi. Zaradi kolon je močno onesnaženo okolje, močno pa je v teh razmerah oteženo tudi samo prečkanje ceste. Upajo, da bosta tako država kot Evropa imeli posluh zanje, ker so tudi zadnja občina pred Šengenom oziroma na meji s Hrvaško.
»Država bo nadaljevala gradnjo avtoceste proti Gruškovju, kmalu bo sprejet državni prostorski načrt in potem upam, da se bo gradnja lahko začela. Roke pa zelo težko napovedujem, krak Slivnica-Draženci je bil odprt pred rokom. Moja želja je, da se še edini manjkajoči
del Pyhrnske avtoceste zaključi, predvsem zaradi ljudi, ki sedaj živijo ob državni cesti, ki je zelo obremenjena. V kratkem se bomo z njimi tudi srečali, da bi skupaj ugotovili, kaj lahko država naredi, da bi čim prej prišlo do nadaljevanja gradnje. V pripravi je novelacija dodatnega avtocestnega programa,
kjer bodo zapisani tudi roki, o tem bodo odločali poslanci,« je bil kratek minister za promet Patrick Vlačič, ko je odgovarjal na vprašanja o nadaljevanju gradnje avtoceste od Dražen-cev do Gruškovja, kar je še zlasti zanimalo Podlehničane.
Tako minister za promet Patrick Vlačič kot Gregor Ficko,
direktor Direkcije RS za ceste, pa nista najbolj navdušena nad dejstvom, da bodo že v kratkem vložene odškodninske tožbe proti državi, ker so bile ljudem ob cesti G1/1 Maribor-Ptuj kršene temeljne pravice do mirnega življenja, zdravega in čistega okolja.
MG
V Wli.u7,'-.|k
DO SEDAJ SMO PROSILI
SEDAJ ZAHTEVAMO AC ODSEK DRAŽENCI -GRUŠKOVJE DO 2013
JE OBČINA PODLEHNIK DEL SLOVENIJE IN EVROPE ???
Foto: Črtomir Goznik
»Doslej smo prosili, sedaj zahtevamo AC od Dražencev do Gru-škovja,« je med drugim povedal svetnik občine Podlehnik Stojan Kojc (na fotografiji levo).
Podlehnik • Župan Maučič ob odprtju avtoceste:
»Do naslednjega leta nujna ureditev krožišč!«
Župan Marko Maučič je v posebni izjavi za naš časopis po srečanju z ministrom Patrikom Vlačičem povedal še: »Moja in naša prioriteta v sedanji situaciji, ko je avtocestni krak narejen le do Dražencev, je, da najprej poskrbimo za varnost vseh naših občanov, posebej otrok. Že v preteklem času, še bolj pa odslej, bo namreč otežkočeno prečkanje magistralke, pa tudi vključevanje nanjo v naši občini.
Ministru Vlačiču sem tako že ob otvoritvi predlagal, da se morajo v najkrajšem možnem času urediti krožna križišča na vseh teh lokacijah prečkanja, seveda pred izgradnjo zadnjega kraka avtoceste, saj slednje očitno še ne bo tako hitro. Nima smisla,da si mečemo pesek v oči in govorimo ali poslušamo, da se bo zadnji del avtoceste
začel graditi v kratkem; jasno je že, da ga pred letom 2013 ne bo in zato je treba zdaj v prvi vrsti do tega obdobja poskrbeti za čimvečjo stopnjo varnosti vseh občanov, ki živijo ob magi-stralki! Krožna križišča, za katera v tem primeru ni potrebno gradbeno dovoljenje, saj gre za nacionalni interes, so začasna rešitev do takrat, ko se bo naš
krak avtoceste res začel urejati na terenu, pomenijo pa tudi najbolj učinkovito, najhitrejšo in najcenejšo rešitev vprašanja varnosti udeležencev v prometu!«
Maučič je ob tem povedal, da se je prometni minister Vlačič načelno strinjal z njegovim predlogom oz. zahtevo o intervencijskem urejanju krož-
išč na magistralki, da pa bodo več dorekli na napovedanem skupnem srečanju, ki naj bi se zgodilo v kratkem, čeprav nihče točno ne ve, kdaj bo to. »Da bi se krožišča začela urejati letos, je težko verjetno, vendar je naša brezpogojna zahteva, da so urejena do naslednje poletne turistične sezone! Vsak, ki je kdaj v času sezone, pa tudi ob vikendih ali praznikih, bil priča prometu na magistralki,
dobro ve, da je vključevanje nanjo prava loterija, prečkanje pa itak praktično nemogoče!«
O cestnih oziroma prometnih težavah in zagatah videm-ske, še bolj pa podlehniške občine, ki jih novoodprt del avtocestnega kraka do Dražen-cev prav v ničemer ne rešuje,. ampak kvečjemu še poslabšuje, je sicer župan Marko Maučič pisno obvestil tudi premiera Boruta Pahorja, odkoder je
dobil odgovor, da je prvemu možu države ta problematika sicer znana, da se bo zavzemal za čimprejšnjo rešitev (glede na zadnje informacije iz DZ, kjer so zavrnili tudi amandma o prenosu dodatnih 11 milijonov evrov za izgradnjo tega odseka, je izjavo Pahorja potrebno vzeti z veliko mero rezerve, op.a.), da pa je to v prvi vrti stvar pristojnih ministrstev; tako okolj-skega kot prometnega, finančnega in notranjega.
Župan Maučič si tako prizadeva tudi, da bi prišlo do skupnega srečanja ministrov vseh štirih omenjenih ministrstev v vladnem kabinetu, ob tem pa zelo kritično ocenjuje trenutno odobrena sredstva za izgradnjo zadnjega AC - odseka do Gruškovja; znano je namreč, da je do leta 2010 zagotovljen le denar za izvedbo državnega prostorskega načrta in nič več. »Vsekakor bomo zahtevali in tudi vztrajali pri tem, da se na kakršenkoli možen način in čimprej zagotovi tudi denar za meritve in odkupe zemljišč v naslednjem letu, sicer se zna gradnja AC res zavleči v nedorečeno prihodnost!«
°D^ave pozabl. nekocindan 1
OBČINA PODLE
dragi vozniki dobrodošli v Or '""VODLEHNIK PAZI S^P-"" | NEVARNO !!!!
Foto: Črtomir Goznik
Avtocesta se v Dražencih končuje, kdaj se bodo pričela dela na zadnjem odseku do Gruškovja, pa je zaenkrat še popolna neznanka.
Foto: Črtomir Goznik
Zupan občine Podlehnik Marko Maučič je ministru za promet RS Patricku Vlačiču dal vedeti, da s Podlehničani ni šale; za začetek zahtevajo takojšnjo oz. čimprejšnjo ureditev krožišč na magistral-ki od Dražencev do Gruškovja, ki bo očitno še lep čas le magistral-ka in ne avtocesta.
Slivnica • Odprtje novega avtocestnega odseka
Za večjo pretočnost in varnost
V četrtek, 16. julija, so novi avtocestni odsek Slivnica - Draženci tudi uradno odprli za promet. V teh dneh je že doživel pravi krst, promet se na novo cesto kar hitro preusmerja. Dela na 19,8 kilometra dolgem odseku, katerega gradnja je stala 247 milijonov evrov, kar je 28 milijonov evrov pod načrtovano investicijsko vrednostjo, so izvajala domača in tuja podjetja, SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, Cestno podjetje Maribor, Strabag, Gradis - skupina C, Vegrad Velenje in CM Celje.
Šestnajstega julija so govorila dejstva, je povedal predsednik uprave Darsa mag. Tomislav Nemec na svečanem odprtju novega slovenskega avtocestnega odseka. Vsak nov kilometer avtoceste, ki ga zgradimo, je konkreten in merljiv dokaz, da se nam življenje spreminja na boljše. »Prepričan sem, da današnji dan predstavlja mejnik v kakovosti življenja vseh prebivalcev ob trasi avtoceste Slivnica - Draženci, saj je vse gostejši promet ob obstoječi glavni cesti Maribor - Ptuj močno posegal v vsakodnevno življenje. Avto-
cestni odsek je dolg 19,8 kilometra, ima štiri priključke (Letališče Edvarda Rusijana Maribor, Marjeta, Zlatoličje in Hajdina), 292 metrov dolg viadukt, pet mostov, pet podvozov, 23 nadvozov in en prepust. Pogodba o gradnji štiripasovnega avtocestnega odseka je bila sklenjena sredi leta 2007, dela so se pričela jeseni istega leta. Dve leti kasneje, tri tedne pred iztekom po zadnji pogodbi, pa cesto predajamo prometu.«
Odsek Slivnica - Draženci predstavlja prvi del celotnega podravskega avtocestnega kraka, manjkajoči odsek
od Dražencev do Gruškovja v dolžini okrog 14 km bo vključen v dodatni program Resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest. Na območju Podravja Dars načrtuje tudi pričetek gradbenih del na 10 km dolgi dvopasovnici med Gorišnico in Ormožem. V zadnjih dveh letih je bilo v Sloveniji zgrajenih 140 km avtocest in hitrih cest, kar predstavlja 35 km na milijon prebivalcev na leto, kar nas uvršča v vrh Evrope.
Minister za promet dr. Patrick Vlačič, slavnostni govornik na otvoritvi novega avtocestnega odseka, je pove-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki sedmih občin (od leve), župan Miklavža na Dravskem polju Leo Kremžar, župan občine Rače - Fram Branko Ledinek, župan občine Hoče - Slivnica Jožef Merkuš, župan občine Starše Vili Ducman, župan občine Hajdina Radoslav Simonič, direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar in župan občine Kidričevo Jože Murko, so se po novi avtocesti zapeljali s kolesi.
Mag. Tomislav Nemc, predsednik uprave družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji: »Projekt se zaključuje 28 milijonov evrov pod načrtovano investicijsko vrednostjo.«
dal, da je bila uredba o državnem lokacijskem načrtu za ta odsek sprejeta pred dvema letoma. Varnost je ena od prednostnih nalog Ministrstva za promet in drugih pristojnih insititucij, ki odgovarjajo za varnost na naših cestah. Novi cestni odsek je pomemben prispevek k izboljšanju slovenske prometne infrastrukture. Od 88 milijonov evrov, kolikor jih je iz evropskih sredstev predvidenih za sofinanciranje tega odseka, so uspešno počrpali 41 milijonov evrov, kljub zgodbam o vinjetam. Novi avtocestni odsek bo prispeval tudi k boljši prometni povezanosti s sosednjo Hrvaško, to bo še bolj občutiti, ko bo zgrajen tudi odsek od Dražencev do Gruškovja.
MG
Gre za projekte, katerih realizacija je vezana na državni proračun in ki so vezani tudi na strankin predvolilni program za to območje, vključno s cesto skozi Podvince, za katero je dejal, da je za njo že v letošnjem proračunu z drugim rebalansom zagotovljenih 50 tisoč evrov.
Amandma za cesto skozi Podvince ni bil sprejet, vendar se je na koncu vse izteklo tako, kot smo hoteli, pojasnjuje Levanič. »Glede na to, da je bila postavka za to cesto predvidena šele leta 2011, sem posredoval na Direkciji za ceste, kjer sva se z Gregorjem Fick-om dogovorila, da napišemo amandma za novo postavko
v rebalansu, ki naj ga vloži odbor za promet, sam pa ga je tudi na seji odbora podprl. Odbor je amandma izglasoval in ga kot zainteresirano delovno telo poslal matičnemu delovnemu telesu, odboru za finance, ki pa je vse amandma-
je, predvsem zaradi nekaterih novih, tudi takšnih, ki niso bili realni, zavrnil. Podobno se je zgodilo na seji državnega zbora, kjer so bili zavrnjeni vsi amandmaji. Za amandma s postavko 50 tisoč evrov sva glasovala jaz in Branko Mari-
Kaj pomeni 50 tisoč evrov za cesto skozi Podvince?
Projektna dokumentacija za regionalno cesto skozi naselje Podvinci v dolžini dobrih dveh kilometrov je že izdelana. V teku je pridobivanje soglasij soglasodajalcev. Glede na morebitne pripombe jo bo potrebno tudi korigirati. Sledila bo revizija na Direkciji RS za ceste, z DRSC pa bo potrebno uskladiti tudi sporazum za začetek gradnje in tudi samo gradnjo, je te dni povedal mag. Janko Širec, vodja oddelka za javne gospodarske službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik, minister za promet dr. Patrick Vlačič, in Sašo Kragl, najboljši slovenski motokrosist, 16-kratni državni prvak, ki je cesto simbolično odprl s pretrganjem slavnostnega traku.
Ptuj • Še o tiskovni konferenci poslanca Dejana Levaniča
Rešitev za cesto skozi Podvince
Poslanec SD Dejan Levanič je na tiskovni konferenci, 13. julija na Ptuju, ko je predstavil nekatere ukrepe, ki jih je vlada RS sprejela za blažitev gospodarske recesije in finančne krize, govoril tudi o nekaterih projektih, pomembnih za Ptuj in okolico.
nič, poslanec SDS, večina koalicije in večina opozicije pa je bila proti, saj je bilo tudi na seji pojasnjeno, da bo prišlo do realizacije tega amandmaja drugače, in sicer skozi prerazporeditev sredstev znotraj postavk Direkcije za ceste.
Namen je bil torej dosežen, to je, da bo denar pravočasno na voljo, čeprav amandma ni bil sprejet. Zdelo se mi je korektno, glede na naslov in vsebino članka, da to tudi pojasnim. Hkrati pa se opravičujem za prehitro posredovano informacijo, na začetku je bilo vse lepo dogovorjeno za sprejem amandmaja, zdaj smo morali poiskati drugačno rešitev, ki pa je enako ugodna.«
MG
Po odprtju nove odseka avtoceste smo zbrali nekaj mnenj;
Ivan Zidar, SCT: »Pri gradnji AC Slivnica - Draženci je delo potekalo izredno organizirano, dobro. Na tem odseku smo gradbeniki pokazali, da znamo skupaj delati, da se znamo uskladiti in delo izvesti v pravem času. To smo tudi dokazali s kvaliteto in z rokom. Glede samih podražitev, ki se pojavljajo ob gradnji avtocest, pa moram odločno povedati, da se slovensko javnost zavaja. Nekdo bo moral že enkrat pošteno povedati, kaj se na avtocestnem programu dogaja, kako je s projektiranjem, kako je s končno izvedbo, kaj vse moraš na koncu reševati, probleme, ki se ne dajo predvideti prej. Tega boga, ki bi lahko vse predvidel ni na svetu. Teren je ključna stvar, ki draži gradnjo.«
Franc Gojčič, Špedicija Goja: »Najnovejša slovenska cestna pridobitev predstavlja korak bliže Evrope, obenem pa tudi prihranek pri stroških, ki smo jih imeli na cestah, ki smo jih uporabljali doslej.«
Miran Senčar, Tenzor: »Za gospodarstvenike pomeni izgradnja tega odseka predvsem varnejšo vožnjo. Nanj smo čakali vrsto let.«
Drago Štrafela, Civilna iniciativa za izgradnjo avtoceste Slivnica - Gruškovje: «Dolgo smo čakali, da smo dočakali ta dan. Zadovoljni smo, upamo samo, da bomo v dogovorjenem roku ali pa še prej lahko uresničili naš končni cilj, torej izgradnjo cestnega odseka Draženci -Gruškovje.«
Franc Mlakar, predsednik komisije za odnose z Darsom občine Hajdina: »Komisija za odnose z Darsom občine Hajdina na trasi Slivnica - Draženci, za odsek, ki poteka po območju občiner Hajdina, je bila ustanovljena na pobudo civilne iniciative za izgradnjo avtoceste Slivnica - Gruškovje, je že pred tem opravila veliko dela, da je do te izgradnje sploh prišlo v teh rokih, ki so danes samo po sebi umevni. Kolikor je meni znano, smo bili edina občina ob trasi, ki je takšno komisijo tudi ustanovila. Za to gre zahvala županu občine Hajdina Radoslavu Simoniču, ki je idejo o ustanovitvi takšne komisije sprejel z velikim razumevanjem. Komisijo smo sestavljali Franc Mlakar, Ivo Rajh in Drago Štrafela. V veliko pomoč ji je bil Franc Jelen, občasno pa se nam je pridružil podžupan Karl Svenšek. V povprečju se je komisija dobivala vsak prvi četrtek v mesecu, od začetka gradnje pa do njenega zaključka, ko je bilo sestankov več. Naša naloga je bila v glavnem opozarjanje izvajalcev na pomanjkljivosti pri izvedbi po načrtih in pa tudi na izvedbo tistega, kar načrti niso mogli predvideti, zaradi narave samega prostora, v katerem je potekala. Vplivi na okolje se pokažejo pri sami izvedbi in pri uporabi avtoceste, ki pa jih je nemogoče v celoti predvideti. V komisiji smo jih skušali omiliti do tiste stopnje, ki so še znosni za tako velik poseg v prostor, kot je izgradnja avtoceste. Zavedamo se, da vsega ni bilo mogoče preprečiti, zato se vsem občanom, ki so zaradi kakršnega koli razloga ob izgradnji avtoceste utrpeli materialno ali duhovno škodo, opravičujemo, in jih prosimo za razumevanje. Vse pač ni bilo v naši pristojnosti in moči, saj sta trasa in državni lokacijski načrt bila potrjena veliko prej, preden je z delom pričela naša komisija, katerima smo se vsi skupaj z izvajalci vred morali prilagajati.
Ob tej priložnosti bi želel izpostaviti veliko pripravljenost in razumevanje za sodelovanje pri vseh izvajalcih in njihovih podizvajalcih na hajdinskem delu trase. Želel bi se jim iskreno zahvaliti za korektnost, upam, da so tudi oni delijo naše mnenje ter da bodo iz naših krajev odšli z lepimi vtisi. Glede na to, da se avtocesta v naših krajih ne gradi prav pogosto, bi ob tej priložnosti rad poudaril, da gre za zgodovinski dogodek, od nas vseh pa je odvisno koliko pozitivnega bomo znali potegniti od same avtoceste, zagotovo pa si bomo oddahnili vsi tisti, ki smo dolga desetletja živeli ob trasi ceste, ki je doslej povezovala sever in jug na tem delu zemeljske krogle.«
P.s.
Iz redakcije Štajerskega tednika smo se svečanega odprtja udeležili kljub temu, da nas niso uradno povabili.
Sveti Andraž • Gavez odgovarja na županove očitke
Župan in direktorica občini »pojedla« milijon evrov?!
Nekateri svetniki občine Sveti Andraž, za razrešitev katerih je župan Franci Krepša prosil predsednika vlade RS Boruta Pahorja, so županovo potezo že komentirali in jo označili za začetek volilne kampanje. Ker pa je bil Krepšev največji nasprotnik svetnik Marjan Gavez v tem času na dopustu, predloga takrat ni komentiral, je pa svoje mnenje predstavil sedaj.
Foto: DB
Svetnik Marjan Gavez: »V tem našem primeru ne gre samo za ne-sprejetje letošnjega proračuna, gre namreč za moj protest proti občinskima uslužbencema.«
»V tem našem primeru ne gre samo za nesprejetje letošnjega proračuna, gre namreč za moj protest proti občinskima uslužbencema, in sicer proti profesionalni direktorici občinske uprave, ki nas stane še nekaj več kot župan, ter proti našemu profesionalnemu županu, ki sta nam v obdobju teh njegovih treh mandatov ,'pojedla' en proračun, in sicer v višini približno milijon evrov. Gre tudi za protest proti logiki teh dveh uslužbencev, ki zgleda po županovih besedah nekako takole: 'Naš proračun je majhen in nimamo denarja za investicije, stroški, ki jih imava za najine plače, so zakonsko določeni in vi, svetniki, nama ne morete ničesar očitati.' Jaz pa menim, da ravno zato, ker je proračun majhen, mi ne potrebujemo dveh tako dragih profesionalnih uslužbencev, njuna naloga pa, kako potrošiti vsakoletni proračun.
Še posebej, ker sta profesionalca, bi morala pridobiti dodatna sredstva s strani države in EU, kot to delajo ostali župani, npr. Destrnika, Juršincev, Benedikta in ostalih občin. To je denar, ki bi ga mi zelo nujno potrebovali za razvoj naše občine, ki vedno bolj zaostaja v primerjavi s sosednjimi občinami,« je pojasnil Gavez in dodal, da je andraška občina v primerjavi s sosedami zaostala za najmanj 10 let.
Svetnik pa odgovarja tudi na županove očitke, da zaradi tega, ker občinski svet proračuna ni sprejel vse do junija, nastaja v občini gospodarska škoda. »Naj župan pove, kakšna gospodarska škoda pa je nastala v zadnjih desetih letih, ko je imel potrjen proračun, pa so vse sosednje občine gradile, obnavljale in skrbele za svoj razvoj, vodstvo naše občine pa ne. Namreč nimamo omogočenega pristopa vseh gospodinjstev do nava-
dnega telefona, in to danes, v EU. Da ne govorim o drugih zadevah, kot so internet, ceste, ki jih je kar nekaj kilometrov neasfaltiranih (občinskih), ki se ne morejo imenovati cesta. Ter
o javni infrastrukturi, gradbenih zemljiščih, nevzdrževanih obcestnih jarkih ipd.,« še pojasnjuje Gavez.
Prepričan je, da se občina premalo razvija, županu pa oči-
ta, da se izgovarja, da ni več investicij, ker so gradili novo šolo. Dodaja, da so tudi ostale občine ob novi šoli dobile še veliko drugih pridobitev.
»Razrešitve potreben župan, ne pa občinski svet«
Takoj potem, ko so svetniki izvedeli, da je župan pri predsedniku vlade prosil za njihovo razrešitev, je Gavez od župana omenjen predlog zahteval na vpogled.
»Ko je spoznal, da v zakonu nima pravne osnove za svojo trmo, je na koncupristal in nam naredil kopije. Čeprav župan pravi, da bo treba določene svetnike malo podučiti, da se pripravijo na sejo. Mislim, da bi župan po desetletnem vodenju občine že moral vedeti, do katerih dokumentov imajo pravico
svetniki,« še pojasnjuje Gavez, ki meni, da je predlog za razrešitev le »predvolilna raca samo za tiste, ki še danes verjamejo, da se sonce vrti okrog Zemlje«. Prepričan je tudi, da pogoji za razrešitev svetnikov niso izpolnjeni.
Stvari rešujeta tudi na sodišču
Imata pa Gavez in Krepša nerešene stvari tudi na sodišču. Svetnik je namreč župana tožil obrekovanja.
»Sporov z moje strani ni, razen laži in podtikanj, ki sem jih deležen z njegove strani. Vtika se namreč v osebne zadeve občanov, ki pa so v tako mali občini tako ali tako vsem znane,« je še dejal Gavez, ki zaključuje, da razrešitve ni potreben občinski svet, temveč župan.
Dženana Bečirovič
Markovci • Na 20. seji vroče le zaradi vročine
Potrdili projekte za kanalizacijo in rekonstrukcijo treh odsekov cest
Zadnja predpočitniška seja sveta občine Markovci je bila vroča le zaradi visokih poletnih temperatur; kljub obsežnemu dnevnemu redu je bila sorazmerno kratka, saj so z 11 točkami opravili v slabih dveh urah. Soglašali so s spremembami odloka o komunalnem prispevku ter potrdili investicijske dokumente za kanalizacijo v Strelcih in Prvencih in za rekonstrukcije javnih poti Prvenci-Novi jork, Sobetinci-Strelci ter Novi jork-Sobetinci.
Na predlog odbora za javne finance v združeni so svetniki v obravnavi soglašali s spremembami odloka o komunalnem prispevku v občini Markovci, ki so jih zahtevali člani svetniške skupine Nove Slovenije. Tako so formulo za izračun komunalnega prispevka za kanalizacijo in čistilno napravo znižali z dosedanjih 8 na 5 evrov po kvadratnem metru neto tlorisne površine. Razliko do polnega
prispevka bodo poravnali iz občinskega proračuna. Sklenili pa so tudi, da se morebitno plačani komunalni prispevki zavezancem ne vračajo.
Brez posebnih težav in s kozarci hladne vode v rokah so soglašali tudi s predlogom dopolnitve programa prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2009, po pojasnilu Zvona Črešnika, da gre za pozitivno rešitev v korist vseh
občanov, pa so soglašali tudi z ustanovitvijo služnosti za gradnjo 20-kilovoltnega daljnovoda od transformatorske postaje v Novem jorku do bioplinarne v Sobetincih, saj je prosilec Miran Vargazon za to že sprejel elektroenergetsko soglasje podjetja Elektro Ptuj.
Kar nekaj razprave so nato namenili vsebini dokumentov za pet pomembnih naložbenih projektov na področju komunal-
ne in prometne infrastrukture. In sicer za gradnjo kanalizacije v Strelcih, kjer gre za gradnjo odseka v dolžini 1400 m, ki naj bi veljal okoli 279.000 evrov, od tega naj bi občina Markovci zagotovila 200.000 evrov lastnih sredstev. Odsek kanalizacije Pr-venci-Novi jork v dolžini 4366 m naj bi veljal okoli 997.000 evrov, za kar sedaj še niso uspeli pridobiti sofinancerja, rekonstrukcija povezovalne ceste Bu-kovci-Novi jork v dolžini 1203 m, ki naj bi jo zgradili leta 2010, naj bi veljala 374.641 evrov, od tega naj bi iz proračuna zagotovili dobrih 62.000 evrov, ter za rekonstrukcijo ceste Sobetin-ci-Strelci v dolžini 709 m, ki naj bi veljala 283.919 evrov, od tega
naj bi iz občinskega proračuna zagotovili dobrih 47.000 evrov. Dodatno pa bodo sprožili postopek za pridobitev projekta za rekonstrukcijo lokalne ceste Novi jork-Sobetinci.
Brez posebne razprave so soglašali tudi s predlogom, da javni kanalizacijski sistem na območju občine Markovci in čistilno napravo (ČN) Markovci predajo v vzdrževanje Komunalnemu podjetju Ptuj, in sicer do oddaje javne gospodarske službe izbranemu koncesionarju. ČN v Markovcih je že v poskusnem obratovanju, nanjo je priključena večina uporabnikov v Markovcih in iz dela Zabovcev. Na omenjeno ČN pa je priključeno kanalizacijsko omrežje iz
obrtne cone Novi jork, zaradi česar je obstoječa ČN v Obrtni coni Novi jork nefunkcionalna in je že v fazi razgradnje, obstoječe kanalizacijsko omrežje v Obrtni coni pa je instalirano na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje Markovci-Zabovci.
Brez pripomb in z večinskim odobravanjem so sprejeli tudi sklep o pristopu občine Du-plek k skupni občinski upravi, s čimer naj bi se bojda nekoliko znižali stroški za ravnanje z odpadki vsem drugim občinam soustanoviteljicam.
Na predlog centra za socialno delo so soglašali s povišanjem cene storitve pomoč družini na domu. Nekateri se sprva niso strinjali in so zahtevali dodatna pojasnila, v skrbi za svoje šolarje pa so se vendarle omehčali in na predlog vodstva Osnovne šole Markovci sklenili, da za pokrivanje dodatnih del pri obnovi sanitarij in za izvedbo dodatne pisarne v OŠ Markovci zagotovijo iz občinskega proračuna dodatna sredstva v višini 22.000 evrov.
Kljub jasnemu pomisleku Janeza Liponika, ki je zaradi slabih izkušenj z zdravstvenim domom Ptuj predlogu odločno nasprotoval in odkrito povedal, da bo glasoval proti, so z večino glasov vendarle potrdili predlog za zagotovitev dodatnega dela plače za delovno uspešnost direktorice in pomočnice direktorice javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. Kot je znano, naj bi na podlagi dogovora vlade in reprezentativnih sindikatov direktorica za delovno uspešnost prejela še 1520 evrov, njena pomočnica pa 520 evrov bruto nagrade.
Pod dodatno točko so na predlog Stanislava Toplaka soglasno sklenili, da mora biti sklep iz novembra 2007 o dodelitvi služnostne pravice PGD Sobetinci realiziran v enem mesecu, sprememba pa mora biti vpisana tudi v zemljiško knjigo, sejo pa je zaključil župan Franc Kekec z voščilom za prijetne dopustniške dni.
M. Ozmec
Referent za gradbene zadeve Branko Zorko (levo) je imel kar precej dela, ko je županu in svetnikom Ptuj izplačilu dodatka za delovno uspešnost direktorice in njene s pomočjo obsežne dokumentacije pojasnjeval trase za izgradnje vodovoda in rekonstrukcije javnih pomočnice odločno nasprotoval, a večina svetnikov je menila dru-poti.	gače.
Gorišnica • Z osrednje proslave ob občinskem prazniku
Tradicionalno, slovesno in vroče
Gorišniška osrednja slovesnost ob letošnjem 14. občinskem prazniku občine v petek pozno popoldne je podrla kar nekaj rekordov, tako v plus kot v minus.
Uradni del slovesnosti se je začel s himno, ki jo je že po tradiciji odigral dornavski pihalni orkester, nato pa se je dogajanje skoncentriralo na majhen pokrit odrček na ploščadi pred občinsko stavbo, kar je prav tako tradicionalna izbira lokacije. Nanj se je najprej povzpel mešani pevski zbor Prosvetnega društva Ruda Sever in odpel dve pesmi, nato pa je za govorniški oder, prav tako tradicionalno okrašen s sončnicami, povzpel slavnostni govornik, župan Jože Kokot, ki se mu je na začetku nekoliko zataknilo ob pozdravljanju obeh prisotnih poslancev (Franca Jurše in Franca Pukšiča) in si je čisto lepo po domače pomagal kar z imeni ter poslanca z De-strnika pač po domače pozdravil kot Frančeka. Nadaljevanje slavnostnega nagovora je nato županu Kokot steklo zelo gladko, čeprav je imel o tekočih in zaključenih naložbah v vseh naseljih občine kar veliko povedati in naštevati; med največje naložbene zalogaje, kot smo že poročali, gotovo spada celovita ureditev sekundarne in primarne kanalizacijske mreže v občini, sicer pa so Gorišničani gotovo bili navdušeni tudi ob novici, da se je končno začela izgradnja novega vrtca na lokaciji starega, ki je bil na dan slovesnosti že podrt; občina je zanj skupno planirala okoli 1,4 milijona evrov, šolsko ministrstvo pa bo po sklepu objekt financiralo s slabimi 600.000 evri.
Po županovem nagovoru je sledila podelitev nagrad dvema letošnjima občinskima nagrajencema; plaketo občine je prejela Jerica Fi-
Letošnja občinska nagrajenca z županom Jožetom Kokotom: Jerica Fistravec s plaketo občine in podjetnik Franc Žuran z listino občine.
Plusi in minusi letošnje gorišniške proslave
Med pluse gotovo velja šteti kratek in jedrnat del uradne prireditve, ki je trajal le dobro uro. Neuradni del z veselico je trajal še zelo dolgo v noč. Prav tako gre med pluse šteti letos prvič oblazinjene stole (lani so bili še plastični) za vse uradne goste in še za marsikoga zraven. Za velik plus je letos poskrbela cela plejada županov - na redko kateri občinski proslavi jih je videti toliko na kupu, kot jih je bilo tokrat v Gorišnici. Plus si zasluži tudi vreme, ki je bilo več kot poletno, čeprav je bilo žgoče sonce na tlakovanem trgu kar malo težko preživeti.
Poseben plus si gotovo zasluži tudi cirkulanski župan, ki je s svojo prisotnostjo na proslavi očitno vrgel belo rokavico (sprave in izziva?) gorišniškemu županu - prav zanimivo bo videti, ali bo gorišniški župan vrnil obisk na cirkulanski občinski proslavi naslednje leto. Letos ga namreč ni bilo in tudi doslej sta se ta dva župana kar spretno izogibala tovrstnim srečanjem in izražanjem spoštovanja (čeprav sporov med njima tudi ni bilo) ...
Med večjimi minusi letošnje gorišniške proslave pa v prvi vrsti velja omeniti nekam hudo neprimerno in škripajoče ozvočenje, nekoliko zmedena povezovalca programa in absolutno premajhen odrček s šotorsko plahtico, pod katerega bi še župan težko parkiral svoj Audi, kaj šele, da bi se nanj normalno lahko postavili vsi pevci zbora ali številni tamburaši in nekaj pevcev, kar je bilo tudi jasno videti. Dirigent tamburašev je tako raje ostal kar na podiju pred odrom, saj so se nanj komaj stlačili vsi ostali člani orkestra.
Za kulturno noto osrednje prireditve so med drugimi poskrbeli tudi mladi tamburaši gorišniškega Tamburaškega orkestra.
stravec za svoje dolgoletno in aktivno delo v domačem okolju. Kot je bilo slišati v obrazložitvi, si Jerica lahko pripne zasluge za marsikatero podpisano služnostno pogodbo za minule naložbe, veliko je pomagala tudi pri polaganjih prvih asfaltov, opravljala je tudi številne tajniške posle tako v vaškem odboru Muretinci kot pri tamkajšnjem PGD, znana p je je tudi po svoji nesebični pomoči sokrajanom v stiskah.
Listino občine pa je župan Kokot izročil domačemu podjetniku z danes uspešnim družinskim podjetjem Francu Žuranu, ki je leta 1982 začel kot avtoprevoznik, v zadnjem obdobju pa je svojo dejavnost razširil še na izvedbe gradbenih in rušitvenih storitev, podjetje pa ob tem opravlja še eno zelo redkih
dejavnosti v državi in sicer upravlja z reciklažnim centrom za gradbene odpadke.
Kot gosta, ki sta pozdravila številno publiko, sta nekaj besed spregovorila še poslanec Franček (Franc Pukšič) in ormoški župan Alojz Sok. Pukšič je v svojem znanem stilu precej hudo popljuval sprejet rebalans državnega proračuna, ki da ne bo zdržal kaj posebno dolgo, nato pa še sedanjo vlado z državnim zborom vred, ki da ne dela v dobro občanov in občin, pri čemer je izpostavil zadnje rušenje pobud o novih občinah, kar je po njegovem mnenju velika napaka, saj se tako ljudem ne daje niti možnosti, da se sami odločijo za svojo občino, po drugi strani pa je praksa doslej pokazala, da so vse doslej samostojne občine dosegle več kot kdajkoli
poprej. Kot vzgled odličnega dela in dosežkov je izpostavil prav Gorišnico, ob tem pa se je vprašal, kakšna bi bila Go-rišnica danes, če ne bi bila samostojna občina (verjetno takšna, kot so bile Cirkulane pred dvema letoma... , op.a.).
Sok je bil v svojem govoru precej krajši; poudaril pa je, da lahko občani za svojo občino naredijo največ pozitivnega, če se ne zoperstavljajo sprejetim razvojnim projektom.
Uradni del slovesnosti so zaključili plesalci domačega Folklornega društva, sicer pa so za kulturne užitke poskrbele še ljudske pevke gori-šniškega KD, Lojze Matjašič s kratkim recitalom in odlični mladi tamburaši gorišniške-ga Tamburaškega orkestra s 112 letno tradicijo.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Sveta Ana • 11. občinski praznik
Bogatejši za nov kulturno-turistični center
Pretekli petek se je začelo celotedensko praznovanje občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah. Začeli so prav slovesno, saj so v okviru občinske proslave otvorili novozgrajen kulturno-turistični center, podelili pa so tudi občinska priznanja in nagrade.
Prireditev je potekala v dveh delih. Uvod se je zgodil na ploščadi pred novozgrajenim centrom, kjer ga je častni občan Jožef Smej tudi blagoslovil, nato pa so ga župan Silvo Slaček, Bernarda Potočnik, predsednica Kulturnega društva Sveta Ana in Sašo Horvat, direktor podjetja Lipa iz Lenarta, uradno odprli s slavnostnim prerezom traku in ga predali svojemu namenu. Župan je povedal, da so se s projektom izgradnje centra prijavili na razpis za evropska sredstva, kjer so bili uspešni. V sodelovanju z obrtno zadrugo Lipa iz Lenarta so zgradili kul-turno-turistični center, ki ima v zgornjem nadstropju šest stanovanj, kar je za občino Sveta Ana veliko pridobitev. Prireditve so
se udeležili tudi gostje, med njimi Marijan Vezjak, poslanec državnega zbora, Milan Gumzar, župan sosednje občine Benedikt in prav tako poslanec, Peter Škrlec, župan občine Sveti Jurij, dr. Darko Anželj, župan občine Apače in podžupanja občine Cerkvenjak Lidija Šipek.
Župan je v slavnostnem nagovoru pozdravil navzoče in spregovoril nekaj besed o novem centru, pri tem se je zahvalil vsem sodelujočim poslovnim partnerjem. »Poleg otvoritve imamo v okviru Aninega tedna še več praznovanj in otvoritev. Ena izmed njih bo otvoritev novega vrtca, kamor bodo malčki zakorakali že 1. septembra.« Posebej veseli so, ker se naslednje leto obeta še otvoritev nove
športne dvorane. Kot je še povedal, v teh dneh zaključujejo dela na igriščih za šolo, s katerimi so pridobili nove športne površine za različne športe za osnovnošolce, športnike
in rekreativce. »Ni nam bilo v ponos, da smo morali sedaj za opravljanje šolskih testiranj po programu osnovne šole otroke prevažati z avtobusom na ustrezna igrišča v druge kraje,
Foto: Patricija Babosek
Nagrajeni dijaki in študentje z županom Silvom Slačkom.
stroške pa so prevzemali starši. Od letos naprej bomo vsa ta testiranja lahko opravili na lastnih površinah.«
Priznal je, da se je v preteklosti kljub trudu še premalo delalo na cestni infrastrukturi, vendar se je zavezal, da bo v prihodnosti drugače. Že v mesecu avgustu bodo začeli z rekonstrukcijo ceste skozi center Svete Ane, istočasno pa bodo poskrbeli za ureditev prepotrebnih parkirnih mest; pridobili bi jih naj okrog 80.
V okviru prireditve so podelili tudi priznanja in nagrade občine. Zlati grb za izredno življenjsko delo, vrhunske uspehe in dosežke je prejel Jožef Horvat, ki opravlja duhovniško službo pri Sveti Ani že 50 let.
Srebrni grb za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju je prejel Srečko Bauman, dolgoletni gasilec. Bronasti grb pa je prejel Jože Srčič, dolgoletni predsednik krajevne skupnosti. Podelili so še denarne nagrade šestim dijakom in šestim študentom, ki so v preteklem šolskem letu dosegli nadpovprečne učne rezultate. Istočasno pa so izrekli še javno pohvalo študentki, ki je z odlično oceno opravila diplomo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
V kulturnem programu so nastopili pihalni orkester z ma-žoretkami, folklorni skupini, moški pevski zbor in solista na harmoniki ter klavirju.
Patricija Babosek
Ptuj • S poslancem Brankom Mariničem o njegovem izpitu
Politični linč in gonja, ker je dregnil v osje gnezdo?
Pred dobrimi štirimi leti smo v Štajerskem tedniku že pisali o spornem izpitu iz nemščine poslanca Branka Mariniča, ki je takrat imel za seboj prve mesece prvega poslanskega mandata. Takrat smo v članku pod naslovom Tudi poslanci padajo pisali o tem, kar se je po štirih letih ponovno postavilo v ospredje. Že ob prvih govoricah, da naj bi goljufal na izpitu iz nemščine oziroma, da naj bi ga opravljal nekdo drug namesto njega, je povedal, da gre za natolcevanje in da ni kriv. Izpita takrat tako in tako ni opravil.
Kakorkoli že, po štirih letih bi zadeva že morala dobiti takšen ali drugačen epilog. Poslanec upa, da bo sedaj, ko je ovadba vložena, lahko pojasnil svojo plat. Javnost pa bi tudi že rada zvedela, kaj se je v resnici takrat dogajalo in kaj se dogaja danes, po štirih letih od takrat, ko so kost začeli glodati, a dela niso dokončali. Sliši se neverjetno, da v štirih letih tisti, ki so želeli postaviti piko na „i" na to zadevo, le-te niso dokončali. Res pa je tudi, da je goljufanje pri izpitih »dovoljeno« pri navadnih državljanih, ne pa tudi predstavnikom ljudstva, po katerih naj bi se zgledovali. Nisi študent, če kakšne od ocen niso dobil tudi na ta način, ampak to ne velja za vse. Še posebej pa si tega ne bi smel privoščiti poslanec Marinič oz. nekdo drug na tem položaju. Če je v resnici goljufal, bi moral tudi nemudoma odstopiti od vodenja parlamentarne komisije po zakonu o preprečevanju korupcije, pa tudi kot poslanec, ker pa je v Sloveniji, kot vse kaže, sistem vrednot razpadel, bi poslancu Mariniču to goljufijo morali oprostiti, če smo odpustke dali številnim politikom in gospodarstvenikom za veliko hujše zadeve, ki nas bodo bremenile še desetletja. Resnici na ljubo zato, da naj bi nekdo goljufal pri izpitu, ne jaz ne drugi Slovenci ne bomo živeli nič slabše, živimo pa slabše zaradi gospodarskega in drugega kriminala, zaradi katerega pa bi številni že morali sedeti za rešetkami. Sistem vrednot je razpadel na celi črti.
Zadnje dni se okrog poslanca SDS Branka Mariniča dviguje izjemno veliko prahu, novinarji si kar podajajo kljuke. Če je v prejšnjih časih imel kakšno konferenco, pa je tudi vodil katero od preiskovalnih komisij, drenjanja ni bilo. Pravi, da ima občutek, kot da bi storil nek zločin, čeprav je že leta 2005 celotno zadevo v zvezi s tem zanikal. Ni nobenih argumentov, nisem kriv tega, kar me obtožujejo, pravi. Že velikokrat je zanikal celotno natolcevanje v zvezi s tem, tudi tokrat ne more povedati drugega kot to, poudarja, da to, kar mu očitajo, ni res. Žal mu je, da do tega prihaja, na trenutke celo nerodno pred svojimi ljudmi, ki pač te stvari razumejo po svoje. Razumejo pa jih tako, kot
so predstavljene v medijih. Nacionalni mediji, komercialni mediji, pravi, so ga tako rekoč že spoznali za krivega, ga obtožili, da ne reče, obsodili, kar je seveda zelo neprijetno. V okviru postopka bo pred pristojnimi organi povedal in dokazal, da ni kriv tega, kar se mu očita. Zanimivo je, da je v bistvu obtožen za to, da je ponaredil izpit, to ne drži, pove, ker tega izpita ni opravil. Celotna zgodba se je začela z anonimno prijavo, vprašanje pa je, ali je mogoče verjeti anonimnim prijavam. Če bi to držalo, bi tudi sam lahko najmanj deset anonimnih prijav dal v javnost. Prijava, pod katero se nekdo ne upa podpisati in povedati, kdo je, je vedno vprašljiva. Ljudje so pač takšni, da takšnim zgodbam, ki so zelo preproste in enostavne, hitro nasedejo, nekateri pa jim, žal, celo verjamejo. Anonimna prijava je v javnost prišla mesec ali dva potem, ko Marinič izpita iz nemščine na Fakulteti za organizacijske vede (FOV) v Kranju ni opravil. Zaradi tega je dobil odpor do nadaljnjega študija na tej fakulteti. Prepričan je, da je zadeva politično motivirana, prva prijava k izpitu iz nemščine, je sovpadala z zmago politične opcije SDS, tudi sam je prvič dobil volitve, petega oktobra 2004 pa naj bi izpit prvič opravljal. Ker je bilo v tistem času dovolj razlogov za praznovanje, na izpit, kljub temu, da se je prijavil, ni šel. Na dan, ko bi moral pristopiti k izpitu, je telefoniral profesorici, ji povedal, da ga k izpitu tistega popoldneva ne bo, ker je SDS zmagala. Verjetno je to bil eden od ključnih razlogov, da so nastopile težave, ker takrat še ni vedel (danes to ve), da profesorica tej politični opciji ni naklonjena. Prepričan je, da so se vse kasnejše težave v bistvu začele že leta 2004. V pripravo izpita iz nemščine je vložil veliko denarja in časa, zato se je pozanimal, kakšne so možnosti za opravljanje izpita iz nemščine na kateri drugi fakulteti, ker ga na FOV Kranju ni, tam pa ga ne bi več želel opravljati, saj mu je ano-nimka iz leta 2005 naredila že preveliko škode. Ena od možnosti se je pokazala znotraj ene od fakultet Univerze Maribor, katere program nemščine je bil skoraj identičen programu FOV Kranj.
K izpitu iz nemščine je nato pristopil na drugi fakulteti, ga tudi uspešno opravil. Izpit je priznan tudi s sedmimi kreditnimi točkami po bolonjskem procesu, velja v Sloveniji, velja v Evropi, velja v svetu, na kranjski fakulteti pa ne. Tam bi še vedno moral pristopiti k opravljanju izpita iz t.i. poslovne nemščine, čeprav je na visokih strokovnih programih pri opravljanju tujega jezika povsod bolj poslovni jezik. Sam bistvenih razlik v primerjavi s programom podobnih fakultet v okviru mariborske Univerze ni videl
Do konca študija mu še vedno manjkata dva izpita, brez nemščine. Puške v koruzo ne bo vrgel, kot so pisali nekateri mediji, preveč časa in denarja je vložil v to, da bi prišel do želene diplome, ta želja v njem nikoli ne bo ugasnila, pa če tudi bo diplomiral pri sedemdesetih, je povedal. Za dodatno izobraževanje se je odločil zato, ker znanj ni nikoli dovolj, ker se človek mora celo življenje izobraževati, ob formalnih tudi v neformalnih oblikah. Zanj danes ni toliko pomembno, kaj vse se govori okrog njegovega izpita, ki ga ni opravil, pomembno je to, da je del tega znanja, ki ga je želel pridobiti osvojil, da ga lahko uporablja tudi v svojem življenju in delu, to pa je tudi ključnega pomena. Verjame, da bodo vsi postopki okrog podane ovadbe korektno izpeljani s strani vseh organov, ki so vključeni v fazo preiskovanja in dokazovanja, da
bo imel priložnost povedati in dokazati, da ni kriv, da se zgodba v zvezi s tem po nepotrebnem napihuje.
Zgodba, ki ni dobila epiloga že pred štirimi leti
Zgodba je zagotovo zelo neprijetna, če si na takem položaju, kot je poslanec DZ iz vrst SDS in predsednik komisije po zakonu o preprečevanju korupcije v državnem zboru, ki je izredno zahtevna funkcija. Začela pa se je z njegovo politiko in se nadaljuje. Prepričan je, da če bi bili že takrat kakršnikoli argumenti in dokazi, bi se zadeva končala že pred štirimi leti, sedaj pa se za potrebe dnevne politike pač ponovno odpira. Fakulteta je že takrat reagirala, ker pa ni bilo argumentov, tudi ni bilo postopka. Profesorica, pri kateri naj bi opravljal izpit, naj bi imela njegov list, Marinič pravi, da ne ve kakšen list ima, kakšno polo, ker ga ni videl. O govoricah, da naj bi grafologi preverjali njegovo pisavo, pa odgovarja, da so nepotrebni, ker če je pola njegova, z njegovim podpisom, je to nedvomno njegova, če pa tega podpisa ni, je pola lahko od kogarkoli. Skladno z veljavnim pravilnikom bi tudi njegova pola morala biti na fakulteti, se hraniti v njenih prostorih, ne doma, pri profesorici. Zanj je edino verodostojno to, kar pride oziroma bo prišlo iz fakulte-
te. Če je bilo karkoli narobe, bi se moralo takoj ukrepati, ne pa po štirih letih.
Študij na račun davkoplačeval-skega denarja?
Marinič pravi, da ga je študij na FOV Kranj stal kar nekaj tisoč evrov. Ko je vstopil v politiko, je imel že 20 oz. 21 izpitov. Takrat se je odprla možnost, da so poslanci, ki so študirali, dobili denar. Najprej je poravnaval stroške izobraževanja sam (gre za 134.000 takratnih tolarjev), potem pa je izkoristil možnost, ki se je odprla, da je stroške študija mogoče kriti iz posebnega sklada državnega zbora, od koder je dobil 520 evrov. Opravičuje tudi ta sredstva, saj je za izpit, ki ga je kasneje opravljal na drugi fakulteti, plačal 206 evrov, v to pa niso všteti drugi stroški. Porabil jih je namensko, torej za tisto, za kar jih je dobil, saj je to javni denar, za porabo katerega veljajo določena pravila. Ob vsem dogajanju velja tudi povedati, da komisija po zakonu o preprečevanju korupcije, ki jo vodi Marinič, nadzira delo Kosove komisije, Kos pa je sedaj podal kazensko ovadbo zoper Mariniča. To je verjetno svojevrsten primer, ki bo zagotovo zapisan v zgodovino slovenskega parlamentarizma in morda bodo ljudje tudi iz tega razloga doumeli, zakaj takšna gonja proti njemu. Sicer pa je že javno povedal, da ne dvomi več o tem, da to je
bila politično zmontirana afera, ki dobiva nadpovprečno pozornost medijev na nacionalni ravni, kar si ga ta primer zagotovo ne zasluži. Slovenija je v izredno težkem položaju, prednostno bi morale biti obravnavane katere druge stvari. Svojo funkcijo predsednika komisije po zakonu o preprečevanju korupcije državnega zbora je vzel zelo resno. Začel jo je na izredno občutljivem področju, na področju gradbeništva, predvsem v MO Ljubljana. Postavil se je v vlogo prijavitelja, očitno je, da je s tem stopil nekomu na žulj, zato ga je potrebno ustaviti. V njem je toliko trmastega Halo-žana, da se ne bo pustil, da bi tisti, ki so na nepošten način prišli do premoženja, lahko bili še brez skrbi naprej. Zato je toliko bolj prepričan, da bo ta politični linč in gonjo, kot posledico političnih kupčij, stoično prenesel.
Za poslanca Mariniča pa nesrečni izpit iz nemščine ni edina nevšečnost, ki se mu je zgodila v zadnjem času. Tudi stanarine naj ne bi plačal, tudi tu je zgodba precej luknjasta, enkrat naj bi vse poravnal, drugič naj bi bil dolžan 1800 evrov. Do objave ni vedel, da je kaj dolžan, dobil je dopis ene izmed od upravljavskih firm stanovanja, v katerem biva kot poslanec, napisali so mu opomin, da dolguje iz naslova stanarine 1800 evrov in to celo za tisti čas, ko ga v stanovanju ni bilo. Zaprosil je za pojasnilo, do danes ga še ni prejel, ne ve komu in predvsem zakaj oz. iz katerega naslova izhajajo stroški, ki jih je dolžan. Poslanec zatrjuje, da je sproti plačeval vse položnice, lastnik stanovanja je Republika Slovenije, njej tudi nakazuje stanarino. Kako se stroški delijo ne ve, če jih ne bi poravnaval sproti, bi ga že zdavnaj vrgli na cesto. Če nekdo stanarine ne plačuje tri leta, potem bi ga že zdavnaj morali deložirati. On pa je še vedno v stanovanju, opomina, da bi ga moral izprazniti, pa še vedno nima. Gre za ponovno natolcevanje, ki nima realne osnove, še pove Branko Marinič.
Pričakovati je, da bo epilog Mariničeva izpita znan hitro, če je seveda interes, da se dokonča, da ga morebiti ne bi bilo potrebno ponovno odpirati čez štiri leta.
Strasbourg • Slovenski poslanci začeli delo v odborih Evropskega parlamenta
"Ljudje veliko pričakujejo od Evropskega parlamenta"
Evropski parlament je zadnji dan ustanovnega zasedanja, ki se je pričelo 14. julija in je trajalo do 16. julija, tudi formalno potrdil razdelitev 736 poslancev po 20 parlamentarnih odborih in dveh pododborih. Slovenski poslanci bodo delovali v skupaj desetih odborih in pododborih, največ v odboru za zunanje zadeve, v katerem bodo delovali Jelko Kacin (ALDE/LDS), Lojze Peterle (EPP/N.Si) in Zoran Thaler (S&D/SD).
Milan Zver (EPP/SDS) bo kot vodja slovenske delegacije v največji politični skupini v Evropskem parlamentu, Evropski ljudski stranki, član odbora za kulturo in izobraževanje in nadomestni član odbora za kmetijstvo. Z novim evropskim poslancem Milanom Zverom, ki bo občasno deloval tudi v pisarni na Destrniku, smo se pogovarjali med ustanovnim zasedanjem novega Evropskega parlamenta.
Kakšni so bili prvi občutki ob prvem uradnem srečanju kot novega poslanca evropskega parlamenta in kakšna so pričakovanja?
»Ni čisto v stilu Alfijeve popevke Prlek priša v Maribor. Na evropskih tleh že imam izkušnje, saj sem lani vodil Svet EU za šolstvo, mladino in šport. Tako da kulturnega šoka nisem doživel. A je vendarle vse veličastno. Že
ambient. Tukaj politika biva v drugačnih dimenzijah kot pri nas. Ne rečem, da je boljše, predvsem je drugače. Sicer pa veliko časa za zbiranje in utrjevanje vtisov še nisem imel, saj sem moral kot vodja slovenske delegacije znotraj politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) sodelovati pri delitvi mest in funkcij. In to je bilo trdo delo, ki še traja. Sedaj se postavljajo okviri, v katerih bomo potem delovali, vnašali vsebino, če se tako izrazim. Tega se bolj veselim.
Ljudje veliko pričakujejo od Evropskega parlamenta. Želijo, da skupaj s Svetom in Komisijo pomaga pri izhodu iz krize. Razumljivo je, da to pričakujejo od evropskih politikov. Nenazadnje smo zato plačani. Jaz bom delal vestno, ne bi rad razočaral svojih volivcev. Zbral sem ogromno preferenčnih glasov, okoli 70.000, zato čutim še večjo
odgovornost. Tudi do svojih krajanov, ki so me nagradili s tako odličnim rezultatom.«
V katerih delovnih telesih si želite sodelovati in kako daleč je oblikovanje posameznih delovnih teles?
»Oblikovanje odborov smo v glavnem zaključili. Določili smo vodstva, to je predsednike in podpredsednike, zaključujemo s članstvom in potem se bodo ta delovna telesa formirala. Delegacije, kot posebna oblika dela parlamenta, še čakajo. Torej, parlament bo v celoti hitro oblikovan. Želel bi, da bi bilo tako tudi s Komisijo, kjer pa so večje težave. Menim, da je bila napaka, ko nismo predsednika komisije izvolili že na tem ustanovnem zasedanju v Strasbourgu.
Sam sem si prizadeval, da bi lahko delal na področju šolstva, mladine in predvsem kmetijstva. Slednje področje je zame novo, a sem zaznal,
Kot je povedal politični direktor srbskega zunanjega ministrstva Borislav Stefanovic na izredni novinarski konferenci v Beogradu, je bilo v nesreči osem srbskih državljanov tudi poškodovanih. Kot je dodal, so večino poškodovanih, od katerih so nekateri v smrtni nevarnosti, odpeljali v bolnišnico v
Kairo, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. V Srbiji pa so v petek razglasili dan žalovanja. Pred tem so poročali, da je v nesreči umrlo enajst srbskih turistov od skupno 17, kolikor naj bi jih bilo na avtobusu.
Na avtobusu naj bi bili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tudi nemški, češki
Foto: Črtomir Goznik
Milan Zver, vodja slovenske delegacije v največji politični skupini v Evropskem parlamentu, Evropski ljudski stranki: "Zelo sem zadovoljen, dobili smo vse, kar smo želeli."
Kairo • Tovornjak trčil v avtobus turistov
V	nesreči avtobusa v Egiptu umrli turisti iz Srbije
V	trčenju tovornjaka v avtobus ob obali Rdečega morja v Egiptu je v četrtek zvečer po poročanju tujih tiskovnih agencij umrlo 12 ljudi. Med umrlimi je devet turistov iz Srbije, je sporočilo srbsko zunanje ministrstvo. Umrli so tudi trije Egipčani. Na slovenskem MZZ so povedali, da nimajo nobenih podatkov, da bi bili med potniki tudi Slovenci.
da volivci hočejo svojega predstavnika v tem odboru, zato sem se odločil zanj. Kljub temu da ni bilo lahko priti v želena delovna telesa, je Slovencem v EPP uspelo vse, kar smo si zastavili. Peter-letu sem obljubil, da se bom kot vodja delegacije trudil, da bo dobil največ, kar lahko glede na dane razmere, dobil je ugledno mesto podpredsednika delegacije za Rusijo.
Tudi Romana Jordan Cizelj je dobila, kar je želela. To je članstvo v odborih ITRE (odbor za industrijo, raziskave in energetiko) ter ENVI (odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane).«
Kako daleč ste z izbiro svojega tima in kakšni so bili kriteriji pri izbiri?
»V EP bom imel dva asistenta in enega stažista. Stažisti se bodo pogosto izmenjavali.
Želim, da jih čim več pridobi delovne izkušnje v tej tako pomembni evropski inštitu-ciji. V Sloveniji bom imel enega asistenta in enega stažista. Praktično bom ves denar, ki je za to namenjen, usmeril v zaposlitve in usposabljanje naših ljudi. Želim, da imajo tudi drugi kaj od moje izvolitve. Ne mislim toliko na denar kot na možnost pridobivanja pomembnih kompetenc.
V EP sta moja asistenta Petra Škrinjar in Robert Veliko-nja, doma pa bo Dimitrij Ko-vačič. Delo stažista bosta na začetku opravljala Tine Tuerk iz Ljubljane in Samo Simonič z Destrnika.«
Kako boste vzdrževali stike z »bazo« v Sloveniji?
»Z domačimi volivci bom tesno v stiku. Mislim tako na neposredni stik kakor tudi na t. i. e-stik, preko ažurno urejene spletne strani in faceboo-ka. S svojim odnosom bi rad prispeval k boljšemu ugledu evropskega parlamenta, ki se iz različnih razlogov pri nas še ni dovolj 'prijel1. Imel bom tudi občasno pisarno na Destrni-ku. To se mi zdi pomembno. Seveda pa moram imeti pisarno tudi v Ljubljani, ki jo bo vodil asistent Dimitrij Kovačič. Pisarno bomo imeli v samem središču Ljubljane, nekaj metrov od vladne palače.«
Ste se slovenski poslanci že dogovorili, kako boste v Evropskem parlamentu skupaj zastavljali določene zadeve, ki so še posebej pomembne za Slovenijo?
»Da. Smo se že sestali in se bomo tudi v prihodnje, v Bruslju in Strasbourgu. Zdi se mi pomembno, da včasih stopimo skupaj, še posebej, ko to zahteva interes Slovenije. Sicer pa mislim, da bomo tudi sicer dobro sodelovali. Tam se veliko bolj prijazno gledamo kot v Sloveniji. Če bomo kdaj pa kdaj stopili skupaj in se odgovorno obnašali, bo tudi ugled EP v Sloveniji boljši.«
MG
Vatikan • Nesrečne počitnice
Foto: himachal.us
Fotografija je simbolična
in švedski turisti. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP so umrli tudi trije Egipčani, AFP pa je poročal, da je bilo v nesreči najmanj 10 ljudi poškodovanih.
Nesreča se je pripetila, ko je tovornjak, ki je vozil po napačni strani cestišča, čelno trčil v avtobus s turisti, so po poročanju AFP navedli egiptovski varnostni in zdravniški viri. Avtobus je bil v času nesreče na poti iz mesta Kena proti obalnemu mestu Safaga.
Na kraju, kjer se je pripetila nesreča, se je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP več prometnih nesreč zgodilo že v preteklosti. Tudi sicer so prometne nesreče v Egiptu zaradi slabih cest ter hitre in neprevidne vožnje pogoste.
Po podatkih egiptovske vlade vsako leto v prometnih nesrečah umre okoli 6000 ljudi, 30.000 pa jih je poškodovanih, navaja nemška tiskovna agencija dpa. (sta)
Zaradi padca v bolnišnici
Papež Benedikt XVI., ki je na počitnicah v severni Italiji, je padel in so ga odpeljali na preiskave v bolnišnico, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. V Vatikanu so sporočili, da je papežu v četrtek zvečer spodrsnilo, pri tem pa naj bi utrpel lažji zlom desnega zapestja.
Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je zatrdil, da poškodba ni huda in da
tudi ne bo potrebna nobena operacija. Ko so ga danes prepeljali v

i,
X
J
A
Foto: uscmediareligion.org
bolnišnico, je 82-letni papež v zgradbo šel sam ob pomoči svojega osebnega tajnika, poročajo agencije. Še preden se je napotil v bolnišnico, je papež zajtrkoval in opravil molitev.
Benedikt XVI. je prejšnji konec tedna odšel na dvotedenske počitnice v dolino Aoste na severu Italije. Preživlja jih v planinski koči, po poročanju avstrijske tiskovne agencije pa še ni jasno, ali bo papež zaradi padca načrt, po katerem naj bi se v Rim vrnil 29. julija, spremenil.
To je sicer prva znana zdravstvena težava Benedikta XVI. po prevzemu položaja aprila 2005, je pa bilo opaziti, da je posebej po daljših potovanjih papež precej utrujen. (sta)
Ptuj • Z letošnjih poletnih razprodaj
Niti razprodaje niso več to kar so bile
V ponedeljek, 13. julija, so se po trgovinah začele poletne razprodaje. Glede na to, da je večina trgovcev blago v akcijah ponujala po precej znižanih cenah že pred uradnim začetkom razprodaj, tako množičnega navala kot v prejšnjih letih ni bilo pričakovati.
Po številnih akcijskih cenah in popustih v preteklih tednih so sedaj na vrsti še razprodaje, ki pa ne pritegnejo več toliko ljudi kot leta nazaj. Časi, ko so razprodaje med trgovske police pritegnile nepregledne množice ljudi in ko so nekateri že nekaj ur pred odprtjem čakali pred trgovinami, so mimo. Letne razprodaje, ki so se začele v ponedeljek, bodo trajale največ 60 dni, saj si trgovci sami določajo trajanje, ki pa ne sme presegati omenjenega števila dni. Trgovci ponujajo tudi do 70 % nižje cene za kose oblačil, obutve in športne opreme. Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati podatke o vrsti blaga, odstotku znižanja in obdobje trajanja razprodaje. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj četrtino vrednosti blaga, ki je na razprodaji. Blago, ki je na razprodaji, pa mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno.
Kot so nam povedali v trgovini z obutvijo Alpina, kjer namesto sezonske razprodaje nudijo sezonske popuste do 40 odstotkov, se precej pozna znižanje cen že pred samimi razprodajami, zato posebnega občutka po dvigu prometa ni čutiti. Razprodaje po besedah trgovcev niso več to, kar so bile, kljub temu pa opažajo, da so za kupce popusti zmeraj mamljivi ne glede na čas ali na višino popusta. Kljub krizi pa trgovci priznavajo, da je prodaja zaenkrat še zadovoljiva. V trgovini z oblačili in športno opremo Hervis so nam povedali, da so prav tako že dva tedna pred uradnim začetkom razprodaj priredili dve akciji, ena je bila namenjena samo članom Hervisovega Sportskluba, druga pa je bila namenjena vsem kupcem, ki so ob nakupu treh izdelkov prejeli popust v vrednosti najcenejšega izdelka. Ti dve akciji sta po besedah vodilnih pritegnili
Foto: Patricija Babosek
Razprodaje niso pritegnile množice ljudi, saj so trgovci že teden ali dva prej znižali cene.
precej ljudi, zato lahko, kljub manjšemu obisku razprodaj, govorijo o podobno dobrem prometu kot ob lanski razprodaji.
Kaj pravijo naključni kupci
Na sprehodu po ptujskih obutvenih in tekstilnih trgovinah smo ujeli nekaj naključnih mimoidočih in jih povprašali, ali tudi oni kupujejo na razprodajah, zanimalo pa nas je tudi, koliko so ali nameravajo letos potrošiti na razprodajah poletnih in športnih oblačil ter obutve.
Miha Horvat: »Na razpro-
dajah sem si do sedaj kupil eno majico in trenirko, to bo zneslo nekje 25 evrov, za naprej pa še ne vem, mogoče kakih 40 evrov. Če bom še kaj našel, bom še kupil, sicer pa ne. Drugače pa ne čakam na razprodaje, ampak sproti kupim tisto, kar mi je všeč in kar potrebujem.«
Leo Čoh: »Ponavadi kupu-
nisem utegnila kaj dosti nakupiti, ker še nisem imela dovolj časa za obisk trgovin. Zaenkrat se samo malo razgledujem, vendar bom skoraj zagotovo kaj kupila. Ponavadi kar čakam do razprodaj, čez leto pa kupim samo tisto, kar mi je res tako všeč, da ne more počakati. Koliko denarja bom potrošila, še ne vem, vendar ne bo veliko, ker tudi tisti iz zimskih razprodaj ni presegal 100 evrov.«
Mihael Piškur: »Da, ku-
jem na razprodajah, ampak tokrat kupujem samo stvari za na morje. Zapraviti nameravam približno 40 evrov, kupil si bom namreč kopalke in čevlje za v vodo. Drugače pa tudi kupujem na razprodajah; počakam, da se cene znižajo in se šele nato se podam po nakupili.«
Petra Drevenšek: »Sem
Pa brez zamere
Mesečinjenje
Michael Jackson na Luni
Na našem planetu najbrž ne obstaja prav veliko ljudi, ki ne bi vedeli, da je pred kratkim svojo burno življenjsko pot sklenil kralj popa, Michael Jackson. Njegova smrt je v svetu odjeknila bolj kot recesija, bolj kot izvolitev Barac-ka Obame in bolj kot (ne tako) nova gripa. Michael Jackson je bil fenomen, pa naj ste ga imeli radi ali ne. V svet glasbe je prispeval toliko kot kak Elvis ali Beatli. Ne samo njegova glasba, ampak tudi ves šov, ki ga je ustvaril zraven glasbe, najbrž ne bosta nikoli pozabljena. In eden izmed legendarnih elementov, ki sicer ni njegova kreacija, ampak zgolj redefinicija potez, ki so jih izvajali že od leta 1932, je njegov znameniti "moonwalk", plesni element, neke vrste "tekoča" hoja nazaj, pri kateri "vlečete" stopala po tleh - pa saj veste, o čem govorim. Kar se tega plesnega elementa tiče, nas danes sicer ne zanima toliko samo izvajanje elementa in njegove fizične ter fizikalne karakteristike, ampak samo ime elementa: "moonwalk", oziroma poslovenjeno, "hoja po Luni", "mesečev korak". Lahko bi mu rekli tudi "mesečinjenje".
Napisali smo že, da Jackson bil prvi, kije izvajal podoben element. Resda ga je izpopolnil do perfekcije, a prvi vseeno ni bil. Podobne poteze je, kot omenjeno, leta 1932 izvajal že Cab Calloway, ameriški jazz pevec. A čeprav je Cab Calloway nekako izumil mesečinjenje, Michael Jackson pa ga izpopolnil do popolnosti, nobeden od njiju ne seže niti do pet človeku, ki je (sicer za Callowayem in pred Jacksonom) izvajal prvo pravo mesečinjenje. V ponedeljek je namreč minilo 40 let, odkar je ameriški astronavt Neil Armstrong kot prvi človek stopil na površino Lune ter se potem skupaj z astronavtskim kolegom Buzzom Aldrinom kaki dve uri sprehajal po Luni. Armstrong in Aldrin sta tako bila prva, ki sta dejansko izvajala "moonwalk", mesečinjenje. In to bolje, resničneje (čeprav se sedaj pojavljajo teorije, daje vse skupaj bilo le montaža, in da Američani takrat na Luni sploh niso pristali) in celih 14 let pred MichaelomJacksonom, kije svojo verzijo mesečinjenja premierno predstavil 25. marca 1983 v oddaji "Motown 25: Yesterday, Today, Forever".
Vendar Jackson navkljub temu, da ni niti prvi, niti najbolj resničen "mesečnik", v spominu ljudi vseeno ostaja kot edini pravi izvajalec mesečinjenja. Njegov stil je kopiralo ogromno število umetnikov in plesalcev (Armstrongovo in Aldrinovo hojo po Luni bi na Zemlji težko verodostojno kopirali - že zato, ker za hojo po Luni dejansko morate biti na Luni, mar ne?) in kdorkoli hoče oponašati Michaela Jacksona, se dejansko mora najprej naučiti njegovega mesečinjenja. Kakor hitro ljudje vidijo nekoga hoditi vzvratno, pri čemer njegove noge ne zapustijo tal, si rečejo: "Michael Jackson!". In kakor hitro kdo omeni mesečinjenje, ljudje vzkliknejo: "Michael Jackson!". Očitno bo mesečinjenje za zmeraj stalo povezano predvsem z Michaelom Jacksonom, ne pa toliko s prvima človekoma, ki sta hodila po Luni,
Morda bi Armstrongu in Aldrinu pri poti v kolektivni človeški spomin pomagalo, če bi po Luni dejansko hodila tako, kot je to kasneje delal Jackson, ne pa spričo zmanjšane gravitacije poskakovala kot dva balona, A tega ne bomo nikoli vedeli. Kakor tudi nikoli več ne bomo videliMichaela Jacksona mesečiniti. Ne na Zemlji, ne na Luni,
Gregor Alič
likokrat pa tudi čez leto naletim na kakšno akcijo in tudi tako ugodno kupim kakšen kos oblačila.«
Foto: Patricija Babosek
Trgovci kljub krizi priznavajo, da je prodaja zaenkrat še zadovoljiva.
kar redna obiskovalka razprodaj, vendar še do sedaj
pujem na razprodajah. Kupil sem že dvojne čevlje, ene kav-bojke, dvojne kratke hlače in eno kratko majico in skupaj odštel nekje 200 evrov. Sicer pa razprodaje niso edini čas, ko nakupujem, pač pa kupim stvari sproti, nato pa tudi na razprodajah. Niti si stvari ne nagledam vnaprej, pač pa preprosto pridem v trgovino in kupim tisto, kar mi je všeč.«
Petra Gabrovec: »Na razprodajah zelo redko nakupujem, si pa pridem ogledat izbiro, če me morda kaj premami. Letos še na razprodajah nisem nič kupila, ker trenutno ničesar nujno ne potrebujem. Prišla sem malo pogledat, ker več ali manj kupujem čez leto, ko določena oblačila pač potrebujem, ve-
hodim po trgovinah samo zaradi razprodaj, saj so popusti čez vse leto. Kupujem tisto, kar rabim. Včasih sem kupila tudi kaj samo, ker je bilo poceni in sem potem ugotovila, da je bilo škoda denarja, ker stvari največkrat sploh nisem nosila. Sedaj pa tisto, kar res nujno rabim, kupim že prej, kar pa bolj tako za dušo, pa počakam na konec razprodaj.«
Bernarda Valenko: »Letos še nisem nič kupila na razprodajah, ker to počnem vedno na koncu razprodaj. Takrat se izognem gneči in v miru pobrskam, če je še kaj ostalo. Če grem v trgovino, grem rada v miru in si pogledam. Kupujem takrat, ko mi je nekaj všeč. Načeloma ne
Patricija Babosek
Cirkulane • Z novinarske konference
Vladimir Bračič kot haloška blagovna znamka?
»Oklenite se, Barbarčani, z vnemo novega društva in pristopajte pridno kot novi udje; saj udnina ne znaša mnogo, a duševni hasek bode velik ...« se je pred 110 leti vabilo Cirkulančane v takratni zametek današnjega Kulturnega društva (KD), ki deluje še danes in menda bi takšne nagovore bilo dobro zapisati še enkrat, da bi razstava o delu in življenju tako KD kot velikega Cirkulančana Vladi-mirja Bračiča bila bolje obiskana.
Na knjižni polici
Doslej si jo je po besedah odgovornih ogledalo nekaj čez 400 obiskovalcev, kar za tovrstne zgodovinske razstave niti ni malo, sploh pa ne za Haloze. Pa vendar si zanimive dokumente, ki pričajo o preteklih kulturnih dogajanjih v tem koncu Haloz in o življenju ter razmišljanju domačina Bračiča, sicer pobudnika in prvega rektorja mariborske univerze, splača ogledati (in kaj tudi prebrati).
Razstava je v starem cirku-lanskem vrtcu za obiskovalce odprta vsako nedeljo popoldne od 16. do 19. ure, vse do 17. septembra letos, ko se bo z osrednjimi proslavami zaključilo letošnje praznovanje visokega jubileja KD Cirkulane, hkrati pa se bo zrušil tudi stari vrtec; na njegovi lokaciji se bo namreč gradil že napovedan poslovno-stanovanjski objekt, kjer bo imela sedež tudi nova občina. Tako v domačem kulturnem društvu kot v društvu za oživitev gradu Borl (DgB) bi si sicer želeli stalno razstavo, kot je na priložnostni novinarski konferenci razkril Jernej Golc, a zaenkrat žal še nimajo primernega prostora za kaj takega. Bi si pa, kot so menili tako predsednica KD Antonija Žumbar kot oba avtorja razstave, Martin Prašnič-ki in Mira Jerenec, kaj takega zaslužili.
Razstava je sicer razdeljena v dva vsebinska sklopa; prvi je posvečen nastanku in delovanju kulturnega društva v kraju, pripravila pa jo
Zbrani govorniki (na posnetku) so na priložnostni novinarski konferenci razkrili bodoče načrte, povezane z imenom slovitega domačina dr. Vladimirja Bračiča.
je Jerenčeva. Drugi sklop je namenjen predstavitvi dela, življenja, uspehov in razmišljanj Vladimirja Bračiča (letošnje leto se obeležuje 90-le-tnica njegovega rojstva), ki ga je kot odličen poznavalec in tudi prijatelj pripravil Martin Prašnički.
Sicer pa, kot je bilo slišati, z zaključkom razstave Bračiče-vo ime ne bo utonilo v pozabo; ob tem, da so mu postavili doprsni kip pred zgradbo osnovne šole, v Cirkulanah načrtujejo tudi ureditev t. i. Bračičeve planinske poti. »Pot je zamišljena kot haloška krožna pot s šestimi kontrolnimi točkami, razdeljena pa bo v tri etape v skupni dolžini 44 kilometrov! Speljana bo skozi vsa naselja občine Cirkulane, začetek in konec poti pa bo pred Bračičevo rojstno hišo,
današnjim sedežem podjetja Halo v centu občine. Letos nameravamo urediti prvo etapo te poti, več pa finančno ne bomo zmogli,« je projekt predstavila predsednica Planinskega društva Cirkula-ne Darka Jurgec.
Med idejami oz. pobudami je bila predstavljena še možnost uveljavitve posebne Bračičeve bralne značke, pa tudi morebiti Bračičeve nagrade za posebne zasluge, ki bi jo lahko podeljevali ob občinskih praznikih tudi v drugih občinah, ne le v Cirkula-nah, prav tako bi se haloške občine in podjetniki lahko povezali ter ustanovili Brači-čev sklad za štipendiranje.
Nasutje takšnih idej s strani zbranih na novinarski konferenci je pozdravil tudi župan Cirkulan Janez Jurgec, a
je lepo previdno poudaril, da vse naenkrat ne gre, saj je realizacija vsake ideje povezana z (nemajhnimi) finančnimi vložki. Društvena »udnina« za uresničitev takšnih projektov pač ne zadostuje, občinska »udnina« (oz. dohodnina ali glavarina) pa je pač bolj namenjena za ustvarjanje materialnega kot duševnega haska ...
Je pa župan Jurgec pohvalil izjemno aktivno delo vseh domačih društev, ki s svojo neutrudnostjo odlično skrbijo za večjo promocijo občine in ob tem napovedal, da je na osrednji prireditvi ob proslavi 110-letnice obstoja Kulturnega društva, ki bo septembra, kot slavnostnega gosta pričakovati predsednika države Danila Turka.
SM
Ptuj • Še en zanimiv poletni program Ljudske univerze Ptuj
Računalniška pismenost za odrasle
Pod okriljem Centra vseživljenjskega učenja Podravje potekajo v poletnih mesecih na Ljudski univerzi Ptuj računalniške delavnice. Te so brezplačne in namenjene računalniškim začetnikom, ki želijo spoznati osnovne računalniške programe in se naučiti brskati po svetovnem spletu.
»Na Ljudski univerzi Ptuj se zavedamo, da brez vsaj osnovnih znanj s tega področja danes več ne gre, zato že vrsto
let izvajamo tako začetno poznavanje in obvladovanje računalniških spretnosti kakor tudi nadaljevalne računalni-
Junijska delavnica, ki jo je vodil mentor Dušan Šilak, je bila zelo uspešna, polna pa je tudi ta mesec.
ške tečaje. S pridobitvijo Centra vseživljenjskega učenja Podravje pa smo našim občanom uspeli zagotoviti tudi brezplačne začetne tečaje računalništva,« je pojasnil Dušan Šilak, mentor programa.
Dvajseturni tečaj, katerega osnovni namen je spodbujanje splošne računalniške pismenosti med odraslimi ter omogočanje lažje rabe osebnega računalnika, je brezplačen za vse udeležence, prijavi pa se lahko kdorkoli, saj posebni pogoji niso zahtevani. Udeleženci na tečaju spoznavajo windows, učijo se osnovnih spretnosti worda ter brskanja po svetovnem spletu,
po končani delavnici pa bodo obvladali tudi pošiljanje elektronske pošte.
Junijska skupina je tečaj že zaključila in je bila glede na odzive udeležencev zelo uspešna. Začeli pa so že usposabljati novo skupino »računalničarjev«, v katero je vključenih dvanajst udeležencev. Tudi v avgustu, takrat bo izvedena še zadnja poletna računalniška delavnica, bodo ponudili enak program. Nekaj prostih mest še imajo, zato vabijo vse, ki bi se želeli seznaniti z delovanjem računalnika, da se prijavijo v prostorih Ljudske univerze Ptuj.
Dženana Bečirovič
Philip Roth Ameriška pastorala
Ljubljana. Modrijan, 2009
Philip Roth je leta 2005 postal tretji živeči ameriški pisatelj, katerega knjige so izšle v elitni književni izdaji Library of America. Leta 2002 je za Dos Passosom, Wil-liamom Faulknerjem in Saulom Bellowom prejel zlato medaljo za leposlovje, najvišje ameriško literarno priznanje. Ameriška pastorala je 1998 prejela Pulitzerje-vo nagrado, v Beli hiši je prejel Roth Narodno medaljo za umetnost. Le Nobelova nagrada za književnost se Philipu Rothu zaenkrat vztrajno izmika. Roman Ameriška pastorala je večplasten prikaz rojstnega mesta Newarka, srednje velikega pristaniškega in cvetočega industrijskega mesta z enklavami Nemcev, Ircev, Italijanov, Judov, ki od druge svetovne vojne propada in postane mesto nasilja in revščine. Skozi to prizmo pa se Roth globoko zazre v ameriško družbo in jo opiše z veličastnim stilom in sijajem. Ameriška pa-storala naj bi navidezno predstavljala ameriško pravljico, idilično pastirsko igro, zaverovanost v stabilen in pravičen družbeni red, temelječ na družinski harmoniji, ki jo košček za koščkom Roth analitično razgalja.
V večinoma judovski newarški gimnaziji je Šved blestel kot obrambni nogometni igralec, center v košarki in pri bejzbolu. Sredi vojne je veljal Šved Levov za Apolona judovskim družinam, ki so trepetale za usodo svojih sinov. Vsepovsod so mu ljudje izkazovali ljubezen. Bil je simbol upanja, moči, odločnosti, srčnosti. Avtor je bil sošolec Šve-dovega brata Jerryja in tako je imel vstop v njihovo hišo. Levov oče je obogatel z izdelavo damskih rokavic. V priseljeniškem mestu ni nikoli zmanjkalo vlažnega, zaudarja-jočega, garaškega dela. Še pred koncem vojne je postalo podjetje Newark Maid, tudi po zaslugi športnih dosežkov Šveda Levova, eno izmed najbolj spoštovanih imen. Dan po končani šoli se je pridružil Mornariški pehoti, pri dvajsetih se je moral na očetovo posredovanje vpisati na univerzo in razdreti zaroko. Poročil se je z mis New Jerseyja. Po šestintridesetih letih sta se srečala na stadionu, Šved in pisatelj pastorale Zuckerman, znan po imenu Skok, ker je preskočil dva razreda. Čez deset let mu je napisal pismo in ga prosil za nekrolog o svojem umrlem očetu. Kaj je sestavljalo njegov notranji jaz, je bilo večno vprašanje. Nobeno stremuštvo, dvoličnost, izumetničenost. Med kosilom je samo hvalil svojo družino. Podjetje je zaradi nasilja na ulicah prestavil v Portoriko, potem pa na Daljni vzhod. Šved Levov je prišel do odkritja, kaj pomeni postati namesto zdrav - šibak, bolan, v sen njegovega življenja je vdrla smrt. Sprašuje se o pomenu v pismu napisanih udarcev, ki jih je življenje zadalo njihovim najdražjim. Še nikoli v življenju ni nekoga tako narobe presodil. Po vojni je vse vr-velo, žrtvovanje in kriza sta bili premagani. Cilj je bil imeti cilje. Osupljivo je, da imajo danes odgovore na vsa tista neodgovorljiva vprašanja svoje mladosti in odraščanja, ko se sošolke in sošolci zberejo na svoji petinštiridesetletnici mature. Dvajset iz njihovega razreda je že pokojnih. Ostali imajo srčne infarkte, težave s prostato, psiho. Nekaterim čas ni prizanašal, pravzaprav je pri njih delal nadure. Sošolec, ki mu je oče ob maturi dal nasvet, naj gre pred sodišče, čistit čevlje, je postal psihiater. Čistilničarjev sin pa je postal vrhovni sodnik v Pasadeni! Šved je umrl za rakom. Življenje je od njega terjalo marsikatero kruto odpoved. Oče je bil zatiralski pesjan. Delavci so bili bolj lojalni Švedu, lastniku tovarne, kot sindikatu. Pošiljali so mu vstopnice in za božič zaboje viskija, namesto da bi bilo obratno. Nekateri so ga imeli za preprosteža, ker je bil vedno tako prijazen. Domišljal si je, da lahko odvleče vso družino ven iz človeškega cirkusa, njegova hčerka, hčerka lepotne kraljice in kapetana nogometnega moštva, pa je leta '68 razstrelila pošto. Obdarjena je bila z zlatimi lasmi, visoko inteligentnostjo, trdoglavo vztrajnostjo. Izjemno bistra in izjemno manipulatorska, je presodil psihiater. Njegovega popolnega življenja je bilo konec. Odgovornost šolskega junaka ga je spremljala vse življenje. Vse svoje življenje je imel sposobnost, da si je sebe zamišljal v dovršeni podobi. Samozavestni nekdanji športnik je naletel na nasprotnika, ki ni bil pošten. Ob treh čudovitih fantih je prvorojenka razblinila mit. Lahko bi imel čudovito profesionalno športno kariero, pa ga je oče vključil v tovarno, da je čistil kože in šival rokavice.
Na en mah prekinjena ameriška prihodnost, v kateri se je vsaka nova generacija še nekoliko bolj iztrgala iz ozkosti prejšnje. Obstajajo tri boginje usode, imenovane Moire: Kloto, ki prede, Lahesis, ki določi dolžino niti, in Atropos, ki prereže nit življenja. Najhujši nauk, ki ga ima življenje, je, da je nesmiselno.
Vladimir Kajzovar
Foto: SM
Foto: DB
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Atletika
Veter tokrat ni pomagal Nini
Stran 12 Odbojka namivki
Med dekleti Čehinji, med fanti brata Pokeršnik
Stran 12
V petek se je s tekmo Domžale - Labod Drava začela prvoligaška sezona 2009/10. Obe ekipi sta tekmo začeli s precejšnjimi spremembami v igralskem kadru glede na lansko sezono. To je v največji meri narekovalo varčevanje na vseh področjih. Iz tega razloga so Domžalčane zapustili Brezič, Kirm, Aljančič, Benko, Knezovič, Nemec in Perutovič, Labod Dravo pa Zilič, Horvat, Da Silva, Murko, Lalovič, Tiganj in Filipovič. Kdo je več izgubil, je bilo tako osnovno vprašanje pred tekmo, ki se je začela s krajšo slovesnostjo ob odhodu Dejana Nemca iz Domžal.
Domačini svoje začetne pobude niso izkoristili za pripravo izrazitih priložnosti, nekajkrat so poskušali le z razdalje. Zato pa so odlično izvedli prosti strel v 16. minuti, ko je Zatkovič s približno 25 metrov po kratki podaji zadel desni zgornji kot vratarja Bratuška - 1:0. Gostje so odgovorili že v naslednji minuti, ko je Ke-lenc izkoristil zmedo v domači obrambi, a je njegov strel s težkega položaja zletel preko vrat. Tri minute kasneje je poskusil še Kronaveter, a je z glavo zadnji hip odbil žogo Kovjenič. Že v naslednji akciji se je po podaji Prejaca Zajc znašel sam pred vratarjem Brljakom, toda žoga se je po njegovem strelu odbila od vratnice in se odkotalila izven igrišča. To so bili trenutki popolne prevlade Ptujčanov, ki so šele po prejetem zadetku začeli igrati hitreje in bolj kombinatorno. Rezultat takšne igre je bila tudi priložnost v 41. minuti, ko je Ogu John na koncu lepo izigral tri branilce domačinov in streljal, Brljak pa je njegov strel s težavo odbil. Do konca prvega polčasa, ki je zaradi sodnikovega odmora v 25. minuti (zaradi vročine je tekmo prekinil za tri
Odbojka na mivki
Sestri Fabjan prebudili Ptuj
Stran 13
Nogomet
V Stojncih najboljši Aluminij in Dugolin
Strani 14
minute, da so se igralci lahko osvežili) trajal zelo dolgo, ni prišlo do spremembe rezultata. Minimalno prednost so si domačini zaslužili z boljšim uvodom, ko so niti igre v svojih rokah držali najizkušenejši, Te-inovič, Čavuševič in Zatkovič, v nadaljevanju pa Dravaši niso izkoristili svojih priložnosti.
Ob polčasu je domači trener Badžim v igro poslal Pekiča, Zildžovič pa je prvo menjavo opravil v 50. minuti, ko je v igro poslal Drevenška. Le-ta je z glavo poskusil po podaji Kronavetra v 55. minuti, vendar je žoga zgrešila cilj. Nekaj minut kasneje pa je zadel Semler, vendar je stranski sodnik označil nedovoljeni položaj in zadetek razveljavil. Tvegano menjavo je Zildžovič opravil v 65. minuti, ko je iz igre poteg-
Na gostovanje v Domžale je nogometaše Laboda Drave spremljala skupina najzvestej-ših navijačev. Le-ti so celotno tekmo vzpodbujali Dravaše in jim pomagali do pozitivnega rezultata.
nil kapetana Čeha, na igrišče pa poslal novinca Trojaka. Ta je v 68. minuti odlično podal do Ogu Johna, temu pa je Brljak strel spet ubranil. Nato pa presenečenje v 77. minuti: sodnik Šart je po nepotrebnem in neprevidnem štartu domačega vratarja nad Zajcem pokazal na najstrožjo kazen! Zanesljiv izvajalec je bil nadomestni kapetan Marko Drevenšek - 1:1 Vendar Ptujčani niso dolgo uživali v tem izenačenju. Dve minuti kasneje je namreč Grižonič izgubil žogo na svoji polovici, domačini so odigrali tri dvojne podaje, po katerih je žoga prišla do Pekiča, ki je z izjemno natančnim strelom (žoga se je v gol odbila od vratnice) poskrbel za novo vodstvo Domžalča-nov - 2:1. Zadnjo menjavo, ki jo je imel na voljo, je Zildžovič opravil v 87. minuti, ko je Gri-žoniča zamenjal s Kurežem in poskušal s povsem tvegano igro priti do izenačenja. Le-to je bilo na dosegu roke v 91. minuti, ko je Brljak zgrešil žogo, presenečeni Zajc pa je ni uspel potisniti v nebranjeno mrežo. Zato pa je Zajc v stilu izkušenega napadalca reagiral v 92. minuti, ko je izkoristil natančno podajo Kureža in jo spremenil
Strelstvo
Slovenci ekipni evropski prvaki!
Stran 14
Reportaža
S kolesom po Sončevi poti
Stran 15
v izenačenje - 2:2! Čavuševič je v zadnji minuti sicer prišel še do ene priložnosti, vendar je bil neuspešen in točko so si Dravaši zasluženo odnesli s seboj na Ptuj.
Po tekmi so domačini imeli nekaj pripomb na račun sojenja sodnika Šarta, vendar so obenem športno priznali, da so si Ptujčani na igrišču pošteno priigrali točko, saj so izkoristili njihove napake. Izmed nogometašev Drave si pohvalo za prizadevnost zaslužijo vsi, ob Ogu Johnu in Žiliču pa si posebno omembo zasluži še Zajc; nad njim je bil namreč storjen prekršek za enajstmetrovko, v zadnjih trenutkih srečanja pa je zadel še za končnih 2:2. Če bi ga trener Zildžovič zamenjal pred koncem srečanja (o čemer je razmišljal), bi morda ostali brez točke ...
Jože Mohorič
Gorazd Zajc (Labod Drava):
»Vesel sem zaradi osvojene točke in doseženega zadetka, ki pa je vendarle plod dobre igre celotne ekipe. Lahko bi sicer zadel že iz kakšne prejšnje akcije, a je bilo na koncu še slajše.«
Vlado Badžim, trener Domžal: »Drava si je točko pošteno priigrala, za kar jim čestitam. Moja ekipa bi morala znati zadržati prednost, ki smo si jo dvakrat priigrali. Nihanja v igri bodo verjetno še nekaj časa naša stalnica, saj imamo precej mlado ekipo.«
tedmk
7 ZAVOJ £AŠP< PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Domžale - Labod Drava Ptuj 2:2 (1:0)
Strelci: 1:0 Zatkovič (16), 1:1 Drevenšek (78, iz 11-m), 2:1 Pekič (80), 2:2 Zajc (92)
Domžale: Brljak, Kovjenič, Hanžič, Zec, Elsner, Teinovič, Stojanovič (od 69. Mohar), Apatič (od 45. Pekič), Zatkovič (od 78 Krcič), Čavuševič, Brezovački. Trener: Vlado Badžim
Labod Drava: Bratušek, Grižonič (od 87. Kurež), Andelkovič, T. Žilic, Prejac (od 53. Drevenšek), Ogu John, Čeh (od 65. Trojak), Semler, Kronaveter, Kelenc, Zajc. Trener: Adnan Zildžovic.
Rumeni kartoni: Čavuševič (18), Brezovački (54), Zatkovič (75), Brljak (78); Čeh (35), Ogu (42), Žilič (84), Zajc (93)
Nogomet • 1. SNL
Luki zadel na ljubljanskem derbiju
Pa se je začelo! Državno prvenstvo v 1. SNL namreč. V petek so ga odprli Domžalčani in Ptujčani, že v soboto pa je bil na sporedu prvi pravi derbi: na stadionu v Šiški sta se pomerila ljubljanska prvoligaša Interblock in Olimpija. Vsi tisti, ki so veliko pričakovali od nove Olim-pije, bodo morali na njihovo prvo zmago še malo počakati. Očitno je namreč, da ekipa še zdaleč ni uigrana, kar je po številnih spremembah v igralskem kadru povsem razumljivo in na kar je trener Brane Oblak tudi opozarjal. Zato pa je precejšnjo mero zrelosti pokazala ekipa Interblocka, v kateri je že v uvodu zablestel stari znanec s Ptuja, Mario Lucas Horvat. Le-ta je dosegel prvi zadetek za svojo novo ekipo in bil med najboljšimi igralci na tekmi.
Druga tekma, ki jo je odločil nekdanji igralec Drave, se je pred praznimi tribunami odvijala v Ljudskem vrtu. Tam je za zmago gostov iz Gorice edini gol na tekmi dosegel Gorazd Gorinšek. V tem srečanju se je pokazalo, da so vijoličasti brez podpore navijačev precej »slabša« ekipa. Vodstvo Maribora je po pripravah in uradnem uvodu poseglo še po eni okrepitvi, saj je iz Domžal privabilo Janeza Aljanči-ča. Očitno so ocenili, da ekipa v obrambi ne deluje zadovoljivo in da bi lahko z Aljančičem to popravili.
Če sta Interblock in Gorica slavila v gosteh, pa so tehtnico v ravnovesje spravili Koprčani in Velenjčani, ki so slavili na domačih igriščih. Prvi so minimalno premagali Celjane, čeprav so le-ti imeli nekaj izrednih priložnosti za dosego zadetka. V odprti tekmi sta se gledalcem predstavila tudi nekdanja reprezentanta Amir Karič in Miran Pavlin, ki sta v poznih igralskih letih očitno še vedno sposobna kosanja z mlajšimi tekmeci. Pri njiju bi se lahko spomnili starega športnega pravila: igralci se ne delijo na stare in mlade, ampak na dobre in slabe.
Velenjčani so očitno hitro »preboleli« poraz proti Crveni zvezdi in so s prepoznavno čvrsto igro uspeli ohraniti svoj gol nedotaknjen. To pa na drugi strani ni uspelo Lendavčanom, saj je moral Tomaž Murko dvakrat po žogo v mrežo.
Že med tednom se bodo naši evropski ligaši Maribor, Rudar in Gorica pomerili v povratnih tekmah kvalifikacij za Ligo prvakov in Evropsko ligo, zato ljubiteljem nogometa ne bo zmanjkalo priložnosti za spremljanje tekem.
JM
1. SNL - rezultati 1. kroga:
Olimpija - Interblock 1:3 (0:1); strelci:
Šporar 80.; Horvat 23., Rakovič 47., Bonifacio 64./ag.
Maribor - HiT Gorica 0:1 (0:0); strelec:
Gorinšek 68. Luka Koper - CM Celje 1:0 (1:0); strelec:
Božičič 36.
Rudar Velenje - Nafta 2:0 (1:0); strelca:
De Moraes 8., Omladič 87.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1.	INTERBLOCK
2.	RUDAR VELENJE
3.	HIT GORICA
4.	LUKA KOPER
5.	LABOD DRAVA
6.	DOMŽALE
7.	MARIBOR
8.	CM CELJE
9.	NAFTA
10.	OLIMPIJA -2
1
3:1 2:0 1:0 1:0 2:2 2:2 0:1 0:1 0:2 1:3
Pari 2. kroga: sobota, 25. 7.: Nafta - CM Celje, Interblock - Domžale; ne-
delja, 26. 7.: Labod Drava -- Maribor.
Luka Koper (18.00), HiT Gorica - Olimpija, Rudar
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 1. krog
Za vztrajnost nagrajeni s točko
Foto: Črtomir Goznik
Borut Semler (Labod Drava, beli dres) je bil v skokih velikokrat uspešnejši od sicer višjih Domžalča-nov; na sliki ob njem Rok Hanžič.
Foto: Črtomir Goznik
Takole so Labodovci slavili izenačujoči zadetek, ki ga je v sodnikovem podaljšku dosegel Gorazd Zajc.
0
0
0
0
0
0
1
1
1
Odbojka na mivki • Nestea BeachMaster na Ptuju
Med dekleti Čehinji, med fanti brata Pokeršnik
Sezona igranja odbojke na mivki je v polnem teku. V glavnem mestu Rusije je končan Grand Slam, na Ptuju pa 2. Nestea Beach Master. Zaenkrat so razlike med obema omenjenima turnirjema velike, vendar je želja organizatorjev, da bi se le-te v naslednjih letih zmanjševale v vseh ozirih. Odločitev organizatorjev, da bodo največji letošnji slovenski turnir izvedli na Ptuju je bil zadetek v polno. K temu je precej pripomogla tudi zelo dobra lokacija na Ranci ter seveda spremljevalni program, ki je vseboval precej animacije, in pa dobra izbira glasbe, oziroma nastopajočih, kar je nato v petek in v soboto res dalo „žur do jutranjih ur".
Vse kar sodi ob igrišče je bilo narejeno v več kot 500 delovnih urah od ponedeljka do srede, ko so se pričele kvalifikacije v moški konkurenci, ker je bilo prijavljenih več ekip, kot se jih lahko uvrsti v glavni turnir; pri dekletih to ni bilo potrebno. Vsem ljubiteljem odbojke in seveda organizatorju je vreme šlo na roko vse do petka, le sobota, dan, ki je bil namenjen za končne odločitve, je prinesel nenapovedano po-
Foto: Črtomir Goznik
V ženski konkurenci sta prvo mesto osvojili odlični Čehinji Kristyna Kolocova in Marketa Sukova.
slabšanje. Tudi dež ni pregnal gledalcev, ki so dodobra napolnili tribune ob igrišču.
V ženski konkurenci je prišlo do pričakovanega finala, v katerega sta se uvrstili naši naj-
boljši igralki, sestri Fabjan in Čehinji Kolocova in Shukova. Simona in Erika Fabjan so se sicer trudile, vendar jima igra nikakor ni stekla, še posebej v prvem nizu. Tudi vzpodbuda iz tribun ni pomagala, saj so bile Čehinje boljše. Bolje sta se »naši« predstavnici Čehinjama upirali v drugem nizu, vendar jima kljub veliki želji ni uspelo iztržiti še tretje igre in sta morali čestitati nasprotnicam za zmago.
Prav tako zanimivo in atraktivno je bilo v moški konkurenci, kjer sta na koncu slavila brata Jan in Danijel Pokeršnik, ki sta v finalu ugnala Alena Djordjeviča Kamenika in Nejca Zemljaka, šele po boljši igri v drugem in tretjem nizu, ko sta popolnoma preobrnila rezultat. Mogoče bi se finale končalo tudi drugače, če ne bi dvojica Kamenik/Zemljak imela precej težav v polfinalu, ko sta s težavo slavila 2:1 in potrošila veliko moči.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Zmage in 1100 evrov nagrade sta se med moškimi dvojicami veselila brata Jan in Daniel Pokeršnik.
Foto: Črtomir Goznik
Številni gledalci so na stadionu ob Ranci vztrajali kljub občasnim nevihtam.
Rezultati:
ŽENSKE - POLFINALE: Simona Fabjan / Erika Fabjaan (VC Portorož) - Barbara Kristan / Tjaša Dimec (Simpro Jack Wolfskin) 2:0, Andreja Vodeb / Martina Jakob (Ambient Hotel) - Kristyna Kolocova / Marketa Slukova (Češka) 0:2.
TEKMA ZA 3. MESTO: Kristan / Dimec - Vodeb / Jakob 2:1 (21:15, 16:21, 15:13)
FINALE: Kolocova / Slukova (Češka) - S. Fabjan / E. Fabjan 2:0 (21:12, 21:19)
MOŠKI - POLFINALE: Cestnik / Bahč (Ekoplan) - Danijel Pokeršnik / Jan Pokeršnik 0:2, Alen Djordjevič Kamenik / Nejc Zemljak (Agua Vallis) - Andrej Grut / Jure Peter Bedrač 2:1.
TEKMA ZA 3. MESTO: Grut / Bedrač - Cestnik / Bahč 2:0 (21:16, 21:16).
FINALE: Djordjevič Kamenik / Zemljak - D. Pokeršnik / J. Pokeršnik 1:2 (21:19, 13:21, 9:15).
Atletika • Miting v Zaragozi
Veter tokrat pomagal
Foto: Črtomir Goznik
Kljub temu, da je veter v Zaragozi pihal tekmovalkam v hrbet, je Kolaričevi tokrat povzročal preglavice.
Po tem, ko zaradi zdravstvenih težav ni nastopila na uni-verzijadi v Beogradu, je Nina Kolarič ponovno skakala na mitingu Mednarodne atletske zveze (IAAF) v španski Zara-gozi. Članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je v vetrovnih razmerah pristala pri 643 centimetrih, kar je bilo dovolj za šesto mesto v močni mednarodni konkurenci. Slavila je Američanka Brianna Glenn (6,72 metra), druga z letošnjega ameriškega državnega prvenstva, pred rojakinjo Grace Upshaw (6,67 metra) in Rusinjo Jeleno Sokolovo (6,63 metra). Kolaričeva je dosegla enak rezultat kot Američanka Ola Sesay (6,43 metra), vendar je slednja imela boljšo drugo daljavo od Kolaričeve, ki je ob dveh prestopih v prvi in peti seriji največ skočila v šesti, poleg tega pa je nanizala še skoke 6,03 metra, 6,28 metra in 6,05 metra.
»Vsak bi si mislil, da so raz-
Rezultati:
1.	Brianna Glenn (ZDA), 6.72
2.	Grace Upshaw (ZDA), 6.67
3.	Yelena Sokolova (RUS), 6.63
4.	Jana Veldakova (SVK), 6.49
5.	Ola Sesay (ZDA), 6.43
6.	Nina Kolarič (SLO), 6.43
mere za skok v daljino idealne, če imaš čim več vetra v hrbet, vendar ni tako. Tokrat mi veter ni pomagal, v bistvu me je oviral. V vseh skokih me je sililo naprej na glavo,« je Kolaričeva takoj po nastopu v Zaragozi strnila svoje vtise s tekmovališ-ča. Dodala je še, da je najverjetneje pomanjkanje treningov v zadnjem času krivo za to, da se ni znašla v vetrovnih razmerah. »Sem pa čutila, da moje noge niso »ta prave«, mogoče zaradi vročine iz prejšnjega tedna ali pa zgolj zaradi dolge poti en dan pred tekmovanjem.« Kljub temu pa je bila zadovoljna, da ji je v zadnji seriji uspel soliden skok. Ta je tudi pokazal na dobro pripravljenost, v nadaljevanju sezone pa bo morala popraviti predvsem tehnični del skoka in zadnji del zaleta, kjer se je v Zaragozi ustavljala, namesto da bi pospeševala do odrivne deske.
Kolaričeva je prepričana, da lahko te težave odpravi v nadaljevanju sezone, ob tem pa upa, da ne bo imela težav s poškodbo gležnja, ki bi ji lahko prekrižala načrte. Jutri jo čaka nastop na mitingu v Novem mestu, nato pa sledijo krajše priprave pred vrhuncem sezone - svetovnim atletskim prvenstvom v Berlinu.
UE
Futsal • 1. SFL
Ptujčani najprej v Litijo
Na sedežu nogometne zveze Slovenije je bil opravljen žreb tekmovalnih parov za 1. slovensko futsal ligo. Ekipa FC Ptuja bo v prvem krogu, ki bo na sporedu 11. septembra, gostovala v Litiji. Preostali pari so naslednji: KMN Oplast - Tomi pres Bronx,
Gorica - KMN Sevnica, Izola - Puntar Casino Safir, Pekarna Duh - KMN Dobovec.
Prvi del prvenstva se bo končal 18. 12., drugi pa se bo pričel 5. 2. 2010. Zadnji krog rednega dela prvenstva bo končan 18. marca 2010.
Danilo Klajnšek
Odbojka na mivki
Sestri Fabjan prebudili Ptuj
Nadaljevanje s strani 1.
Ptujski turnir je imel vse, kar imajo veliki turnirji. Primeren ambient, super igrišče, privlačne nagrade, zabaven animacijski program, večino časa tudi pravo poletno vreme, kvalitetne ekipe in seveda nepogrešljivo občinstvo. Čeprav so tribune v začetku turnirja še precej samevale, so se na vrhuncu skorajda povsem napolnile. Kaj dosti manj kot 1.500 gledalcev, kolikor jih sprejmejo, ni bilo. In vsi so si želeli ter navijali za slovensko zmago simpatičnih Dolenjk, sester Erike in Simone Fabjan, s čimer se prav tako brhki in bolj izkušeni Čehinji, Kristina Kolocova in Marketa Slukova, seveda nista strinjali. Z izenačenim dvobojem v treh nizih je navdušil tudi slovenski moški finale, kjer je slavje vendarle pripadlo družinski ekipi, bratoma Danijelu in Janu Po-keršnik.
Začelo se je na Havajih
Odbojka na mivki sodi med mlajše športe, pa čeprav njeni
začetki segajo dobrih sto let nazaj, ko so na prostrane peščene plaže postavili mreže na zahodu Amerike, v Kaliforniji. Prva registrirana tekma se je sicer leta 1915 odigrala na plaži Wa-ikiki na Havajih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja se je šport preselil na evropska tla, sprva v Francijo, nato pa tudi v druge tople kraje. Počasneje je na popularnosti in širjenju pridobival tudi zaradi poznega olimpijskega debija. V druščino olimpijskih športov so odbojko na mivki uradno sprejeli šele leta 1996 v Atlanti (ZDA). Čeprav se v Sloveniji igra že nekaj časa, pa v letošnjem letu doživlja preporod, s čimer se strinja tudi Nejc Rojc, vodja tekmovanja na Ptuju in mednarodni sodnik odbojke na mivki. »Bilo je nekaj poskusov oživljanja športa v Sloveniji, kar pa se ne more primerjati z letošnjim letom. Nedvomno gre velika zasluga sestrama Fabjan, ki sta se odločili za popoln prestop iz dvoranske odbojke. Težava je v tem, da v Sloveniji nimamo osnovne infrastrukture, ki bi omogočala razvoj. Nekaj igrišč sicer imamo, vendar niti ene-
Foto: Črtomir Goznik
Simona in Erika Fabjan sta najboljši slovenski odbojkarici na mivki.
ga pokritega, ki bi omogočalo treninge celo leto. Zemljak na primer študira v ZDA in celo leto trenira zgolj na mivki, prav tako Čehinji, ki sta zmagali na Ptuju. Ptujski turnir je največji pri nas in dobro je, da se stvari premikajo na boljše.«
Zanimivo je, da se šport pri
nas povezuje z Žužemberkom in Suho krajino ter morda celo manj s Portorožem oziroma morjem, kot je to navada po svetu. Rojc prihaja od tam, kjer tudi trenira mlade upe, prav tako nekaj drugih sodnikov prihaja iz Žužemberka, vodja turnirja Jure Jeraj, nenazadnje pa v vasici Pleše, deset kilometrov stran, živita tudi Erika in Simona Fabjan. V teh krajih je odbojka za fante šport številka ena, dekleta se vozijo v Kočevje, Novo mesto ali Ljubljano. V vseh treh klubih sta igrali tudi Fabjanovi. Začeli sta v Kočevju, se šolali in trenirali v Ljubljani pri Krimu, Sladkem grehu in štiri leta pri Vitalu, lani pa sta se preselili v dolenjsko prestolnico, kjer nista zdržali niti eno sezono. Želja po mivki, soncu in morju je bila premočna. »Zdaj nama je dosti. Vedno naju je privlačila odbojka na mivki in zato sva se zanjo tudi odločili,« brez razmišljanja prizna mlajša, 20-letna Erika. Z odbojko sta se prvič srečali ob koncu osnovne šole, ko ju je profesor športne vzgoje prijavil na državno tekmovanje v odbojki na mivki. Da sta takrat zmagali, morda sploh ne bi bilo potrebno zapisati, da se od žoge nista več ločili, prav tako ne. Vse do letošnje sezone
je bila njuna športna pot tesno povezana z dvoransko odbojko, kjer pa se kljub temu, da sta bili odlični igralki, nista najboljše počutili. Ljubljanski klub Sladki greh, kjer sta igrali, je zaprl svoja vrata, od obljubljene Interlige lani v Novem mestu so prav tako ostale le sladke besede. Svoje so dodale še poškodbe ter dejstvo, da s slovensko dvoransko reprezentanco ne upata niti sanjati o olimpijskih igrah v Londonu. Da bomo zanju navijali na mivki, sta na Ptuju uspele prepričati marsikoga. »Zaenkrat še na vseh turnirjih igrava kvalifikacije in nabirava točke. Najin cilj je, da se v treh letih prebijeva na glavne turnirje evropske in svetovne lige. Tehnično morava še precej napredovati, prav tako taktično. Letos je prvi cilj evropsko prvenstvo do 23 let,« pove leto starejša Simona, Erika pa doda. »Tam upava na medaljo. Ti Če-hinji bosta veliki konkurent-ki. Imata precej več izkušenj, čeprav mislim, da sva jima po kvaliteti kar precej blizu. Nato sta tu še Španki, potem pa bi že lahko bili že midve.«
Odličen začetek sezone
Uvodno sezono na mivki sta
odlično pričeli. Na pripravah v Turčiji sta zmagali, v Zagrebu sta na turnirju serije CEV osvojili peto mesto, peti sta bili tudi na Sredozemskih igrah. Za njuno pripravljenost skrbi italijanski trener Rossano Bertoc-co, v organizacijski podpori pa je še pet ljudi. »Veliko podpore nama nudita starša, ki precej vlagata. Celotna sezona stane okrog 20 tisoč evrov. Zaradi manjše prepoznavnosti športa je težko dobiti sponzorje, pa tudi podpore odbojkarske zveze nimava. Doma v zimskem času ni primerne infrastrukture za trening, zato sva se za januarja za dva meseca odpravili ne Dansko. Bili sva tudi v Turčiji, v Italiji pri trenerju in na Kanarskih otokih. Zdaj večino časa preživiva na turnirjih,« je povedala Erika.
Domači turnirji veliko prispevajo tako k prepoznavnosti in manjšim stroškom, kot dvigu kvalitete domačih ekip. Iz serije Beachmasters je bil eden letos že organiziran v Rimskih toplicah, sledita še dva avgusta v Mozirju in Kranjski gori. »Če bi želeli nivo odbojke na mivki v Sloveniji še dvigniti, bi morali organizirati več turnirjev ter pripeljati kvalitetne tuje ekipe. Iz tega se domače ekipe marsikaj naučimo in tudi napredujemo. V prihodnje res upam, da nas čaka še kakšen tak turnir,« je dejala Simona. Žal bo konkurenca v Sloveniji v prihodnje nekoliko okrnjena. Tretje uvrščeni s ptujskega turnirja, 28 - letna Barbara Kristan in 25- letna Tjaša Dimec, sta se od odbojke poslovili na ptujskem turnirju. V zadnji sezoni igralki ljubljanskega Vitala malo v šali, malo zares povesta, da ju zdaj čaka materinska šola. »Mivka je bolj za zabavo. Zagotovo bi jo igrale bolj pogosto, tudi profesionalno, vendar so finance največji problem. Na Ptuju je bilo super, le voziti sva se morale vsak dan iz Ljubljane in potem nazaj. Prenočišče bi nama lahko uredili,« je dejala Kristanova.
Fabjanovi zdaj sami orjeta ledino. Da sta zelo ambiciozni, priznava tudi Rojc, ki ju pozna od malih nog: »Povsem sta osredotočeni na svoj cilj. Odbojka je njuno življenje.« Hkrati pa sta prikupni in sproščeni, prijazni fotografskemu objektivu, vedno pripravljeni na pogovor, zabavni in željni zabave. Rojeni za odbojko na mivki. Za tiste, ki jih bolj od športa zanima samo dogajanje okrog njega, bo zanimiva tudi informacija, da sta bojda še samski.
Uroš Gramc
Foto: Črtomir Goznik
Finalna obračuna, ki so si ju gledalci širom Slovenije lahko ogledali tudi v TV prenosu, sta pomenila vrhunec odbojkarskega dogajanja v Sloveniji v letošnjem letu.
Foto: Črtomir Goznik
Nekajdnevne aktivnosti na igrišču ob Ranci so obogatile ptujsko počitniško ponudbo.
Strelstvo • EP Osijek 2009
Slovenci ekipni evropski prvaki!
V Osijeku, kjer se odvija EP v streljanju z orožjem malega kalibra ter puške šibrenice (EPSO 2009), so predzadnji tekmovalni dan slovenski strelci Rajmond Debevec, Željko Moičevič in Robert Markoja v svoji paradni disciplini trojnega položaja 3x40 strelov dosegli zgodovinski uspeh in postali ekipni evropski prvaki!
Slovenski reprezentanti so v izjemno razburljivem in izenačenem dvoboju z avstrijskimi strelci Farnikom, Knoglerjem in Planerjem (evropski in svetovni ekipni rekorderji!) ostali bolj zbrani in na koncu slavili s skupnim rezultatom 3490 krogov, oziroma z minimalno prednostjo 1 kroga pred Avstrijci. Tretje mesto je s 3479 krogi osvojila reprezentanca Srbije. Izjemen povratek na tekmovalna prizorišča je uspel našemu najboljšemu strelcu Rajmondu Debevcu, ki mu je v zadnjem mesecu ogromne težave povzročal poškodovani levi komolec, zaradi česar je moral izpustiti mediteranske igre v Pescari, kljub vsem težavam pa se je med posamezniki Debevec s četrtim rezultatom (s 1167 krogi) znova uvrstil v finale, na koncu pa z zaostan-
Foto: splet esc-shooting
Slovenski reprezentanti Zeljko Moičevič, Rajmond Debevec in Robert Markoja so si v Osijeku z izboljšanjem državnega rekorda (za 10 krogov!) priborili ekipni naslov evropskih prvakov v kraljevski disciplini - trojni položaj 3x40 strelov!
kom poldrugega kroga za medaljo osvojil dobro 6. mesto. Najmlajši v ekipi evropskih prvakov Željko Moičevič je s 1164 krogi osvojil 9. mesto, z njegovimi nastopi, ki rezultat-sko odlično dopolnjujejo že utečen dvojec Debevec-Marko-ja, pa je celotna ekipa postala konkurenčna vsem najboljšim in v tem trenutku tudi merilo za vse na stari celini. Tretji član ekipe, prekmurski strelec Ro-
bert Markoja je z nastopom v Osijeku končal kot zadnji in bil zaradi tega postavljen v položaj, ko so njegovi streli odločali o žlahtnosti ekipne medalje, dodaten pritisk njegovemu streljanju pa je predstavljalo veliko zanimanje prisotnih, ki so nestrpno pričakovali, kako se bo razpletel interni epski dvoboj z Avstrijcem Planerjem. Markoji je uspelo obdržati hladno glavo in visok nivo kon-
centracije, s 1159 krogi in 22. mestom pa je za 1 krog premagal avstrijskega kolega in tako po izenačenem streljanju prvih dveh članov obeh ekip uspel prevesiti tehtnico na stran naše reprezentance, ki je s tem dosežkom med člani prvič posegla med najboljše tri v ekipnem seštevku na tekmovanjih najvišjega nivoja in obenem za 10 krogov popravila šest let star državni rekord! Med posamezniki je slavil Madžar Sidi pred Avstrijcem Farnikom in Nemcem Justusom.
V disciplini 60 strelov leže je Rajmond Debevec končal na 25. mestu s 592 krogi, Robert Markoja in Mitja Žižmond pa sta s 590 krogi osvojila 33. in 38. mesto. V tej disciplini sta dvojno zmago slavila Avstrijca Planer in Knogler s 598 in 596 krogi. Pri mladinkah je Živa Dvoršak v disciplini trojni položaj 3x20 s 561 krogi osvojila 31. mesto, v disciplini 60 strelov leže pa je s 583 krogi osvojila 30. mesto.
S tekmovanjem pa bodo nadaljevali člani s puško šibreni-co, med njimi tudi slovenska ekipa in naš prvi favorit Boštjan Maček.
Simeon Gonc
Nogomet • Turnir v Stojncih
Najboljši Aluminij in Dugolin
Nogometni klub iz Stojn-cev je tudi letos organiziral nogometni turnir, ki so se ga ob domači ekipi udeležile še ekipe Aluminija, Podvincev in Bukovcev. V soboto sta se obe tekmi končali po pričakovanjih, čeprav je bila zmaga Aluminija proti Podvinčanom (pre)visoka. Stojnci so v lokalnem derbiju premagali rivale iz sosednjih Bukovcev. V nedeljski tekmi za tretje mesto obeh štajerskih ligašev so bili boljši nogometaši iz Podvinc,
ki so povedli, svoje delo pa so v samem finišu tekme zaključili s tremi zadetki. S tem so popravili slab vtis s sobotne tekme, po dvakrat pa sta zadela Benko in Šebela. Vse tekme, še posebej pa finalni obračun, je spremljalo lepo število gledalcev, ki so videli dokaj dober nogomet. Pričakovala se je gladka zmaga Kidričanov, vendar temu ni bilo tako. Prvi polčas je minil v dokaj enakovredni igri in se je kljub priložnostim na obeh straneh končal brez zadetkov.
V drugem polčasu pa so Kidri-čani v samo osmih minutah dosegli dva zadetka (Purišič in Dugolin) in si priigrali dokaj zanesljivo vodstvo. Stojnčani so hitro odgovorili in naredili srečanje zanimivo. Priložnost za domačine sta do konca zamudila Turkuš in Klinger, za Aluminij pa nova okrepitev Anže Kranjc. Kidričani so tako pričakovano prišli do zmagovalnega pokala, za najboljšega nogometaša pa so proglasili njihovega nogometaša Andreja Dugolina.
Danilo Klajnšek
Rezultati: sobota, polfinale: Aluminij - Podvinci 9:0, Stojnci - Bukovci 4:2.
Nedelja: tekma za 3. mesto: Podvinci - Bukovci 4:0 (2x Benko, 2x Šebela)
Finale: Stojnci - Aluminij 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Purišič (60), 0:2 Dugolin (68), 1:2 Turkuš (72).
Stojnci: Starčič, Železnik, Golob, Fridauer, Čeh, Kokot, Pečnik, Pernek, Milošič, Rižnar, Nežmah. Igrali so še: Simonič, Marc, Janžekovič, Turkuš, Klinger, A. Strelec, M. Strelec. Trener: Robert Težački
Aluminij: Lipovac, Rešek, Pislak, Toplak, Krajcer, Dugo-lin, Medved R., Djokič, Purišič, Medved, Krajnc. Igrali so še: Vozelj, Draškovič, Šešo. Trener: Bojan Špehonja.
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Dugolin (Aluminij) je bil izbran za najboljšega igralca turnirja v Stojncih.
Kasaštvo • Las Palmas drugi v Avstriji
Na hipodromu Baden pri Dunaju so v treh od osmih točk sporeda sodelovali tudi kasači KK Ljutomer. Najuspešnejši je bil Las Palmas (Darjo Sodec), ki je na 2100 metrov dolgi stezi osvojil 2. mesto s časom prvouvrščenega (1:17,6), Lary King (Slavko Makovec-lastnik, Wilhelm Loderer-voznik) pa je bil tretji (1:17,7). Manj uspeha so v preostalih nastopih imeli Lady Luna (Rene Hanžekovič) na četrtem ter Fordena (Janko Sagaj), Roki (Davorin Puhar) in La Luna (Rene Hanžekovič) na petem mestu. (NŠ)
Motokros • Bele uspešen na Madžarskem
V sosednji Madžarski je potekala motokrosistična dirka za nagrado Murau, ki jo vodijo avstrijski organizatorji. Tokrat je številne tekmovalce motil izjemni naliv in blatna steza. Tako so tekmovanje zaradi vremenskih razmer prepolovili in izvedeli samo eno dirko v vseh kategorijah. Borut Bele (AMD Tajfun šport) iz Žetal se je v takšni situaciji zelo dobro znašel. V kategoriji Open 450 je bil drugi, enako mesto pa je zasedel tudi v MX-2. (DK)
Športni napovednik
Aninski tek v Cirkulanah
Športno društvo Cirkulane bo v petek, 24. julija, s pričetkom ob 18.00 uri priredilo že 3. Aninski tek. Tek bo potekal v krogih: v ženski konkurenci bo proga dolga 4,7 km, v moški pa 7 km. Prijave organizatorji sprejemajo na dan teka in sicer uro pred štartom. Štartnina za mlajše od 18 let znaša tri, za starejše pa pet evrov. V ceno je všteta spominska majica, malica in napitek.
Danilo Klajnšek
13. balonarski praznik
Pisani baloni ponovno nad Ptujem
Foto: Črtomir Goznik
Nad Ptujem naj bi od četrtka do nedelje poletelo največ 15 balonov, tudi balonarska društva se srečujejo z recesijo.
Na Ptuju bo od 23. do 26. julija potekal že 13. mednarodni balonarski praznik, ki ga organizirata Terme Ptuj, ki nosi tudi levji delež stroškov pri njegovi izvedbi, in Balonarski klub Ptuj. Kot je povedal predsednik BK Ptuj Branko Ambrožič, bo BK Ptuj letos star že 15 let, balonarski praznik pa le dve leti manj. Na letošnjem prazniku pričakujejo okrog 15 balonov oziroma malo več kot lansko leto.
V okviru letošnjega 13. mednarodnega balonarskega praznika načrtujejo šest poletov, od tega bosta dva tekmovalna za pokal oz. nagrado Term Ptuj. V
okviru tekmovanja najpogosteje uporabijo lov na lisico (lisica je prvi balon, ki najprej poleti, leti približno pol ure, najde primeren prostor za pristanek, kjer postavi križ, ki je potem cilj za vse balone, op.a.). Tisti, ki pride čim bliže križu, je tudi zmagovalec. Včasih je ta razdalja nekaj centimetrov, včasih pa se lahko najboljši križu približa na nekaj sto metrov, svoje prispevajo namreč vetrovi.
Terme bodo v sklopu praznika pripravile tudi balonarsko noč z ansamblom Prepih, za udeležence in goste pa pripravljajo tudi malo presenečenje, svetleče lampione.
MG
Pomagajte Dravi in varžujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE po ceni 108 €.
Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova alica 5, omogoča pa ogled vseli domačih prvenstvenih^ ' pokalnih in prijateljskih srečanje Lubud-Dnufgjv redja prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
fenem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakujbu ¿tne karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 "X> popust na znižarie artikle (popuste boste lahko upravičenci uveljavljali^sJmrto in osebnim dokumentom).
Kolesarjenje • Raziskujemo skrite kotičke Slovenije
S kolesom po Sončevi poti
Tokrat smo se s kolesom odpravili prek Goričkega v Porabje, kjer prebiva naša manjšina. V oči najbolj bode dejstvo, da velika večina Slovencev še ni obiskala tega predela in mnogi menijo, da je pozabljen od oblasti in od boga. Naša cca. 57 km dolga kolesarska tura je speljana sredi mogočnih gozdov, gričev, bogato posutih s sončnicami, bučnimi rumenimi cvetovi, zlatimi žitnimi polji in rumenimi travniki. Tura je precej razgibana, zato zahteva malce več kondicije, saj je potrebno premagati kar nekaj gričev.
Goričko in Porabje je nedvomno nepozabno doživetje. Dan boste lahko preživeli sredi samote, daleč stran od mestnega vrveža. Na koncu dneva pa boste ugotovili, da ta kraj ni pozabljen od boga, saj vsemogočni tukaj ni skoparil z rodovitnostjo, rekami, potoki in soncem. Ta kraj je samo neupravičeno pozabljen od ljudi, a morda bolje tako, saj ohranja svojo prvobitnost in neokrnjeno naravo, v katero se boste zaljubili na prvi pogled.
Našo kolesarsko turo bomo pričeli v kraju MARTINJE, ki šteje vsega skupaj sto petnajst prebivalcev in leži na skrajnem severu Goričkega, tik ob madžarski meji. Ta majhna vasica vas bo očarala s svojo spokojnostjo. Predlagamo vam, da avtomobil pustite pred stavbo Športnega centra Martinje, kjer je urejenih nekaj parkirnih mest. Zdaj bo treba na konjička in že kolesarimo po rahlem klancu navzgor, mimo pokopališča proti meji z Madžarsko, ki je bližje, kot ste pričakovali. Kljub temu, da se boste znašli sredi samote, ki ne kaže znamenj, da bi na teh področjih sploh kdo živel, pa vas bo presenetila urejenost samih krajev. Vse znamenitosti so namreč zelo dobro označene in ob poti vas bodo vabile informacijske točke, kjer boste našli podrobne opise krajev in zemljevid za orientacijo. To kaže na odnos ljudi do kulturne dediščine in zavedanja svojih korenin, kar je skoraj nujno za preživetje, še sploh, če gre za slovensko manjšino. Pot nas pripelje do razpotja, kjer se usmerimo proti Madžarski. Na desni strani nas velika tabla že opozarja, da vstopamo v drugo državo. Pred seboj boste zagle-
Foto: Aleksandra Jelušič
Monošterska cisterianska opatija
objekt v Porabju in je vreden vaše pozornosti.
Nadaljujemo naše kolesarjenje do Monoštera (Szentgott-hard), središča slovenskega Porabja. To madžarsko mesto leži ob reki Rabi in ima povsem drugačno arhitekturo kot smo je vajeni. S kolesom se podajte med uličice v odkrivanju te drugačnosti. Če boste sledili velikemu turnu, ki kraljuje nad strehami mesta, boste prišli do MONOŠTERSKE CISTERIJAN-SKE OPATIJE, ki so jo v času našega obiska ravno restavrira-li. Ob mogočni stavbi stoji tudi informacijski center za turiste in popotnike, kjer vam bodo povedali za vse znamenitosti, ki jih to mestece skriva, mi pa vam ponujamo namig, da pokukajte za stavbo, kjer boste našli vrt s cvetličnimi nasaditvami. Posedite na klopci in užijte mogočnost tega zgodovinskega arhitekturnega bisera. Potem se podajte spet na glavno cesto, ki teče na sprednji strani stavbe in poiščite obcestno tablo, ki vas bo usmerila proti Čepincem.
Od zdaj naprej vas čaka bolj
dali ostanke mejnega prehoda. Majhna stavba, ki zdaj sameva sredi gozda in je samo nemo opozorilo, da vstopamo v svet s popolnoma drugačnim jezikom, kulturo in načinom življenja. In dejansko smo takoj ob vstopu priča tej drugačnosti. Travniki niso tako skrbno pokošeni kot na slovenski strani in hiške niso tako skrbno urejene, kot je značilno za slovensko marljivost. Narava je veličastna.
Ko prestopimo mejo nas čaka spust proti vasi Gornji Senik (Felsoszolnok). V tej vasi je narodnostna struktura zelo pestra. Tukaj živi več kot polovico Madžarov, ostalo pa so Slovenci in Nemci. Ob vstopu v vas nas najprej na desni strani pozdravi staro pokopališče, ki leži na gričku. Ob vhodu si lahko napolnite svoj bidon s hladno vodo. Nekateri zgodovinarji menijo, da prav iz pokopališča lahko razberemo celotno zgodbo nekega naroda. Odnos živečih do umrlih, struktura prebivalstva, način žalovanja in podobno. Zato si lahko pogledate te stare spomenike, ki so poklon umrlim, ter se iz njih podučite o kulturi ljudi, skozi deželo katerih pravkar kolesarimo. V središču vasi nas pozdravi cerkev Janeza Krstnika. Nasproti cerkve pa boste našli hiško, kjer je živel Janoš Kuhar, zaščitnik prekmurskega jezika. Danes je njegova hiška preurejena v muzej, kjer si lahko ogledate nekaj osebnih predmetov in zapuščine tedanjega časa. Ko boste kolesarili skozi
Foto: Aleksandra Jelušič
Potok Velika Krka, ob kateri stoji Zido-Lenaršičev mlin.
vas bodite pozorni na hiške. To je tipičen panonski tip ljudskega stavbarstva. V vasi je več kot polovica stavb zgrajenih iz lesa, ilovice in opeke. To boste najbolje videli pri stavbah, ki imajo nekoliko poškodovano fasado. Morda se boste iskreno nasmehnili njihovim gostilni-cam in trgovinam, ki so takšne kot pri nas pred več desetletji, kot ostanek prejšnjega režima. Če boste v gostilni spili kakšno jutranjo kavico, boste sicer plačali v evrih, a pri sebi imejte drobiž, drugače vam bodo vrnili madžarske forinte. Ljudje so zelo prijazni in radi poklepetajo s popotniki, a tudi če boste z njimi klepetali v slovenščini,
Mt TM	^^ÉjtggggMy
	
	_____ ■.
Foto: Aleksandra Jelušič
Prostrani travniki Goričkega
ne bodite presenečeni nad izrazi. Verjetno jih boste težko razumeli, saj je njihov dialekt čisto poseben in simpatičen.
Ko zapuščamo vas, nas ponovno pozdravi sončna dežela s svojo nekoliko divjo neokrnjeno naravo. Ne pričakujte avtomobilov, saj je v teh koncih zelo malo prometa. Vse, kar lahko pričakujete, so plašne srne in prostrani divji travniki, ki kar žarijo od sonca in dajejo rumeno barvo ter vonj medu, ki ga raznaša po zraku. Če ste iskali kraj, kjer se bi spočili, potem boste v tem trenutku vedeli, da ste na pravi kolesarski poti. Sončni videz pa dajejo tudi prostrana polja zlatega žita, prostranstva buč s svojimi značilnimi rumenimi cvetovi in simpatične sončnice, ki se prek gričkov obračajo k soncu in se sramežljivo umikajo fotoaparatu. Vse da slutiti, da ta dežela ne strada kruha in da lahko na tem koncu kupite res kvalitetno bučno in sončnično olje.
Po nekaj kilometrih kolesarjenja nas že pozdravlja Dolnji Senik (Alsoszolnok). Svetujemo previdnost, saj so tukaj kokoši prepuščene same sebi in mimogrede ti kakšna pernata razposajenka prekriža pot. V vasi boste očarani nad cerkvijo Marijinega oznanenja. Na pročelju se skriva nekakšno kriptografsko znamenje. Ode-beljene črke napisa na cerkvi IN HOCLOCO GLORIETVR VIRGO et DEIPARA MARIA skrivajo letnico izgradnje cerkve MDCCCLLVVIIIII (1815). Ta cerkev je najmlajši sakralni
razgiban teren, saj vam Porabje in Goričko želita pokazati svojo razgibanost in pestrost. Po nekaj vzponih in spustih vas bo pot pripeljala do vasi Šte-vanovci (Apatistvanfalva), ki je znana po žganjekuhi. Predlagamo, da si v vaški gostilni privoščite kakšno osvežitev in se malce odpočijete, saj nas čaka še lep kos poti, ki nas bo naposled krožno pripeljala nazaj v Martinje. Proti Čepincim je še rahel vzpon, nato pa že drvimo navzdol proti vasi Markovci. Ta vas je nedvomno vredna vaše pozornosti. Poiščite domačijo v Markovcih 91, kajti za domačijo se skriva star ŽIDO-LE-NARŠIČEV mlin. Mlin stoji ob potoku Velika Krka. Prijazen lastnik Jože vam bo na široko odprl vrata svoje domačije in vam dovolil, da pokukate v skrivnosti mlinarstva. Sprva je mlin poganjalo veliko vodno kolo, kasneje pa so ga dopolnili s pogonom na lesni plin .Ta motor na lesni plin je edini v Sloveniji, ki še deluje.
Spet bo potrebno pritisniti na pedale, saj nas pričakujejo Šalovci. Približno 300 m pred vasjo Šalovci bodite pozorni, saj boste na levi strani uzrli leseno tablo, ki vas bo vabila na ogled še ene znamenitosti Goričkega. Levo ob poti se namreč razprostira FRIMOV GOZD in če boste ustavili vašega poskočnega konjička in se podali nekaj metrov v gozd, boste našli obnovljen FRIMOV VODNJAK. Vodnjak je zgradila grofovska družina Frim, v njem pa je zelo zdrava pitna voda. Ša-
lovci in Frimov gozd pa so znani še po eni znamenitosti, to je rastlina DIŠEČI VOLČIN, ki ga domačini imenujejo kar JOŽE-FICA. Ta nizki grm z živo roza cvetovi ne raste nikjer drugje. Za to področje so značilne morske usedline, ki so odlična podlaga za rast tega cvetočega lepotca. Po tristo metrih smo prispeli do Šalovc. Na križišču boste zagledali bencinsko črpalko. Usmerite se desno in se držite smerokaza za Adriance. Adrianci že spadajo v občino Zgornji Petrovci, kjer kraljuje vidra. Vidra je za ta kraj tako pomembna, da so jo celo upodobili v svojem grbu. Grb je vodoravno razdeljen na štirinajst delov. Če boste podrobneje preučili njegove značilnosti, boste v zgornjem delu opazili štirinajst modrih hišic z rdečo streho, ki nam povedo, da v to občino spada prav toliko naselij. Spodnji del pa je v znamenju vidre z zlato ribo v gobcu. Dobro je vedeti, da so vidre v heraldiki vedno upodobljene z zlato ribo, ker jih le tako lahko razlikujemo od drugih štirinož-nih živali.
Zdaj se pričnejo naši vzponi, ki bodo poskrbeli za hitrejše bitje srca. Vzponi niso dolgi, so pa razgibani, kar naši turi daje dinamiko. Sledijo vasi Lucova, Šulinci in Ženavlje. V Ženavljah bomo znova stopili z našega konjička in si ogledali posebno znamenitost. Leta 1934 na lep avgustovski večer se je na nebu nad vasico pojavil balon. Prebivalci so bili presenečeni, vendar so pomagali pri pristanku. Izkazalo se je, da gre za stratosferski balon z dvema belgijskima znanstvenikoma. Balon je vzletel z letališča v Belgiji in dosegel višino 16.000 metrov. Po štirinajstih urah letenja pa je pristal v Ženavljah. Vaščani so mu priredili res topel sprejem in vse evropske radijske postaje so poročale o tem dogodku. Mala vasica je čez noč postala znana širom Evrope. V spomin na ta dogodek vsako leto 18. avgusta ta kraj praznuje občinski praznik. Na mestu pristanka pa so leta 1997 postavili spominsko obeležje trajne umetniške vrednosti. Bronasti kip v obliki balona je delo kiparja Mirka Bratuše. Z bronastim balonom vam ne bo uspelo doseči želenega cilja, zato kar na kolo in poženite pedale proti vasi Martinje, ki je zaključek naše kolesarske ture.
Če ste se ob branju zabavali, potem je čas, da ob kakšnem sončnem in manj vročem dnevu vse skupaj doživite tudi sami. Na tem potepanju po Go-ričkem in Porabju boste preple-tli kar tri kulture: madžarsko, slovensko in avstrijsko. Naužili se boste divjine Goričkega in pokukali v stara madžarska mesta in vasice, ki skrivajo pravo bogastvo kulturne dediščine, ki ne sme mimo vaše radovednosti. Od zamejskih Slovencev se lahko naučimo spoštovanja do slovenskosti, saj boste ponos nad »našim« lahko zaznali na vsakem koraku.
Aleksandra Jelušič
Ce se boste podali na opisano pot, potem bomo zelo veseli vaših idej, namigov, fotografij in kritik. Na koncu kolesarske sezone bomo objavili nekaj vašega materiala. Veliko kolesarskih užitkov.
Mail, na katerega nam lahko pišete: pisitenam. kolesarjenje@gmail.com
16 Štajerski TEDNIK
Zaposlovanje, naši bralci pišejo
torek • 21. julija 2009
Jeruzalem • Tradicionalno srečanje v dvorcu Ormož • Nastop mladih pevk in pevcev
Večer tajnic
In tako smo prišle na Lent ...
Pa naj še kdo reče, da se garanje ne izplača. Ker za našo zborovodkinjo Klavdijo ni mej, smo se torej znašle na Glavnem odru Lenta. Kako? Tako!
Zadnji junijski petek se je 18 članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije zbralo v Dvorcu Jeruzalem. Na slavnostnem srečanju nas je prijazno sprejel receptor in popeljal na ogled po mogočnih prostorih Dvorca. Vsak prostor in oprema sta nam bila nekaj posebnega - od predsedniškega apartmaja, sejne sobe, restavracije ...
V sejni sobi smo najprej izvedli 11. sejo Upravnega odbora kluba. Pregledali smo aktualne dogodke za nazaj in naprej ter sprejeli nekaj sklepov. V nadaljevanju smo člani kluba še enkrat čestitali dobitnicam priznanj Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije za leto 2008 ter jim v znak pozornosti podarili cvet. Srebrno priznanje je prejela
Anica Ratek, pisno priznanje pa Anita Štrucl, Martina Kle-ment in Teja Večerjevič. Po končanem uradnem delu smo se premaknile v preddverje restavracije, kjer smo nazdravile s šampanjcem ob tem lepem in slavnostnem trenutku.
Sledil je prigrizek in sproščen pogovor dolgo v noč. Na srečanju smo se trudili povedati vse, kar smo imeli eden
drugemu pred zasluženimi dopusti. Po doživetjih na dopustih s svojimi družinami pa bo zopet veliko povedati. Saj pravi Miguel de Cervantes: »Pametni ljudje si prihranijo tudi kaj za jutri in ne tvegajo, da bi nosili vse svoje bogastvo v eni košari.« Na novo srečanje po dopustili že komaj čakamo.
Albina Lukner
Začele smo seveda z našim letnim koncertom ob koncu šolskega leta, ki se umešča v čas Ormoškega poletja. Začele smo seveda že mnogo prej, vaje, vaje, vaje, ki so se proti koncu leta samo še stopnjevale. Saj ne, da nas ne bi družila ljubezen do petja, ampak, iskreno povedano, zmeraj se nam pa res ne da. Ker sem že
dejala, da za našo zborovodki-njo ni mej, so nas na koncertu spremljali Gal Gjurin in Ga-leristi, z nami pa je pel tudi moški del zbora Kapljica. In seveda smo mislile, da smo za letos odpele ... Pa ni bilo čisto tako. Gal Gjurin in Galeristi so nas povabili na svoj koncert na Lentu, ki je bil 8. julija.
Kaj, nemogoče, to se ne dogaja nam. Gremo? Seveda gremo, ni dileme. Začetni evforiji je sledilo spoznanje - počitnic torej vsaj še nekaj časa ne bo. Prvi teden v juliju se je za pevke in pevce začel delovno, saj so potekale priprave in vaje za koncert. In pri vajah ni opravičila. Nanje nas zvlečejo tudi iz postelje. In včasih je res izgledalo tako, zvečer z vaj naravnost v posteljo, zjutraj iz postelje naravnost na vaje; in to ne zveni dovolj dobro in to bomo malo drugače in .
»Poglej ven, dežuje« ... ves dan na dan koncerta. Kaj bo zvečer? In zvečer je bila trema
in dolgo čakanje in otrplost (zaradi mraza, ne zaradi treme), vendar Glavni oder je bil naš, vsaj za tri skladbe. Srce ter Svila in lan smo zapeli skupaj z Galom Gjurinom in Galeri-sti, pesem Ti si moja ljubezen, ki smo jo pele tudi na svojem koncertu, pa smo izvedle skupaj z legendarno pevko Eldo Viler in njeno hčerko Ano Dežman. In to še ni bila vsa druščina, v kateri smo se znašle. Pred nami so nastopili še vratolomni harmonikarski duet Tomaž Rožanec in Miha Debevec in Severa Gju-rin skupaj z Galom. In me! Vse vaje, vsa slaba volja, vse je bilo pozabljeno, pozabljeno zaradi aplavza na Glavnem odru Lenta in septembrskega vabila v Križanke. In potem? »In potem pride veselje in razžari misli in želje kot že tisočkrat prej. In spet odletim v sončen dan ... «
Nina Blagovič, Gimnazija Ormož
	«H	K^m^V t .	- JLr -
		1'. ' f ** J*	
		■E* s^Mv "MT^ as*-*»-—w 1 Fn *4	
		ri^lfi k l\—^r-M	
Foto: AL
Urad za delo Ptuj
VARILEC, CEVAR - M/Ž; PRIPRAVA TER MONTAŽA CEVI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJ-ŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTROTEHNIK DELO V TUJINI - M/Ž; MONTER IND. PROCESNIH KRMILIJ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA D.O.O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ, GOMILŠEK BOŠTJAN, 041 579 595, gomilsekbostjan@ siol.net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BAR BATOS NINA VRBNJAK S.P., CVETKOV TRG 1, 2250 PTUJ, VRBNJAK NINA, 031/554-752, jakavr@gmail.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž;
STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, urejevalniki besedil - osnovno. GOSTILNA KUREŠ MATEJA KUREŠ S.P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO, KUREŠ MATJAŽ, 041687869; 02/7920281, mateja.kurez@ triera.net.
INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ), VODJA SERVISNEGA CENTRA - M/Ž; DELO NA TRE-NU-ODPRAVLJANJE NAPAK, ELEKTRO DELA, TEHNIK ZA TELEKOMUNIKACIJE, VODJA DEL, Nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. M & M, podjetje za komunikacije, informatiko, svetovanje in trgovino, d. o. o., PREŠERNOVA ULICA 29, 2250 PTUJ, GAŠPARIČ BARBARA, 051427517; 02/748-00-80, barbara.gasparic@mm-ptuj.si.
MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV, MEHANIK ZA TOVORNA IN OSEBNA VOZILA - M/Ž; MEHANIČNA DELA NA TOVORNIH VOZILIH, KOMBIJIH TER OSEBNIH VOZILIH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik ra-
zumevanje dobro. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net.
PRODAJALEC, PRODAJALEC AVTOM., REZ.DEL., KMET.MEHAN., TRGOVEC SMER STROJNIŠTVA - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA REZERVNIH DEL ZA GOSPODARSKA VOZILA, ZBIRANJE NAROČIL, PRIPRAVA PONUDB TER DOSTAVA MATERIALA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kate-gorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje tekoče, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLE-POVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net.
KOMERCIALIST, KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DEL ZA GOSPODARSKA VOZILA NA TE-
RENU, ZBIRANJE NAROČIL, ISKANJE NOVIH KUPCEV, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net.
SLIKOPLESKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLI-KOPLESKARSKA DELA - M/Ž; POMOŽNA SLIKOPLESKARSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, 900 EUR bruto / mesečno. ERJAVEC IZTOK S.P.- SLIKOPLE-SKARSTVO, FORMIN 52, 2272 GORIŠNICA, ERJAVEC IZTOK, 041 568-887, iztok.erjavec@ amis.net.
NATAKAR, NATAKARICA/ NATAKAR - M/Ž; TOČENJE NE-ALKOHOLNIH IN ALKOHOLNIH
PIJAČ, PREVZEM IN PRODAJA BLAGA, STREŽBA HRANE, SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOČO DELOVNIH SREDSTEV TER PROSTOROV, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo. POMARANČA GOSTINSTVO, TURIZEM D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, TIG VARILEC - M/Ž; VARJENJE CEVI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo. IZVIR TRGOVINA, STORITVE, AKVIZICIJA, SVETOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ, ŠMIGOC MATJAŽ, 051 305-130, izvir@s5.net.
DELAVEC BREZ POKLICA, ČISTILEC PROSTOROV - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJSKIH PROSTOROV ZUNAJ POMOČ GOSPODARSKO POSLOPJE, LIKANJE IN POMETANJE, Nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo. GOSTINSTVO ROŽMARIN, ROŽMARIN JANJA IVICA S.P. BAR Z MEHANSKO GLASBO, MAR-KOVCI 28, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, ROŽMARIN JANJA-IVICA, 041 753-335.
ELEKTROINŠTALATER, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; IZVAJANJE ELEKTROIN-ŠTALACIJNA TERENU- TUJINA, določen čas 3 mesece, pol-
ni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. DEMO MEHANSKE IN ELEKTRO STORITVE, ŽUNKOVIČ STOJAN s.p., MAJŠPERK 7 E, 2323 PTUJSKA GORA, ŽUNKOVIČ STOJAN, 041/418-810, info@ demo-sp.si.
KUHAR, POMOČ PRI PRIPRAVI HITRE HRANE - M/Ž; POMOČ PRI PRIPRAVI HITRE HRANE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje osnovno. OKREPČEVALNICA HAMBURGER HILL KLAVDIJA PERKO S.P., CESTA XIV. DIVIZIJE 11, 2000 MARIBOR, PERKO KLAVDIJA, 031 305 658, jerica. donaj@amis.net.
FRIZER, FRZER- FRIZERSKE STORITVE - M/Ž; STRIŽENJE, BARVANJE, KODRANJA-OBLIKOVANJE MODNIH IN KLASIČNIH PRIČESK- ZAŽELJENO SAMOSTOJNO DELO, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. FRIZERSKI SALON VISOKI VRH MINKA FE-GUŠ S.P., ZGORNJI LESKOVEC 4, 2285 ZGORNJI LESKOVEC, FEGUŠT MINKA, 051-615-792, fegust.minka@siol.net.
Okoli sveta • Piše: F. Kovačič (2.)
Najjužnejši del Afrike, Cape Town
Foto: J. Kovačič
Obala Cape Town
Če ne štejem Mauritiusa, ki spada geografsko v Afriko, sem tokrat prvič stopil na afriška tla. Po dvanajstih urah mirnega nočnega leta iz Londona sem prispel v izredno moderno in slikovito mesto Cape Town. Petindvajset kilometrov poti iz letališča do centra mesta me je stalo sto štirideset južnoafriških ran-dov, kar je bilo približno petnajst evrov. Ampak ceneje se ni dalo in kombi taksi, čeprav samo zame, je bil edina možnost prevoza v mesto. Želel sem barantati, pa ni šlo, bil sem namreč edini, ki ni imel že vnaprej organiziranega prevoza. Po dveh neuspešnih
poskusih sem v tretje le našel poceni hotel, ki je še imel prosto sobo. Enoposteljna soba me je stala sedemnajst evrov. Moj prvi večer na potovanju okrog sveta, če ne štejem noči, preživete na letalu, se je prevesil v noč. Na predmiklavžev večer so glavne ulice preplavile kolone veseljakov in s tem označile adventni čas. Nekaj časa sem dogajanje še spremljal z balkona, nato sem se jim raje pridružil ... V uličnem lokalu se je trlo ljudi in zabava se je očitno šele začenjala. Bilo je kot v stari Evropi, mogoče nekje v predmestju Pariza ali Londona. Namreč temnopoltih prebivalcev je bilo veliko
Foto: J. Kovačič
Ulica Cape Towna
več na ulicah, čeprav je Cape Town med najbolj 'belimi' mesti v Južni Afriki. Vse države se drži stereotip nevarnosti zaradi še ne tako davne preteklosti apartheida in nikoli pozabljenih rasnih razlik. Sam posebne nevarnosti nisem začutil, sem se pa po nasvetih domačinov raje držal glavnih ulic, še zlasti takrat, ko se je stemnilo. Zanimivo je, da ima skoraj vsaka hiša visoko ograjo z bodečo žico in tablo, na kateri pa ni napisa hud pes, ampak Kobra na dvorišču! Nisem preverjal, če to res drži. Naslednje jutro sem poklical Jareda, ki tukaj živi. Spoznal sem ga v Maleziji, pred kakšnim letom, ko sem potoval po Aziji. Jared me je peljal po mestu in okolici ter mi je razlagal o posebnostih tukajšnjega življenja. Kako lepo, če imaš znance po svetu. Svet nenadoma postane majhen! Naslednji dan sem moral biti bolj oprezen. Letel sem namreč proti Johannes-burgu, ki je bil na moji poti do Madagaskarja. Tukaj na jugu afriškega kontinenta je bilo vedno bolj vroče, pomlad na južni polobli se je prevešala v poletje. Razmišljal sem, kako bo šele v Madagaskarju, v moji naslednji destinaciji. Misli so mi uhajale tja. Mesto
je le mesto in nerad se dolgo zadržujem v njem, čeprav je čudovito kot Capetown, ki je eno najlepših mest, kar sem jih videl. Vendar neokrnjena narava in malo turistov je to, kar me privlači. Pozno popoldne sem imel polet z domačim letalskim prevoznikom v eno najnevarnejših mest na svetu, Johannesburg. O tem mestu kroži veliko zgodbic na popo-tniških forumih, velika večina med njimi je precej strašljivih. Ropanje, streljanje, ugrabitve, umori in vse že ob belem dnevu! Med dvournim poletom tja sem razmišljal, ali naj se sploh odpravim v mesto ali ostanem raje kar na letališču. Odločil sem se, da bom malce povprašal Chrisa, ki je sedel zraven mene na boeingu. Vračal se je domov v Jo'burg, kot ga krajše kličejo Južnoafričani. Ko je zvedel, da je moj namen najti poceni hotel, si na kratko ogledati nočno življenje in samo prespati, mi je odločno odsvetoval s tremi besedami: »Ni vredno tvegati!« Pravzaprav me po pogovoru z njim Johannesburg sploh ni več zanimal. Na letališču sem si raje poiskal temen, miren kotiček in počasi, z mislimi na jutranji let na otok Madagaskar, potonil v sanje ...
Zakonski in družinski center Midva
Zapustil me je
Skupaj sva bila deset let. In pred tremi meseci je kar odšel. Brez razlage. Vem, da je tema že izžeta, vendar vseeno upam na vaš odgovor, tolažbo. Preprosto ne razumem. Jokam, boli me in zapiram se vase. Kaj sem naredila narobe, rada bi razumela. Zdelo se mi je, da imava v redu odnos. Umaknila sem se od prijateljev. Ali bo sploh kdaj minilo? Kako naprej, želim si, da se vrne, vendar vem, da je odšel za vedno. Kako naj prebolim?
Lepo pozdravljeni!
Težko je v trenutkih, ko si zapuščen, ostaneš sam in ne veš, kam bi z vso stisko in bolečino, ki ti ostaja. Pišete, da je tema izžeta, vendar ne za vas. Bolečina, ki jo čutite, je toliko močna in zavezujoča, da vam preplavlja vse telo, misli, dejanja. Težko je soditi, kdo je kriv, dejstvo je, da ste bili zapuščeni in bolečino no-
site vi, medtem ko je vaš bivši partner najverjetneje kar v redu. Zelo malo ste napisali o vajinem odnosu, vendar je vsaka krivda odveč. On je odšel, on je zapustil za seboj bolečino zavrženosti. On ni vzdržal čutenj, ki so se mu prebujala ob vas. Krivica se vam je zgodila, saj ste verjeli vanj, mu zaupali, delili z njim svoje življenje. Dali ste sebe,
sedaj pa jokate sami. In edina tolažba, ki jo najdete, je upanje, da vam bo kdo poklonil lepo besedo, vas razumel, začutil. Že to bi bilo dovolj. Samo, da bi bil v tem trenutku največje groze nekdo ob vas. Bolečina zavrženosti je lahko na telesu tako neznosna, da ne veš, kam s telesom. Težko je in počasi bo življenje šlo dalje ter pisalo nove zgod-
be. Potrebujete čas, da prebo-lite in da prečutite.
Vse dobro vam želim v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Danes je torek, 21. julij Danes goduje Danilo.
1893	se je rodil nemški pisatelj Hans Fallada. 1899 se je rodil ameriški pisatelj Ernest Hemingway. 1904 je bila dograjena čezsibirska železnica.
1924 se je rodil v Šempolaju pri San Pelagiju slovenski pisatelj, esejist in publicist Alojz Rebula.
1940 so z odločitvijo parlamentov v Litvi, Latviji in Estoniji uvedli sovjetsko oblast.
1948 so objavili rezultate prvega povojnega popisa prebivalstva v Jugoslaviji. Sreda, 22. julij
Danes goduje Majda, Marija Magdalena.
1280 je bila napisana prva listina, v kateri nastopa ljubljanski meščan.
1456 je Jannos Hunyadi pri Beogradu s svojimi četami premagal Turke.
1784 se je rodil nemški astronom Friedrich Wilhelm Bessel, ki je s svojimi izračuni močno povečal do tedaj priznano velikost vesolja. 1882 so bili dovoljeni slovenski oddelki na gimnazijah v Ljubljani, Kranju in Novem mestu.
1889 se je začela v trboveljskem revirju prva velika stavka rudarjev.
1932 je izšla v Ljubljani prva številka Slovenije, neodvisnega demokratičnega tednika. Četrtek, 23. julij Danes goduje Branislav.
1866je ameriški industrialec Oliver Fisher Winchester začel serijsko izdelovati najslavnejšo puško Divjega zahoda winchesterko. 1867 je prišlo v Ljubljani do fizičnega spopada med slovenskimi sokoli in nemškimi turnarji.
1871 so sprejeli v Avstriji zakon, ki je vpeljal metrski in kilogramski merski sistem.
1882 je bil ustanovni občni zbor Tržaškega Sokola.
1888 se je rodil v Chicagu ameriški pisatelj Raymond Thornton
Chandler.
1914 je avstrijski poslanik v Beogradu izročil ultimat svoje vlade
zaradi atentata na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v
Sarajevu.
Petek, 24. julij
Danes goduje Kristina.
1775 se je rodil francoski avanturist in detektiv Francois-Eugene Vidocq, ki je pomagal pri ustanovitvi organizacije varnostne policije.
1802 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas starejši.
1880	se je rodil švicarsko-ameriški skladatelj Ernest Bloch. 1897 se je rodila ameriška letalka Amella Earhart, ena najbolj znanih pilotk na svetu in prva ženska, ki je sama preletela Atlantski ocean.
1899 je stekel redni železniški promet med Ljubljano in Vrhniko. 1944so vojaki Rdeče armade osvobodili koncentracijsko taborišče Majdanek.
1965 je jugoslovanska skupščina sprejela novo zakonodajo in reformne cilje. S tem se je uradno začela gospodarska reforma. Sobota, 25. julij Danes godujeta Jakob in Krištof.
1719 so pokopali enega najbolj znanih graditeljev orgel v baročnem obdobju Arpa Schnitgerrerja.
1874 se je rodil ruski kemik Sergej Vasiljevič Lebedev, ki je razvil metodo industrijske proizvodnje sintetične gume.
1881	so ustanovili Tržaško podporno in bralno društvo.
1894	se je rodil hrvaški skladatelj in dirigent Krešimir Baranovic. 1894 se je rodil bosanski revolucionar Gavrilo Princip.
1918 je dr. Anton Korošec na seji Jugoslovanskega kluba naznanil, da je kot rok za ustanovitev Narodnega sveta v Ljubljani določen 16. in 17. avgust 1918.
1927	je prišlo na Dunaju do splošne stavke in socialistične demonstracije.
Nedelja, 26. julij
Danes goduje Ana - pravzaprav godujeta oba Marijina starša Joahim in Ana.
1847 Liberija kot prva država svobodnih črncev postala neodvisna država.
1856	se je rodil irski književnik George Bernard Shaw.
1914 je zvonjenje cerkvenih zvonov oznanilo mobilizacijo v slovenskih deželah.
1920 je bila uradno uveljavljena Trianonska mirovna pogodba, s
katero je bilo Prekmurje priključeno Kraljevini SHS.
1934 je v Uncu umrl, star 60 let, slovenski general Rudolf
Maister.
1945 so bile v Veliki Britaniji volitve, na katerih je bil poražen Winston Churchill, simbol britanske neupogljivosti in poguma. 1963 je katastrofalni potres prizadel Skopje. Ponedeljek, 27. julij Danes goduje Gorazd.
1715 sta Turčija in Rusija podpisali v Carigradu mirovno pogodbo,
s katero je Rusija izgubila Azovsko morje.
1793 so z odlokom revolucionarne vlade odprli muzej v pariškem
Louvru.
1824 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas.
1835 se je rodil italijanski pesnik Giusepe Carducci, ki je leta 1906
kot prvi Italijan dobil Nobelovo nagrado za književnost.
1857	so odprli železniško progo Ljubljana-Sežana-Trst.
1903 je umrl v Gradcu slovenski fizik Simon Šubic, avtor prve fizikalne razprave v slovenščini.
1928	je postal načelnik SLS dr. Anton Korošec, prvi nesrbski predsednik vlade v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
AvtoD£OM
Septembra tretja generacija priusa
Število navdušencev nad hibridno gnanimi vozili se je v Evropi povečalo do te mere, da danes več ne moremo govoriti o nekih posebnežih. Kot dokaz tej trditvi navajam Stockholm, ki velja za evropsko prestolnico okolju prijaznih vozil, saj na vsakih 1000 prebivalcev naštejemo šest priusov. Tretja generacija je tako presegla nišni značaj, postala dodelana različica predhodnega modela ter veliko-serijski izdelek. Japonski hibrid prinaša izboljšano tehnologijo, ki na pameten način kombinira bencinski in električni pogon, zaradi česar je varčnejši ter prijaznejši do okolja od primerljivega dizelskega motorja.
Med hibridi že leta izstopata Toyotin prius ter honda civic hybrid, ki ji po novem sledi nekoliko privlačnejša in tehnološko učinkovitejša izvedenka insight. Z njimi smo dobili dokaj realno možnost varčevanja z gorivom in zmanjšanja izpustov, ki jih naša država ne stimulira dovolj s primernejšim obdavčevanjem, zato so še zmeraj dragi in dosegljivi le nekaterim. Tudi dolgotrajen način polnjenja baterij s priključitvijo na električno omrežje ni ravno idealen, a prius je pravi paralelni hibrid, kar pomeni, da omogoča neodvisno uporabo bencinskega in električnega pogona ter možnost uporabe zgolj električnega pogona. Če ga poganja električni motor, lahko s priusom prevozimo dva kilometra s hitrostjo 55 km/h, ne da bi v zrak spustili en gram ogljikovega dioksida. Taka razdalja je dovolj, da prevo-
zite najožji center mesta, kjer so hitrosti običajno nizke, saj se v tem primeru doseg podaljša še za dodaten kilometer.
Prius je po novem tudi večji; od druge generacije je daljši za 1,5 centimetra in širši za 2 centimetra, vse skupaj pa se pozna tudi pri prostoru v potniški kabini in prtljažniku, ki zmore pospraviti od 445 do 1120 litrov prtljage. Prtljažnik je zaradi pod njim nameščene baterije še vedno precej plitek, a vendarle za 30 litrov večji.
Večino tehnike so prilagodili in dodelali - revolucionarni sistem hybrid sinergy drive so izpopolnili, dosedanji 1,5-litrski bencinski agregat pa je zamenjal 1,8-litr-ski. Njuna skupna moč je 136 KM, delovanje motorjev uravnava nova manjša nadzorna enota, prav tako kompaktnejša je za zadnjimi sedeži v dnu nikljeva baterija, ki jo izdeluje Panasonic. Izmenični elektromotor se še vedno napaja iz »starih« baterij, kar bo razočaralo številne privržence hibridov, saj se v elektroniki vse pogosteje uporabljajo zmogljive litij-ionske baterije, ki najpogosteje napajajo mobilnike in prenosne računalnike. A kot pravijo pri Toyoti, so visoka cena, relativno kratka življenjska doba in nezanesljivost glav-
ni razlogi, da teh baterij zaenkrat še niso ponudili v hibridnem priusu.
Če gre verjeti tovarniškim podatkom (ki so velikokrat prirejeni), znaša povprečna poraba 3,9 litra bencinskega goriva, še bolj navdušuje podatek, da v zrak spustimo le 89 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer. Ob bolj sproščeni, a še vedno umirjeni vožnji se poraba giblje med 4,5 in petimi litri, z agresivno vožnjo pa naj bi poskočila na sedem litrov.
Naslednjo veliko novost predstavlja vgradnja solarnih celic v stekleno streho avtomobila, ki so zadolžene za energetsko oskrbo klimatske naprave, kar 90 odstotkov komponent so predelali tako, da so lažje in bolj kompaktne, vse skupaj je prineslo 9-odstotno znižanje porabe bencina, za 14 odstotkov pa je ob tem nižji tudi izpust škodljivih plinov.
Ergonomija notranjosti vozila je dobra, tudi sredinski digitalni prikazovalnik načina vožnje, mogočih režimov in zgodovine porabe ne zmoti močna nasprotna svetloba. Pod njim so tipke, s katerimi izberemo ekonomični, ostrejši način vožnje ali vožnjo na elektriko, ki je, kot že omenjeno, omejena na hitrost 50 km/h. Vse te režime in hitrost lahko spremljamo tudi na prikazovalniku na vetrobran-skem steklu.
Tehničnih dosežkov v novi toyoti ne manjka, naj še omenim posebni način upravljanja nekaterih pomembnih komponent s pomočjo dveh gumbov na volanu, hlajeno notranjost s pomočjo zbiranja sončne energije, medtem ko je vozilo parkirano, sedem serijskih zračnih blazin, sistem ESP, elektronsko nadzorovano zaviranje ali brezstopenjski menjalnik.
Prius bo imel zahtevno nalogo, saj bo moral nadaljevati bogato tradicijo avtomobila, ki je ob svojem prihodu na trg pomenil avtomobilsko revolucijo. Njegova cena ostaja na približno enaki ravni kot doslej, kar pomeni približno 25.000 evrov, in po mojem mnenju še naprej predstavlja oviro na poti proti množični uveljavitvi pri nas. Kako velika bo ta ovira, bomo izvedeli septembra, ko se bo prius III pripeljal v Slovenijo.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Poprova meta (Mentha Piperita)
Ljudska imena: črna meta, metica, minca, prava meta, šmerna meta...
Opis
Poprova meta je okoli 80 cm visoka rastlina, ki ima v zemlji razvejano koreniko, iz katere poganja več štiriro-bih, rdečkastih stebel, ki nosijo pecljate, nasproti ležeče in podolgovate nazobčane liste. Steblo, liste in cvetove pokrivajo številne dlakaste žlezice, ki izločajo eterično olje. Rastlina cveti od junija do avgusta. V zdravilne namene nabiramo največkrat liste, lahko pa tudi celo rastlino tik pred cvetenjem. Pobiramo jo v opoldanski pripeki, saj je takrat vsebnost eteričnega olja najvišja. Posušimo jo v senci, na prepihu ali v sušilniku pri nizki temperaturi. Iz sveže poprove mete pridobivamo z vodno destilacijo čisto eterično olje. Uporablja se v zdravilne namene, v kozmetični in živilski industriji.
Zdravilne snovi in učinkovine
Poprova meta ima veliko lahkohlapljivega eteričnega olja, ki vsebuje mentol, cineol in menton. Vsebuje še čreslovine, flavonoide, grenčine in fermente.
Delovanje in uporaba
Olje poprove mete ima poseben učinek na živce, s katerimi zaznavamo mraz. Nekaj trenutkov po vtiranju v kožo nas najprej rahlo peče, nato pa hladi. Omili ali prežene bolečino na prizadetem mestu (glavobol, udarec, oteklina). Pomaga pri pikih žuželk, saj znatno omili srbenje. Deluje pro-tivnetno in razkuževalno, odlična je v pripravkih za inhaliranje, v kapljicah za nos in v mazilih proti prehladu.
Čaj iz poprove mete pijemo pri krčih v trebušni votlini (želodec, napenjanje, boleča menstruacija . ),
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Kamenšek, farm. teh.,
pri boleznih žolča in jeter. Spodbuja delovanje trebušne slinavke, pomaga pri slabi prebavi in je odličen za pomirjanje živcev (npr. pred spanjem). Čaj lahko tudi grgramo, saj pomaga pri vnetjih v ustni votlini in blaži slab ustni zadah. Pri močnem vnetju želodčne sluznice ali razjedi pa pitja čaja iz poprove mete ne priporočamo.
Pripravkov iz poprove mete ne smemo uporabljati predolgo. Priporoča se pitje čaja (do 4 skodelice
dnevno) do 12 dni, nato pa prekinitev za en teden ali pa samo ob trenutnih težavah. Poprove mete ne dajemo otrokom, mlajšim od pet let. Čaj iz poprove mete ni primeren za trajno uporabo kot domači čaj. Ob žolčnih kamnih mete ni priporočljivo jemati, saj lahko povzroči njihovo boleče premikanje.
Zdravilni pripravki
Zdravilne oblike, ki jih uporabljamo, so čaji, kapljice za notranjo in zunanjo uporabo, eterično olje, čajne mešanice za želodec in prebavo, grenčice . Zelo priljubljena je tudi kot dišava v savnah.
Sklepne misli
Ob vsem naštetem je zanimivo tudi to, da meta odganja mrčes in škodljive zajedavce, zato so jo včasih dajali v kašče in shrambe.
Zaradi privlačnega vonja in videza se uporablja tudi v kulinariki in prehrambni industriji.
Vlasta Kamenšek, farm. teh., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Končno vroče z začimbo dežja čez vikend
Za nami je poletni teden, ohladitev čez vikend pa nam je vsem prišla kar prav. Na srečo neurja niso bila tako huda, kot so jih napovedovali. Mislim, da so nas letos že večkrat prestrašila, predvsem pa tudi naredila kar nekaj škode.
Balkonske rastline
Vroče in suho vreme bo povzročilo napade pepelaste plesni na nekaterih balkonskih rastlinah, predvsem pa napade resarjev in pršic na pelargonijah.
Pepelaste plesni prepoznamo vsi, saj so listi kakor bi jih posuli z drobno mleto moko. Ker so rastline dokaj izmučene zaradi prehladnega junija, sedaj pa so temperature zelo hitro narasle, bo pepelasta plesen udarila na hitro. Zato svetujem, da rastline, za katere veste, da imajo s to boleznijo težave, že zdaj poškropite z presličnimi pripravki. Dobite jih tudi v trgovini. Naše cvetoče lepotice, pa tudi občutljive grmovnice moramo z njimi dobro omočiti. Pripravek pa si lahko naredimo tudi sami. Ponekod na poljih še najdemo njivsko preslico, saj je precej odporna na herbicide. 1 kg svežih ali 150 gr posušenih rastlin namakamo v 10 l vode cca 24 ur. Nato pripravek še kake pol ure kuhamo, vendar v manjši količini uporabljene vode, tekočina pa ne sme zavreti. Kasneje dodamo še preostalo vodo. Precedimo in uporabimo ohlajen pripravek. Običajno ga je potrebno razredčiti v razmerju 1: 5.
Foto: Miša Pušenjak
Napade resarjev najlepše opazimo na pokončnih pelargonijah, saj se listi pričnejo rumeno barvati, robovi pa se povesijo navzdol. Na spodnjih straneh listov pa opazimo značilne podolgovate krastice in pikice, ki jih povzročajo žuželke s svojim sesanjem. Suh rob lista je sprva rumene, nato pa rjave barve. Na bršljankah pa se pojavljajo najprej na spodnjih, kasneje pa tudi na zgornjih straneh listov podolgovate krastice, ki jih spremljajo številne drobne, komaj vidne pikice. Včasih smo vse skupaj imenovali plutavost, danes pa vemo, da so velikokrat na delu prav ti škodljivci. Ker se bliža čas, ko se bomo lotili razmnoževanja rastlin za naslednje leto, bi se bilo potrebno teh škodljivcev znebiti. Škropimo zjutraj, ko je še hladneje in še niso tako hitri. Uporabimo lahko naravni pripravke - čaj iz vratiča, ki ravno sedaj zelo lepo cveti, ali pa ekološke pripravke, kot so: BIO PLANTELLA FLORA KENYATOX VERDE, BIOOL, NEEMAZAL - T/S. Ob močnejšem napadu škropljenje vsaj še dvakrat ponovimo, razmak škropljenja je tri do pet dni. Pripravke moramo spraviti tudi na spodnjo stran lista.
Zelišča in dišavnice
Zdaj je najprimernejši čas za nabiranje listnatih zelišč in dišavnic. Te namreč vsebujejo največ eteričnih olj in tudi drugih učinkovin, zaradi katerih jih nabiramo ravno v suhem in vročem vremenu. Ščitijo jih namreč prav pred vročino in sušo.
V balkonskih koritih se je lepo razrasla okrasna bazilika. Vendar ta nima samo okrasne vrednosti. Odlično jo lahko uporabimo tudi v kuhinji. Kjer se zaradi obilnega cvetenja že pričenja povešati in moriti ostale balkonske cvetlice, vzamemo v roko škarje in jo porežemo. Porezane dele lahko uporabimo kot opojno dišeč šopek v vazi. Lahko jih kar sveže uporabimo v kuhinji, preostanek pa zamrznemo ali posušimo. Sušimo cele vejice, narazen jih trgamo tik pred uporabo. Lahko pa si pripravimo pesto. Na tak način pa je najbolje ohranjena vsak okusnost in svežina bazilike. Pesto naredimo samo iz listov in mehkih delov rastlin. Najbolje je, da rastline trgamo narazen z rokami, ne z nožem ali škarjami. V primerno posodo, ki jo lahko neprodušno zapremo, lahko pa je tudi plastična, najprej položimo plast bazilike, ki jo narahlo pokapljamo z olivnim oljem (naj bo hladno stiskano). Nato nasujemo tanko plast morske soli, nadaljujemo z baziliko, oljem in soljo tako dolgo, da posodo napolnimo. Pravi gurmani bodo namesto soli uporabili nariban parmezan. Po okusu lahko dodamo tudi zdrobljen česen. Posodo nato zapremo in shranimo v vlažnem in temnem prostoru. Pesto lahko tudi zamrznemo. Prostor mora biti obvezno temen, saj svetloba razgrajujejo učinkovine in dišave te rastline, hladen pa že zaradi olja, ki se drugače pokvari. Uporabimo ga v vsaki omaki, s katero bomo pripravili testenine, v malih količinah tudi v zelenjavnih, predvsem paradižnikovih jedeh. Sama pa obožujem baziliko tudi na vsaki mesni pečenki.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Ameriška R&B pevka Whitney Houston bo 31.
avgusta izdala novi studijski album, ki bo nosil ime I Look To You. Z omenjenim albumom se bo pevka po velikih privatnih težavah znova poizkušala uspešno vrniti na svetovno glasbeno sceno. To bo njen sedmi studijski album, ki ga ljubitelji glasbe že kar nekaj časa čakajo z velikim pričakovanjem. Po sedaj znanih podatkih naj bi na albumu prevladovale balade in nekaj plesnih skladb po vzoru njenih uspešnic iz osemdesetih. Na novem albumu sodeluje zelo močna avtorska ekipa, ki jo sestavljajo Swizz Beatz, Sean Garrett, Akon, R Kelly, Alicia Keys, David Foster in Diane Warren, ki je tudi napisala prvi singel pod naslovom I Didn't Know My
Own Strength.
®@®
Zasedba Black Eyed Peas bo morala na sodišču dokazovati, da je skladba Party All the Time, ki se nahaja na njihovem zadnjem super uspešnem studijskem albumu The E.N.D., njihovo avtorsko delo. Vse to pa zaradi britanskega DJ in pro-ducenta Adama Freelanda, ki trdi da so Black Eyed Peas v omenjeni skladbi brez nje-
govega dovoljenja uporabili nekaj delov iz njegove skladbe Mancry. Black Eyed Peas seveda zanikajo obtožbe na svoj račun, da pa je stvar še bolj zanimiva, mediji poročajo, da so producenta in enega izmed članov zasedbe will.i.am-a opazili na enem izmed lanskih koncertov Adama Freelanda, na katerem je izvajal tudi sporno skladbo. Kot v vseh podobnih primerih bo tudi pri tem zadnjo besedo imelo sodišče.
Pevka Melanie C je pričela pripravljati svoj novi studijski album. Bivša članica britanske pop senzacije Spice Girls je v dosedanji solo karieri že izdala štiri samostojne albume in je najuspešnejša med vsemi članicami iz bivše skupine. Zadnji album pod naslovom This Time je Mel C izdala leta 2007. Omenjeni album je v Veliki Britaniji ostal dokaj neopazen in se je na lestvici albumov zaustavil na 57. mestu. Boljši uspeh pa je album dosegel po preostalih evropskih državah, kjer so vrhove lestvic osvajale skladbe I Want Candy, The Moment You Believe, Carolyna in naslovna This Time.
Pixie Lott, N-Dubz, Tin-
señsoT
Za Ghost Sensoi, pošljite
TD DUH na 3030

Ali v tvoji hiši straši?
Spremeni svoj mobilnik v detektor za duhove! Prestraši svoje prijatelje^ ki ne bodo mogli verjeti svojim očem! Pienesi to neverjetno aplikacijo na svoj mobilnik in začni iskati duhove še danes!
TD DUH na 3030
" 7o lr>a Ana T n/icliito T
Za Ice Age 3, pošljite TD ICE na 3333
ICE ÄGE
IAWN&DM04
Naši priljubljeni junaki iz ledene dobe se vračajo v novi dogodivščini Ice Age 3. Pridruži se jim v tej novi fantastični avanturi!
Pošlji TD ICE na 3333
Pögojt uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - prewrite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap poveiaviri&PRSUMTS prenos podatkov. Poslarv je zaračunan po ceniku operaterja | Mobie^Simcbil, Debitel], etna povratnega sms-a je 1,88 EUR. I up«abo storitve se strinjale s splošnim pogoji na wvw.smsc%net/balunga. Bakings je naročniška storitev m Lpcratoken prmaia 5 spwoä na möK i wap povezavo Ai aatefljje, 12 katere si tshko nstoiijo 3 vsefcnne brez doplačila Cena sporočila je 1,88 EUR. V vse cene je vštet ODV. Od pogodbeni je shranjena na sedež« podjetja, je možno odstopit? kadaritoft Odjava td $iop na 3030, ReWamaoje 02-46-14-5Q5, rekiamacij^mscrt^t. Ponudnik: Ih 22,2310 SJw. Bistrica Ghost Sensor je zabavna aptfcacijs, ki ne zagotavlja ročnih rezultatov
To je to
Whitney Houston
chy Stryder, VV Brown in Chipmunk so skupaj posneli priredbo skladbe All These Things That I've Done, ki
jo je v originalu leta 2004 izvajala ameriška rock zasedba The Killers. Skladbo bodo v novi preobleki v Veliki Britaniji izdali v humanitarne namene. Zbirali bodo denar za organizacijo War Child, ki pomaga tistim otrokom, ki živijo na območjih, ki jih je prizadela vojna. Fantje iz zasedbe The Killers, ki se tudi sami večkrat pojavljajo v humanitarnih akcijah, so z velikim veseljem odobrili priredbo svoje skladbe. Nova verzija skladbe All These Things That I've Done bo objavljena avgusta letos. ®@®
Ameriška rock pevka Michelle Branch pripravlja material za novi studijski album. Pevke se najbolj spomnimo po sodelovanju z legendarnim mehiškim glasbenikom Carlosom San-tano, s katerim sta leta 2002 skupaj posnela veliko uspešnico The Game of Love, kije prejela tudi nagrado grammy. V tem času je izdala dva albuma The Spirit Room in Hotel Paper, ki sta bila zelo dobro sprejeta na evropskih in ameriških glasbenih lestvicah. Po dolgem ustvarjalnem molku, ki je trajal polnih šest let, pa pevka torej najavlja svoj novi tretji studijski album, ki bo nosil
ime Everything Comes
and Goes. V začetku leta smo Michelle že lahko slišali v sodelovanju s pevcem Chri-som Isaacom v skladbi I Lose My Heart, ki je izšla na pevčevem novem albumu Mr. Lucky. Prvi uradni singel z njenega novega albuma bo skladba Sooner Or Later, ki bo izšla 21. julija.
Skupina Skunk Anansie
je posnela novo skladbo, s katero se po letu 2001 znova vrača na glasbeno sceno. Ta kultna britanska rock skupina je ena izmed najbolj popularnih britanskih rock zasedb s konca 90. let prejšnjega stoletja. Na veliko veselje številnih oboževalcev njihove glasbe so se Skin, ki je glavna v zasedbi, in preostali člani zasedbe odločili, da se bodo torej znova vrnili na glasbene odre in za njimi je že nekaj uspešnih razprodanih koncertov. Prav tako pa so posneli popolnoma novo skladbo, ki nosi naslov Tear the Place Up. Omenjena skladba je ena izmed treh novih, ki so jih posneli za prihajajoči Greatest Hits album. Skunk Anansie bodo v mesecu oktobru krenili na veliko vrnitveno turnejo po Evropi, ki bo njihova prva po dolgih osmih letih. Najbližje Sloveniji bodo 17. novembra, ko bodo nastopili na Dunaju.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
2.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
3.	BEST I EVER HAD - DRAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	EVACUATE THE DANCEFLOOR - CASCADA
2.	BULLETPROOF - LA ROUX
3.	MAN IN THE MIRROR - MICHAEL JACKSON
NEMČIJA
1.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
2.	STADT - CASSANDRA STEEN feat. ADEL TAWIL
3.	POKER FACE - LADY GAGA
Prioritete in užitki
Vsi jih imamo. Nekaterim je prioriteta otrok, družina, drugim mir, spet enim dober avto ... Našteval bi lahko v nedogled. Vsak si za svojo izbere to, kar mu trenutno najbolj odgovarja. Na primer, prioritete se spreminjajo tudi z letnim časom, tako da poleti mi je prioriteta ležanje na plaži in mir, jeseni pa npr. sprehodi in kolesarjenje. Pa s tem je vse v redu in prav. Kar pa opažam zadnje čase, je to, da ljudje izgubljajo svoje prioritete in pozabljajo na užitke. Velikokrat na prvo mesto postavijo službo in kariero, ob vsem tem pozabijo nase, družino prestavijo nekje proti štiridesetemu, zraven vsega pa se spremenijo v deloholike. Kar tu ni prav, je to, da družino vse bolj pomikajo od nekdaj normalne starosti za otroka. Pri tem se mi zdi, da starši, ko je otrok najstnik in je v najbolj čudnih letih, niso več pri svojih najboljših močeh in niso več na svojem vrhuncu, kakor bi to moralo biti usklajeno. Tako začno popuščati in naenkrat se znajdemo v hordi podivjane, razpuščene in nevzgojene drhali. In ves tak cirkus samo zato, ker so na prvo mesto postavili službo. Seveda je prav, da je delo prioriteta prvih nekaj let, nikakor pa ne kar naprej in naprej.
Dobro, pametno se je zavedati, da je prav delo to, ki ti omogoča življenje, kakršno imaš, vendar tudi to ni vse. Zakaj smo tako zaprti in vse manj svobodni? Ljudje živijo, da delajo, in delajo, da živijo, namesto da bi delali, da bi živeli, in živeli, da bi uživali. Narod je pozabil uživati. Zmerja misli samo, moram narediti to, moram iti tja, tisto, ono ... Nihče nič ne mora! Moraš samo umret in it na WC. Zakaj si nihče ne reče: »Pa je*** vse skupaj!« in naredi tisto, kar hoče? Zakaj vsi hitijo za druge, sebe pa puščajo v ozadju? Posoda bo počakala, tudi perilo in naloga. Ko človek hoče iti sedet v park in v tišini gledati v nebo, naj. Če se nekdo hoče čez vikend odpeljati na morje, zaspati na plaži in se zbuditi ob sončnem vzhodu, naj. Komaj čakam, da grem! Pa kaj, kaj si bo kdo mislil, meni bo lepo. Res da karta za vlak in hrana staneta, vendar to je samo denar. Krasno je, da ga imaš, vendar ni lepšega od človekove sreče in zadovoljstva. Denar pride in gre. Pač potem malo stisneš zobe ali nekje nekaj narediš.
Ja ... ljudje pozabljajo nase in na svoje užitke. Pozabljajo na lepote življenja. Vsi se obremenjujejo s šolo, službo, denarjem, položnicami, pa saj se tudi sam včasih, vendar ko zjutraj hitim na vlak in sonce vzhaja . ni lepšega. Vse te skrbi postanejo nepomembne, ocene so samo številke, za test se bom že naučil med odmorom, denar za uresničitev moje želje pa bom že nekje zbral. Če bi se ljudje kdaj tako ustavili v trenutkih časa, namesto da samo hitijo, ter se v njih znali naučiti uživati, ter bi ta užitek postavili kot prioriteto v svojem življenju, bi vsi bili veliko srečnejši. Tu nas seveda velikokrat omejujejo pravila, ampak ko zamudim vlak, dobro ... grem na avtobus in tistih pet evrov za nepotrebno karto je tudi kaj hitro nepomembnih. Tudi če dobim neopravičeno uro ali opomin, pa kaj, saj ne bom umrl, saj je samo nek zapis. Kakor ta, tudi v življenju ljudi omejujejo, sicer nenapisana pravila. Eno od takšnih je, da se je treba predati družini. NE, ni se treba! Oziroma, da me ne bo kdo narobe razumel, je se treba, vendar ti moraš ostati na prvem mestu! Kako pa naj skrbiš za družino in jo osrečuješ, če si pa sam živčna razvalina. Kdaj pa kdaj pa tudi lahko otroke prepustiš partnerju in greš sam uživat in se sprostit. To je pač še eno neumno, ljudsko prepričanje.
Matic Hriberšek
l_es t v i c
v NAJ s
1.	WHEN LOVE TAKES OVER - DAVID GUET FEAT KELLY ROWLAND
2.	REALESE ME - AGNES
3.	RED - DANIEL MERRIWEATHER
4.	AYO TECHNOLOGY - MILOW
5.	MAMA DO - PIXIE LOTT
6.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK
7.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
8.	POKER FACE - LADY GAGA
9.	NOT FAIR - LILY ALLEN
10.	HER DIAMONDS - ROB THOMAS
11.	NUMBER ONE - TINCHY STRYDER FEAT. N-DUBZ
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
bučkina juha*, gratinirane skutine
palačinke
SREDA
špageti po bolonjsko, solata ČETRTEK
zelenjavna juha, testeninska solata PETEK
krompirjeva ponev** SOBOTA
mesno-zelenjavna enolončnica, jabolčni
zavitek
NEDELJA
goveja juha z ribano kašo, kaneloni s šunko in sirom, francoska solata PONEDELJEK
govedina v solati s paradižnikom in papriko, polnozrnati kruh
*Bučkina juha
1 srednje velika bučka, 1 manjša čebula, 2 krompirja, voda, majaron, česen, poper, sol, drobnjak, peteršilj.
Na olivnem olju popražimo čebulo, dodamo naribano meso buče, podušimo, do-
damo kuhan krompir in začimbe, zalijemo z vodo in spasiramo s paličnim mešalni-kom. Dobro prevremo, po potrebi dodamo vodo. Preden postrežemo, izdatno posujemo z drobnjakom. Ponudimo s popečenimi koščki kruha.
** Krompirjeva ponev
8 krompirjev, 2 žlici olja, šopek mlade čebule, pol zelene paprike, 1 korenček, 2 stroka česna, sesekljan peteršilj, sol, poper.
Krompir olupimo, razrežemo na polovico in kuhamo v osoljeni vodi približno 20 minut. Medtem očistimo korenček in ga narežemo na kolobarčke. Kuhan krompir poberemo iz vode, nato skuhamo korenček in ga poberemo iz vode. Papriko in mlado čebulo očistimo; papriko narežemo na rezance, mlado čebulo pa na kolobarje. Česen olupimo in narežemo na tanke rezine. Na olju prepražimo čebulo, dodamo papriko, malo prepražimo, dodamo česen, krompir in korenček. Solimo, popramo in pražimo približno 10 minut, da se krompir lepo zapeče. Na koncu posujemo s sesekljanim peteršiljem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Ljudem ostani v spominu po dobrih delih.
-k-k-k
Ko si zastavljaš cilje, se vprašaj: »Mi bo to pomagalo, da bom postal najboljše, kar lahko sem?«
•k-k-k
Potem ko si trdo delal, da bi dosegel, kar si želiš, si vzemi čas, da boš to tudi užival.
-k-k-k
Izkoristi vsako priložnost, da pohvališ in pokažeš, da nekoga ceniš.
-k-k-k
Zavzemaj se za kakovost.
-k-k-k
Bodi vodja. Zapomni si, da ima le vodilni pes v pasji vpregi dober razgled.
-k-k-k
V tvoji glavi je lahko naenkrat le ena misel. Naj bo ta pozitivna in konstruktivna.
-k-k-k
Postani junak za nekoga.
-k-k-k
Poroči se le iz ljubezni.
-k-k-k
Nikoli ne podcenjuj moči, ki jo imajo besede pri zdravljenju in izgla-jevanju sporov v medsebojnih odnosih.
-k-k-k
Preštej, kaj vse se ti je dobrega zgodilo.
Škot pride domov in zaloti soseda pri svoji ženi v popolnoma nedvoumnem položaju. Nekaj časa premišljuje, nato pa počasi začne: »Sosed, povem ti tako, kot mislim. Tega, da si mi zasedel parkirni prostor, ti ne zamerim. Tudi tega, da si jedel moj pršut in pil moje vino, ti ne zamerim. Ne zamerim ti, da si uporabil mojo zobno ščetko, pa tudi tega ne, da si oblekel mojo pižamo. Prav tako ti ne zamerim, da si izrabil mojo ženo ... ampak to, da si dal gretje na tri, to mi boš pa plačal ...«
SESTAVIL
EDI KLASINC
NASA PEVKA LENDERO
BOŽIČNI PANJ
NAS BALETNI PLESALEC
VAS
V KRŠKI KOTLINI
EVA
PAULIN
ETIOPSKI KNEZ
SVICARSKI SLIKAR (JOHANNES)
NAS KOŠARK. TRENER (MILAN)
ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA
LATINSKI PESNIK
POŽETA
KUBANSKI BOKSAR
DEL VOZA
KRAJ PRI KOČEVJU
JE SESTAVIL KRIŽANKO
NASA PISATELJICA (TONČKA)
CEHOV ANTON
SRBSKI SAMOSTAN
SAMOSTOJNA STVARITEV
SVILENA TKANINA
ROMUNSKA BIOLOGINJA (ANA)
OSKRBO-VALNINA
VAS PRI KRANJU
PRITOK VOLGE
MAROSKI TEKAČ
(SAID)
KAREL OŠTIR
MEŠANA SOLATA
KITOVA KOŽNA GUBA
PALČKA PRI KLOBASI
SIBIRSKI PES
TRDONEBNI GLAS
PREDSEDNIK VLADE V AVSTRIJI
DALMATINSKA GOSPA
PISANA TROPSKA PAPIGA
MENIČNI POROK
TUR. POLITIK (KENAN)
ZOŽEVANJE, KRČENJE
TRDA KOVINA
VOLNENA TKANINA
IGRALEC FURIJAN
HOKEJSKI PLOŠČEK
VRV, KONOP
GORSKI DROBIR, MEL
SILVO TERŠEK
RAJ
STROKOVNO USPOSOBLJEN POMOČNIK
RIBJA KOŠČICA
ANGLESKI DRAMATIK COWARD
ješ?« - »Prav nič ne pretiravam: še celo smeje se vedno na tuj račun.«
Tako pobit si videti, kaj je narobe?« »Ah, ravnokar sem prebral knjižico z zelo klavrno vsebino.« - »Kakšen pa je naslov?« - »Hranilna knjižica.«
Znanega skopuha sreča prijatelj: »Prav zares me veseli, da te vidim živega in zdravega. Ko sva se zadnjič srečala, si mi rekel, da se boš obesil, ker ti posli propadajo.« - »Saj se tudi bom,« reče skopuh, »vendar bom še malo počakal, občutek imam, da, se bodo vrvi pocenile.«
Ko je Škot umrl, se zberejo okoli njega vsi štirje sinovi in njihove družine. Najstarejši je rekel: »Naš oče je bil spoštovan mož: mislim, da je zaslužil pogreb prvega razreda.« - »Kaj pa, če nas bodo sosedje ob-rekovali, češ da se bahamo?« je imel pomislek drugi sin. - »Tudi če naročimo pogreb drugega razreda,« se oglasi tretji, »bodo ljudje rekli, da razmetavamo denar. Kaj mislite - kako bi se oče sam odločil? Bil je zelo varčen človek. Zanesljivo bi naročil pogreb tretjega razreda.« - »Zakaj tretjega razreda?« se upre četrti sin. »Oče je bil pravi asket in je sovražil vsako zapravljanje. Odločil bi se za najbolj skromno rešitev.«
Tedaj se umrli dvigne iz krste in reče: »Otroci, kar pojdite na pokopališče. Tam se dobimo. Jaz pridem peš ...«
Vodovodni inštalater se opravičuje za zamudo. »Nič hudega,« pravi stanovalec, »saj sem medtem, ko smo vas čakali, naučil ženo plavati.«
Stara škotska ženica je že tri dni bedela ob umirajočem možu. Ker je morala po opravkih v mesto, je rekla možu: »Nujno moram za tri ure v mesto. Če boš medtem umrl, ne pozabi prej utrniti sveče!«
»Ali veš, da sem s kitaro, ki mi jo je teta kupila za rojstni dan, že precej zaslužil?« - »Tako? Ali kje igraš?« - »Ne. Oče mi vsak teden plača, če ne igram.«
Pa je tvoj stric res tako obupno skop, kot pripovedu-
Po pogrebu se štirje Škoti pogovarjajo, kam bi šli še na kozarček, da poplaknejo grenko resnico. Pred gostilno se eden od četverice odpravi v drugo smer: »Oprostite, danes ne morem z vami.« - »A nisi žejen?« - »Sem, ampak pri sebi nimam niti centa.« - »Nič za to!« vzkliknejo prijatelji, »ti kar pridi, saj ni treba, da bi kaj pil!«
Pred drugo svetovno vojno, ko so bili spolni odnosi pred sklenitvijo zakonske zveze še bolj redki, ženin zašepeče svoji poročni priči: »Stavim, da je še nedolžna!« Nevesta ga sliši in reče: »Poglej ga no! Še poročila se nisva, pa že razmetava denar!«
Ugankarski slovarček: AS LAN =
romunska biologinja (Ana, 18971988); ENOK = sibirski rakunji pes; EVREN = turški politik (Kenan, 1917); KORDIČ = slovenski košarkarski trener (Milan); KOVERKOT = volnena tkanina; SORIA = kubanski boksar, srebro na OI 1976 (Sixto, 1954-); STANONIK = slovenska pisateljica (Tončka, 1949-).
■|e}ue} 'ue|sv 'e^uje 'aiuazo 'ajeoiu '0|pJ0>| 'o|ap o^sjoyve 'n^th 'u^a 'jeAÍe '^auo 'sej 'is '^absio Tlu3 'd3 '}S!|eAe 'e^e|iu'eiong 'jesjd -OAejd 'uuio ®1l 's^eIAI 'e!J0S '>joo 'uneiuej. '3||g 'eumj 'jedo^ 'e^s -es ;ouAejopoA lajjuezu)) 9) Aaijsaa
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
-oto: ašv
Govori se...
... da so predlogi za nekatere nove slovenske občine, ki niso naleteli na plodna tla, kljub temu zelo koristili - baje še najbolj tistim, ki so jih v parla-
... da seje moral prvi mož ho-lermoške občine na gorišniški občinski proslavi pustiti fotografirati vsepoprek in ves čas; prepoved fotografiranja, ki jo izvaja na domačem terenu, namreč v drugi občini ne velja...
... da je nova štiripasovnica od Dražencev do Slivnice zaradi nepopolnih označb postala prava past za tujce, krajani v okoliških vaseh pa so čez noč postali turistični informatorji.
... da so na bogate kulturno zgodovinske znamenitosti najstarejšega slovenskega mesta pri gradnji novega odseka avtoceste čisto pozabili, saj ni niti ene table, ki bi opozarjala na tako opevano zakladnico tisočletij.
... daje Sobetinčanom glede skorajšnje gradnje bioplinarne iz še nepojasnjenih vzrokov
naenkrat vseeno, menda so jih uspeli prepričati, da bo vonj po orhidejah vendarle močnejši od vonja po gnojnici, čeprav orhideje sploh ne dišijo, so pa zelo lepe in baje še bolj donosne.
. da novi bloki, ki nastajajo v podeželskih občinah brez balkonov, močno skrbijo predvsem domače fante, saj »sirote-ki« sploh ne vedo, kje in kako bodo lahko sedaj vasovali dekletom.
... da bo naslednje leto med sponzorji turnirja na mivki tudi Paloma. Za brisanje potokov sline ob pogledih na brhke
igralke b i b ila to celo nujna po-
teza organizatorjev.
... da se novinarji ne bomo več udeleževali tekem med Domžalami in Dravo: že pred tekmo bomo zapisali, da je rezultat 2:2...
Vidi se.
. da zlobni jeziki morda upravičeno namigujejo, da je naš vrli gledališki igralec morda čisto zares »zapufan pika sn.«; medtem, ko se njegovi kolegi po prestolnici vozijo v razkošnih avtomobilih, on po Ki-carju svojo familijo prevaža le z razkošnim dvokolesnikom,
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Eva Kamenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratno, resnično eksotično počitniško fotografijo nam je poslala Eva Kamenšek. posnela pa jo je na Tajskem, v Koh Kai Nok, maja letos. Vam je vzbudila kaj skomin? Nam jih je, priznamo ...
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
4		9			2	3		
	6					1	9	2
1				8	7			
	7			9	8		1	4
2			5		4			6
5	8		1	7			3	
			3	6				1
7	2	5					6	
		3	7			4		8
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€	000
Bik	v	©©©	€€€	OO
Dvojčka	vv	©©	€	000
Rak.	vvv	©	€€	00
Lev	vv	©	€€€	0
Devica	v	©©©	€€	0
Tehtnica	vv	©©©	€	000
Škorpijon	vvv	©	€€€	00
Strelec	vv	©©©	€	000
Kozorog	v	©©©	€€	0
Vodnar	vvv	©©	€	00
Ribi	v	©©©	€€	0
Velja za teden od 21. julija do 27. julija: dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
1 znak - slabo, 2 znaka -
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 24. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Majda Borko, Obrež 8, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI.
Anekdote slavnih
Ameriškega slikarja Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja je nekoč je obiskal njegov krojač, da bi izterjal že davno zapadli neplačan račun. Slikar mu je ponudil kozarec šampanjca, krojač pa se je ob tem razjezil: "Kako morete piti šampanjec, ko pa ne morete poravnati niti mojega računa!" - Whistler mu je odgovoril:"Dragi gospod, ne razburjajte se. Zagotavljam vam,
da tudi šampanjca še nisem plačal."
***
Holandski slikar Rembrandt Harmenszoon van Rijn se je vedno jezil, če so ljudje gledali njegove slike preveč od blizu. Pravil je: "Slike niso za ovohavanje, ker vonj lanenega olja sploh ni zdrav."
***
Leta 1913 je izšlo prvo delo Franza Kafke Opazovanje. Prodali so ga samo trinajst izvodov. Ko je dobil Kafka od založbe obračun, je začudeno vzkliknil: "Tega pa ne razumem! Kdo se tu vmešava? Svojim prijateljem sem poslal samo dvanajst izvodov knjige."
***
Šahovski velemojstri so nekoč še zelo mlademu velemojstru Robertu Fuscheru ob nekem turnirju v Južni Ameriki priskrbeli prostitutko. Ko so ga zjutraj vprašali, kako je bilo, je odgovoril: "Bolje je igrati šah." - Ko so isto vprašali prostitutko, je
odgovorila: "Bolje, da igra šah."
***
Poljska čembalistka Wanda Landowska, strokovnjakinja za igranje Bacha, se je nekoč sporekla z dirigentom, kako naj bi izvedla Bachov koncert za čembalo in orkester. Prepir je končala z besedami: »Vredu, dragi moj, pa naj bo tako. Ti ga igraj
še naprej po svoje, jaz pa ga bom po njegovo.«
***
Kljub visoki starosti je bil britanski državnik James Chamberlain vedno odličnega zdravja. Ko ga je znanec vprašal, kaj je vzrok njegovega železnega zdravja, je pojasnil in svetoval: »Nikoli ne pojdite peš, kadar se lahko peljete, med dvema cigarama pa izberite debelejšo.«
22 Štajerski TEDNIK
Naši bralci pišejo, poslovna sporočila
torek • 21. julija 2009
Izola • Letovanje učencev dijaškega doma Ptuj
Podsreda • 12. Prangerjada
Hvala humanitarnemu društvu Soroptimist
Učenci, ki bivamo v Dijaškem domu Ptuj, smo se ponovno zelo razveselili novice, ki je prišla od članic Humanitarnega društva Soroptimist Ptuj. Sporočile so nam, da gremo tudi letos na morje. Za uresničitev te naše celoletne želje, se jim najlepše zahvaljujemo.
Dogajati se je začelo v četrtek, 25. junija, ob sedmi uri zjutraj. Avtobus nas je popeljal proti Simonovem zalivu, kjer so se pričele naše radosti. Med potjo smo se morali ustaviti, saj so se pričeli oglašati naši
Skorišnjak
trebuščki. Vzdušje na avtobusu je bilo v pričakovanju prvega pogleda na morje, ki nas je vse skupaj očaralo. Ob našem prihodu na cilj se je prikazalo sonce, ki je pridno sijalo vse dni našega letovanja. Po name-
Romanje na Svete gore
Lani smo se prvič po več kot tridesetih letih odpravili na romanje iz Skorišnjaka k Svetogorski Materi Božji na Svete gore. Po prehojeni poti smo si obljubili, da se na pot odpravimo ponovimo prihodnje leto, saj želimo obuditi romanje na Svete gore.
Foto: Melita Turk
Zbrani romarji pred cerkvijo Svetogorske Matere Božje
Svojo obljubo smo izpolnili in se na pot odpravili 3. julija v popoldanskih urah. Z dobro voljo smo premagali prvih 25 kilometrov in zvečer prispeli do prijatelja Janka Zemljiča v Rogatcu, ki nas je prijazno sprejel in nam ponudil večerjo in prenočišče. Preostali del poti proti Svetim goram smo po razgibanem terenu nadaljevali zgodaj zjutraj. V Bistrico ob Sotli smo prispeli v poznih popoldanskih urah, kjer nas je toplo sprejel tamkajšnji župnik gospod Damjan in nam ponudil prenočišče.
Na nedeljo, ki je posvečena vsem Slovencem po svetu, smo se zjutraj udeležili sv. maše v cerkvi sv. Petra pod Svetimi gorami. Ob 11. uri pa so se nam pri sveti maši v cerkvi Svetogorske Matere Božje pridružile naše družine in prijatelji. Pot, dolgo nekaj čez 60 kilometrov, smo prehodili brez večjih težav, saj smo s seboj nosili dobro voljo in vero. Ponovno se bomo na pot odpravili prihodnje leto, ko se nam bo morda pridružil še kdo.
Na tem mestu se zahvaljujemo našim družinam in prijateljem, posebej pa Janku Zemljiču in župniku Damjanu za topel sprejem in prenočišče.
Romarji iz Skorišnjaka
Učenci na Tartinijevem trgu.
stitvi v sobe stavbe Park smo pohiteli na plažo, saj smo bili zelo radovedni, kje bomo preživeli naslednje dni. Ves čas smo uživali v kopanju, sončenju, igrah v vodi. Posebnost so bili večerni sprehodi, ki so nam pričarali lepote mesta Izola, marine s prekrasnimi jadrnicami, jahtami, svetilnik in na koncu hlajenje s sladoledom.
Naša skrivnost so prijateljstva, ki so se v tem času spletla na pomolu. Nepozaben je ostal tudi večer, ko smo vsi skupaj zaplesali na plaži ob zvokih žive glasbe. Naše vzgojiteljice so se nam z veseljem pridružile pri športnih aktivnostih, ki so nam pobrale še zadnje moči pred večernim
<Lpoí£u.íajÍ£ naí na ¡.uztounzm íjitziul
RADIOPTUJ
*t€i ¿filetee^
www.radio-ptuj.si

Ptujcani so se dobro odrezali
Ptujski aktivni turistični delavci so 4. julija 2009 sodelovali na 12. prangerjadi v Podsredi. Tržni spor je na prireditvi prikazala ekipa princa karnevala 2009 pod vodstvom g. Stanka Vegana.
počitkom. Za gledanje televizije nam je ostajalo le malo časa ali pa sploh nič. Ne smemo pozabiti zapisati, da smo spoznali tudi znamenitosti mesta Piran, kamor smo se odpeljali z ladjo in kjer smo lahko nakupili spominke na še eno nepozabno doživetje.
Končalo se je v torek, 30. junija 2009, ob treh popoldan, ko so po nas prispeli starši in smo se odpravili domov.
Hvala vsem, ki ste nam to omogočili. Želimo si, da bi se s pomočjo dobrih ljudi lahko še kdaj družili izven dijaškega doma, saj je to zelo prijetno doživetje za vse nas.
Učenci in učenke Dijaškega doma Ptuj
Ekipa je uspešno nastopala, saj so bili številni gledalci zelo zadovoljni. Člani ekipe so s seboj prinesli žive kokoši, ki jih je želel preko mitnice prinesti spretni tatič. Na mitnici ga je ulovila straža in ga želela kaznovati, tatič pa ni imel nobenih finančnih sredstev za plačilo.
Na odprtju je zbrane najprej pozdravil g. Andrej Kocman, župan občine Kozje, nato pa so nastopali turistične ekipe iz Predgrada pri Kočevju, turistična ekipa iz Negove - Sp. Ivanjci, ekipa iz Motnika,ekipa iz Turističnega društva Ptujska Gora, turistično društvo iz Lemberga, turistično društvo iz Brestanice in turistično dru-
Foto: Marjan Petek
štvo Pilštanj pri Kozjem.
Program je popestrila srednjeveška tržnica, saj je bilo postavljenih 25 stojnic, med njimi viteška orožarna, razni kovači in drugi rokodelci, kali-grafinja in mnogo domačih dobrot. Prava atrakcija pa so bile borbe z ognjenimi meči in ščiti. Domače turistično društvo Podsreda je zelo lepo organiziralo celotno prireditev.
Prihodnje leto bo organizator Turistično društvo Ptujska Gora iz občine Majšperk, saj je na tej prireditvi sodelovala tudi ga. dr. Darinka Fakin, županja občine Majšperk. Sramotilni spomeniki (prangerji) bi sicer lahko prišli prav tudi danes.
Albin Pišek
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
NAROCI1.NICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: DS
Prireditvenik
Torek, 21. julij
9.30 Ptuj, pred vhodom v Terme, delavnice za srednješolce Brož, ukvarjali se boste z različnimi tematikami, kot so pravilna komunikacija, odgovornost in svoboda, prijateljstvo, zdrava prehrana, hip-hop delavnica, sprejemanje drugačnosti ..., delavnice trajajo do 24. julija
Ormož, Mladinski center, začetni in nadaljevalni tečaj španščine, prijave na telefon 02 719 41 41 ali 040 345 281
Sreda, 22. julij
9.30 Ptuj, pred vhodom v Terme, delavnice za srednješolce Brož, ukvarjali se boste z različnimi tematikami, kot so pravilna komunikacija, odgovornost in svoboda, prijateljstvo, zdrava prehrana, hip-hop delavnica, sprejemanje drugačnosti ., delavnice trajajo do 24. julija
Četrtek, 23. julij
9.30 Ptuj, pred vhodom v Terme, delavnice za srednješolce Brož, ukvarjali se boste z različnimi tematikami, kot so pravilna komunikacija, odgovornost in svoboda, prijateljstvo, zdrava prehrana, hip-hop delavnica, sprejemanje drugačnosti ., delavnice trajajo do 24. julija 10.00 Ormož, v parku, vabljeni vsi otroci (starejši in mlajši), Počitniška delavnica
18.00 do 19.00 Maribor, Mestni park, joga, brezplačna vadba
Kino Ptuj	
Zaradi dopusta zaprto do 31. julija.	
	
Mali oglasi J	PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
	
KMETIJSTVO 1	PRODAM 150 kg bikca in odojke. Tel. 793 50 61.
	
NESNICE, mlade, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljenja, prodajamo. Soršak, Pod-lože 1, Ptujska Gora.	PRODAM TELICO simentalko, brejo osem mesecev. Tel 031 283 604
	1 DOM-STANOVANJE
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, bruna ter opaže z dostavo. Tel. 041 642 055.
PRODAM puhalnik za zrnje in 14 m cevi. Tel. 070 216 954.
MEŠALNICO z mlinom za žito, velikost 500 kg, z avtomatskim mešanjem, možnost doziranja dodatkov, prodam. Tel. 041 368 437.
OPAŽ, ladijski pod, bruna in kamen škrilavec ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 051 890 761.
PRODAM seme mnogocvetne julke in krmno ogrščico za ozelenitev, cena ugodna. Tel. 02 790 72 21 ali 041 809 823.
UGODNO prodam obnovljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, velik balkon, klet, tel., KTV. Tel. 031 244 748.
PRODAM gradbeno parcelo. Inf. na tel. 685 01 11.
PRODAM stanovanje v Ul. 5. preko-morske 19, zgrajeno 1987, 50,50 m2, cena 63.000 €. Tel. 041 816 355.
J
Po sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju, pod opr. št. St. 1447/2008 z dne 03.07.2009, SLATINŠEK TOMISLAV s.p., - Urarstvo Slatinšek - v stečaju, Ulica Heroja Lacka 6, Ptuj, objavlja
četrto prodajo premoženja
zgoraj imenovanega stečajnega dolžnika v skladu s tretjim odstavkom 331. člena ZFPPIPP - na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb.
1.	Predmet prodaje je naslednje nepremično premoženje stečajnega dolžnika:
1/2 stanovanjske hiše v izmeri 153 m2, ter dvorišča v izmeri 895 m2, pripisane v zemljiški knjigi pri. z.k. vl. 241, parcelna številka 50/1, k.o. Grajena (objekt je trenutno zaseden). Opomba: sočasno se prodaja tudi druga polovica zapisane nepremičnine za enako ceno. Za vsako polovico ponujene nepremičnine bosta sklenjeni ločeni kupoprodajni pogodbi in po podpisu pogodb bo nepremičnina nezasedena.
2.	Izhodiščna cena je 49.600,00 eur.
Nepremično premoženje se ponudi v prodajo po ceni, ki je 20% nižja kot je bila določena s strani sodno zapriseženega cenilca.
3.	Znesek varščine je 10% izklicne cene in znaša 4.960,00 eur.
4.	Plačilo varščine na TR 0451-5000-1381-691 pri NKB, d.d., Maribor.
5.	Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe dati pisno izjavo, da ni ovir za sklenitev pogodbe iz prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP. Prodajna pogodba se sklepa pod odložilnim in razveznim pogojem iz 341. člena ZFPPIPP.
6.	Rok za oddajo ponudb je osem dni po objavi v listu Radio tednik Ptuj, d.o.o., na Okrožno sodišče na Ptuju, pod oznako Opr. št. St. 1447/2008, s pripisom ne odpiraj. Sklenitev kupoprodajne pogodbe v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri kupca ter plačilo kupnine v petnajstih dneh po podpisu pogodbe. Če uspešni ponudnik ne opravi dejanj v zgoraj zapisanih rokih, stečajni dolžnik varščino zadrži kot pogodbeno kazen. Uspešnemu ponudniku se plačilo šteje kot plačilo are.
7.	Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne osebe in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi.
8.	Vse informacije o prodaji nepremičnega premoženja je možno dobiti vsak delovni dan po predhodnem dogovoru z upraviteljem stečajnih postopkov na telefonski številki 02-251-69-58.
9.	Ponudniki bodo obveščeni o izidu prejetih ponudb pet dni po roku za oddajo ponudb.
10.	Vso premoženje se proda po načelu videno kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa plača kupec. Prodajalec ne odgovarja za stvarne napake nepremičnega premoženja, ki je predmet prodaje.
STORITVE
UGODNO, kvalitetno in hitro izvajamo manjša gradbena dela, oblaganje tal in sten, knauf, ter urejamo terase.Golob Srečko, s.p., Posredništvo, Aškerčeva 9, Ptuj. Telefon 041 245 054.
OSKRBA IN HIŠNI SERVIS - hišni-ška dela, popravila pohištva, vrat, odtokov, pip, stikal, luči,urejanje zelenic, druga dela. Gospodinjska pomoč, trgovina, spremstvo. Skrb za male živali na domu (hrana, sprehod). Jože Škerget, s.p., Ptuj, tel: 040 993 778

NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.
RAZNO
"jj !7iJ L ex3 ^ 03o m> 03o
2CD00 NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
datum	1 PRIREDITEV	vstopnina
sobota, 8. avgust	Grad Ormož: ob 17. uri Slovesnost ob 140. letnici Ormoškega tabora in odkritje doprsnega kipa Božidarju Raiču	-
sobota, 29. avgust	Grajsko dvoriSče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine ELVIS JACKSON (organizacija: KOŠ in MC Ormož)	5 EUR
Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož.
STAREJŠA ZAKONCA iščeta gospo ali par za pomoč v gospodinjstvu, nudita stanovanje. Tel. 041 812 013.
iPoilulajti nai na iudounim ijiLtu!
RADIOPTUJ
tut ¿jUettc
www.radio-ptuj.si
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Janeza Kodriča
IZ ZAGOJIČEV 14 A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga
spremljali na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, sveče in cvetje. Hvala.
Njegovi najdražji
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
22. julija bo minilo eno leto, odkar se je od nas za vedno poslovil
Mirko Cajnko
IZ ŠERCERJEVE BRIGADE 36, PTUJ
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob mnogo preranem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga
Fani Siebenreich
IZ ROGATCA
Od nje se bomo poslovili v sredo, 22. julija, ob 17. uri na pokopališču v Rogatcu.
Žalujoči: vsi njeni
Le tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči. Tvoj nasmeh nam v srcih še živi, nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
SPOMIN
Danes, v torek, 21. julija, mineva 1 leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat, svak, stric in boter
Maks Kukovec
IZ PRERADA 54, POLENŠAK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči: vsi njegovi
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
K POSKOČNIH
1.	MALIBU - Cigu migu
2.	Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Ljubezen je greh
3.	MLADI UPI ■ Le zapoj srce
4.	Ans. LIPOVŠEK- Ne zaradi druge
5.	ČAR - Črna muca
6.	NOVI SPOMINI - V ritmu flamenka
7.	ISKRICE - Fant iz četrte klopi
ŠOPEK POSKOČNIH
1.	ELA-Glas sirene
2.	SKATER- Tista bela roža
3.	MAMBO KINGS - Naj bo september ali maj
4.	DAVID HERGA- Poljub kar na obraz
5.	KORIDA - S teboj lahko je biti srečen
6.	FRANC GORZA-Portorož
7.	KATJA KLEMENC ■ Ko se znoči
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Kako kratko je življenje na tem svetu, ker vzelo nam je drag zaklad, srce naše zdaj trpi, zelo boli, ker tebe več med nami ni.
OSMRTNICA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je po kratki in hudi bolezni zapustila naša najdražja
Olga Belovič
IZ CMD 13
Od drage pokojnice se bomo poslovili v petek, 24. julija, ob 13. uri na novem ptujskem pokopališču.
Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri.
Žalujoči: Mož Drago, sin Drago in hčerka Silva z družinama
Ptuj • Vse pogostejše kraje žlebov v mestnem jedru
Osebna kronika
ti
Kdo so nočni „mojstri", ki burijo obrtnike in lastnike objektov?
V policijski postaji Ptuj, kjer so v zadnjem času prejeli več prijav kraj bakrenih žlebov, le-te evidentirajo, storilcem pa skušajo priti na sled.
Janko Fistravec, pomočnik komandirja policijske postaje Ptuj, je te dni povedal, da so v zadnjem času evidentirali sedem kraj bakrenih žlebov v mestnem jedru, z njimi se ukvarjajo že nekaj časa, kraje barvnih kovin so namreč v zadnjih treh letih vse pogostejše. Tudi s poostrenim nočnim nadzorom želijo priti na sled storilcem teh kaznivih in drugih dejanj, ki se dogajajo na tem območju.
Brez bakrenih žlebov je v zadnjem času ostalo nekaj zasebnih hiš in objektov, v katerih so lokali in drugi poslovni prostori. Na nekaterih jih vsaj za zdaj več niso namestili, ker si teh stroškov več ne morejo privoščiti. Žlebovi izginjajo tudi s še nedokončanih objektov, tako da krovci že izgubljajo živce.
V enem od zadnjih primerov naj bi jih nepridipravi sneli že dvakrat zaporedoma, čeprav
objekt še ni v celoti obnovljen. Nekateri so za krajo osumili kar obrtnika, ki jih je namestil, zato sta njihova jeza in ogorčenje razumljiva. Obrtniki - krovci se vse pogosteje vprašujejo, kdo krade žlebove in kdo jih odkupuje, nekdo jih mora, ker jih ne nameščajo nazaj. Po vsej verjetnosti gredo v predelavo. Kot je povedal eden izmed krovcev, se o teh krajah veliko pogovarjajo, a odgovorov ne najdejo. Sprašujejo pa se, kako je mogoče žlebove tako spretno in brez hrupa odstraniti v tako kratkem času, da jih nihče ne zaloti oziroma vidi. Morda zato dodatna pozornost ne bi bila odveč, saj so kraje dobro organizirane in izvedene.
Tekoči meter bakrenega žleba stane 30 evrov, v povprečju jih na klasični hiši namestijo med 40 in 50 metrov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Bakreni žlebovi so želena roba, kdo jih krade in kam gredo (verjetno v predelavo?), pa se še vedno ne ve.
Ptuj • Izjemno pomembno priznanje za Knjižnico Ivana Potrča
Knjižnica med najlepšimi v Evropi
Med najlepšimi knjižnicami Evrope se je po izbiri spletnega portala Libarybuildings znašlo šest slovenskih, laskav naziv pa si je prislužila tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
Spletni portal Knjižnične zgradbe (Librarybuildings), ki predstavlja najlepše knjižnice, je ptujsko ocenil zelo visoko.
Kot poročajo na Ministrstvu za kulturo, je bila zamisel projekta povezati podobe evropskih splošnih knjižnic, ki predstavljajo zgled dobre prakse na področju arhitekture in oblikovanja knjižničnega prostora in zgradbe. V ospredje so postavili knjižnico kot reprezentančni objekt ter urbanistični in umetniški dosežek.
Spletni portal Libarybulil-dings tako omogoča spremljanje inovativnih procesov in izvirnih rešitev na področju zasnove in oblikovanja knjižnic ter spodbuja nove koncepte in ideje v dojemanju knjižnice kot večnamenskega prostora, ki naj bi bil namenjen vse bolj heterogenim interesom uporabnikov.
V času predsedovanja Slovenije Evropski uniji je bila izdelana publikacija, v kateri so bile predstavljene slovenske knjižnice. Na podlagi te so av-
torji spletnega portala izbrali kandidate, od katerih so si kasneje pridobili še dodatno gradivo.
V končnem izboru se je med najlepše uvrstilo 60 evropskih knjižnic, od tega kar šest slovenskih, in sicer grosupeljska, novomeška, domžalska, koba-riška, šentjurska in ptujska.
»Ta izbor pomeni za nas veliko priznanje. Nenazadnje je to pomembno tudi z vidika turizma, saj bodo turisti, ki ponavadi pred prihodom v kakšno državo pobrskajo po spletu,
Direktor knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer
med najlepšimi knjižnicami v Evropi zasledili tudi našo in si jo najbrž tudi v še večjem številu kot doslej prišli pogledat,« je povedal direktor knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž
Neudauer. Sicer pa so ob seznamu najlepših knjižnic tudi podatki o vsaki izmed njih ter zemljevid mesta, da bodo turisti zgradbo našli čim lažje.
Dženana Bečirovič
Rodile so: Darja Brlek, Grajena 8, Ptuj - Blažko; Anja Peteršič, Gomila pri Kogu 11, Kog - Hano; Helena Turk, Kovača vas 111, Slovenka Bistrica - Hano; Renata Brmež, Strjanci 12, Podgorci - Julijo; Irena Ri-žnar, Slavšina 8 c, Vitomar-ci - Mihaela; Mateja Hriber-šek, Drstelja 16, Destrnik
-	Pijo; Marjetka Dominko, Strmec pri Destrniku 11, Destrnik - Jana; Dunja Ma-tijašec Hodl, Ulica svobode 66, Miklavž na Drav. polju
-	Robina; Klavdija Slaček, Orešje 118, Ptuj - Lana; Lilijana Zelenjak, Ul. 25. maja 6, Ptuj - Leo; Jelka Bedrač, Dravci 9, Videm pri Ptuju - Neli; Karmen Kle-menčič, Gradišče 1, Sveti Tomaž - Dejo; Gabrijela Da-mevska Kaučič, Podgorci 15, - Miha; Gluhak Dunja, Ceste 24, Rogatec- Tio; Barbara Cvetek, Ilijeva ul. 3, Maribor - Nika; Polona Janežič, Strmec pri Ormožu 12, Velika Nedelja - Tinko; Klaudija Lovrenčič, Vinta-rovci 48 b, Destrnik - Lejlo; Nina Metličar, Zg. Hajdina 86 a, Hajdina - Marsela; Urška Vučak, Klepova ul. 30, Ptuj - Grega.
Umrli so: Lovrenc Kurnik, Nova vas pri Markovcih 18, roj. 1932 - umrl dne 11. julija 2009, Tomaž Kovačec, Formin 16, roj. 1927 - umrl dne 12. julija 2009, Stjepan Petek, Stogovci 16/a, roj. 1956
-	umrl dne 12. julija 2009, Stojan Safošnik, Zgornje Jablane 6, roj. 1971 - umrl dne 13. julija 2009, Franc Kodrič, Čermožiše 30, roj. 1918 - umrl dne 13. julija 2009, Alojzija Rakuša, roj. Brumen, Sejanci 18, roj.1925 - umrla dne 07. julija 2009
Poroke Ptuj: Marjan Kola r, Žeta le 68 in Tatjana Hadolin, Dobrina 45. Mitja List, Ciril-Metodov drevored 14, Ptuj in Diana Vidovič, Turniška ulica 18, Ptuj. Robert Zamuda in Tadeja Glogovac, Kicar 30, Ptuj. Sandi Kralj, Ul.Borisa Kraigherja 2, Kidričevo in Maja Belčič, Zavčeva ul.17, Ptuj. Miha Brodnjak, Ulica Jožefe Lackove 38, Ptuj in Urška Vrabič, Tolsti Vrh, Ravne na Koroškem.
Poroke Ormož: Hebar Andrej, Senik 14 in Šohar Valerija, Runeč 27. Cvita-nič Jurij, Gorišnica 62 in Korpar Polonca, Podgorci 10 a. Roškar Milan, Brato-nečice 14 in Rudolf Tina, Hardek 18 a.
Napoved vremena
Ptujska knjižnica je bila izbrana med 60 najlepših v Evropi, zaenkrat pa ima tudi še vse žlebove ...
Danes bo pretežno jasno. V hribovitem svetu bo čez dan nastalo nekaj kopaste oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 15, najvišje dnevne danes od 26 do 31 stopinj C.
Napoved za sosednje pokrajine
Prevladovalo bo sončno poletno vreme. V Alpah bodo v popoldanskem času možne po-samezneplohe ali nevihte.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in vroče. Ponekod bo pihal jugozahodni veter.
Foto: DB
Foto: DB