Št. 93. V Gorici, v torek dnL 20. novembra 1906. Letnik VIII. Izhaja vs;ik torek in Noboto ob 11. uri predpoldne za mesto ter ob 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dnova praznik izide dan prcj ob si. zvočer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celolotno 8 K, pollptno 4 K in fietrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nimskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutraiije lzdanje). lirednistvo in upravnistvo se nahajata v «Narodni tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in' naroönino pa na upravuišlvo »Goricec. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14: vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajate'i in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska , Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Shod v Dornbergu. Po *hodu v Kobaridn, kjer je Ga- bräcekov dorn, kjer pa se jejasno poka- zalo, da ljudstvo nemara za liberal ce, Gabršček nima več mirn. Naäi shodi ga bole in peko. Ko se ma je zadnjiö na šentpeterskem shodu posrečilo s bvojo Burovostjo dos6Či. da ae shod ni vršil, je mislil, da pojde povsod tako. A se je va- ra). Št. Peter je bližji Gorice ko Dorn- berg in transport goriäkih piaarjev in koncipijentov v Št. Peter cenejäi ko v Dornberg, Pripeljal je seboj svojega brata, ki pa očividno ni za take „Špase", in pa še dva pisarja. Pompijozno je telegraflral, naj pripravijo njegovi vse, da on pride. Že precej sladkoginjeni uöitelj Brie je celo stvar res pripravil tako, da je frčal s shoda že precej prej, predno ma je prišel pomagat njegov general. Ko je po- zneje šel v naročju nekega dornberškega kmcta ven še Gabršček je bil mir na shoda in pijani liberalci so se šli pridu- šat v gostilno. Zmerni naprednjaki pa so ostali mirni na shoda in po shoda na glas obsojali početja Gabrščekove bande. V tej bandi so bili navzoči še znani Mo- zetič, večni žapanski kandidat, neki ian- tek, Bizjakov Bertoldo imenovan, in pa krčmar Jože Šinigoj, valgo „Bela Ursa". Krasno nspeli nedeljski shod je pokazal, da ima Gabršček za seboj le še svojega brata, drogi koncepijentja so ga že pu- fc-tili, par pisarjev, Brica in nekaj drngih pijancev, vseh komaj 10, pokazal pa je shod tndi, da Ijadstvo, dobro, z a v e- dno, pošteno slovensko ljud- stvo, stoji v našem taborn! Ob 3. nri je bila dvorana v občin- skem domu že natlačeno polna samih ¦ zavednih mož, ki so jih je zbraio vseh | skupaj nad 250. Povabljeni so bili na ' shod vsi liberalci, raznn Brica in pa par I pijancev. A \kljab temu so tadi ti prišli na shod, kjer so tadi ostali, dokler so bili | mirni. Dr. Gregorčič živahno po- ! zdravljen, otvori shod v imena „Sloge". Na predlog kaplana Kobala je bil iz- ! voljen za predsednika shodu g. dr. Ferd. j Rojic. Nato razpravlja *dr. Gregor- Č i č o volivni reformi. Razloži najprvo dosedanji sistem kurij tyr novi način vo- litev. Omenja na kratko, kako je vlada prišla do tega, da je predložila sploäno in enako volilno pravico in kako se je zadeva razvijala. Dokaže upravičenost | ----------------------¦----------------------------------------------------------i splošne in enake volilne pravice ter pre- ide nato na razJelitev hiandatov. Prvotni naört vlade je bil precej pravičen. A vlada je pod pritiskom Nemce/ ta načrt vedno spreminjala v korist Nemcem in v škodo Slovanom. Vendar pa je novi volilni red gotovo boljši ko dosedanji. Kar se tiče nas Slovencev splošno, smo lahko zadovoljni ; namesta dosedanjih 15 poslancev jih borno imeli 24; vsak alo- venski poslanec prido prib'izno na 45 — 46 tisoČ ljudi, kar je popolnoma pravično r«zmerje. V posame/nih kronovinah pa je razmerje drugačno. Na Goriškem razmerje ni ravno krivično, precej bolje je še na Kranjskem; dokaj ngodno je äe tadi v tetri in Trstu. Krivično pa je na Štajerskem, kjer bi Slovenci morali do- biti 8 poslancev, a so jih dobili le 7. Posebna krivica pa ae godi Korošcem, ki bi imeli pravico najmanj do 2 po- slancev, a so dobili le enega, pa še ta ni gotov. Že veliko so Bi prizadevali za Korošce slovenski poslanci, a žalibog do- slej brez aspeha. Vse bodo poskusili tudi vnaprej, posebno prihodnje dni. Upanja sicer ni veliko za drugi mandat, a za- stavili bodo vse moči, da se popravi kri- viva Korpšcem. (Živijo-klici). Bolj slabo se godi Čehom. najslabše pa ubogim Ka- sinom, ki jih zatirajo slovanski bratje Poljaki. (Sramota!) A tadi ti so pridobili po uovi volilni reformi in v doglednem c>sa bodo dobili popolno pravico, ker pravica mora zmagati 1 (Odobravanje). Goriška je doslej imela skupaj 5 poslancev, od katerih so imeli Lahi 3 Slovenci pa 2, odslej pa bodo Slovenci imeli 3, Lahi tadi 3. Sicer bibilo zaGo- riško zadostovalo 5 poslancev in vlada je tako tudi predlagala. da bi imeli Slo- venci 3 poslance Lahi pa 2. To pa se je spremenilo, ker so Tržačani in Triden- tinci odstopili vsaki po 1 poslanca. in sicer Istri in Goriäki. Zato imajo sedaj tudi Lahi 3 poslance. Najprvo pa so zahtevali Lahi naj imajo Slovenci 2 poslanca, Luhi pa ludi 2; in vlada jo to že sprejela v svoj načrt. Zato se je govornik peljal v Trst k namestnika, kjer mu je dokazal, da Slovencem gr^do 3 mandati. Namestnik je potem tadi to poročal na Danaj osrednji vladi, ki je to sprejela v načrt. (Živahno odobravanje). Na to je delal tadi na Danaju in podpirala sta ga pred- ysem načelnik ..Slovanske zveze" dr. Šusteršič (Živijo klici) in pa dr. Ploj. Dosegli ko tako, da so sedaj na slovenskem Goriškem 3 voülni okraji in sicer 1), Goriška okoiica in Vipavska dolina, razum Aidovskega okraja, skupaj 38.000 das; 2). Okraji Sežana, Komen in Ajdovščina, skupaj 43.009 duS; 3). Tol- minsko in Kanalsko, skapaj 49.000 daš. Laški volilni okraji pa so: 1). Glavno mesto GoriŠko, Gorica ima s svojimi 25.COO prebivalceui svojega po- slanca; 2). Okraja Gradišče in Kormin, ki čtejeta nekaj nad 31.0C0 daš, sta en volilni okraj ; 3). Červinjan in Tržič z 40.000 ljudmi tvorita 3. laški okraj. V teh laških okrajih pa se nahaja tadi mnogo Slovencev. Tudi mandat, ki ga imajo Lahi v Gorici, ne bo ostal vedno laäki ! (Pritrjevanje). Gorica je glavno mesto in središče slovenske dežele (Pri- trjevanje) središče Farlanije je Gradišče. V prejänjih časih so Be Slovenci v Gorici vedno potujčili, danes se to ne zgodi več, k tema posebno pripomorejo goriške slovenske Sole. Slovenski živelj v Gorici vedno napreduje, Cesar se Italijani že sami boje. (Odobravanje.) Delati moramo vsi na to, da postane Gorica s lo- ves ko mesto! (Viharno odobravanjr.) Potem bomo Slovenci na Goriškem imeli 4 poslance, Lahi pa le 2. (Veliko odo- bravanje.) N to govori g. poslanec o volilni dolžnosti in o načinu bodočih volitev. Vsak bo imel odslej volilno pravico, vsak pa tudi dolžnost, sicer ne po postavi, ampak po svoji vesti in po prepričanju voliti dobre može. Treba je, da se vo- litev vsak udeleži. Natančno je treba po- misliti, koga naj se voli, kakšnih mielih je. (Odobravanje). Bodoči državni zbor bo gotovo sklepal o tem, ali naj postane zakon ločljiv, ali naj se verouk izstisne iz sole itd. Mora nam biti na tem, da se to vse reäi v naSem krščanskem dahu. Zato volite le takege, o katerem smo prepričani, da bo glasoval proti raz- druženosti zakona in proti brezverski šoli. (Odobravanje. Nekdo kliče: Kancel- paragraf I) Treba pa je tadi paziti, v kaki družbi se nahaja tak kandidat. Pre- govor pravi : „Povej mi s kom se pečas, in povem Ti, koliko veljaä". (Odobra- vanje). Kdor je med volkovi, mora ž njimi tuliti. Tudi na Goriškem je nekaj tac.h, ki so za razdražnost zakona. (Sra- raota jim ! Nemir v ozadju) Kdor se s temi pajdaši, tega nevoliti! (Velikansko odobravanje. Cujejo se klici: Ven z Bricom ! Krepke* kmačke roke so prijele ačitelja Brica in ga postavile pred vrata; on je bil aamreč tisti, ki je zaklical parkrat: Kancelparagraf!) Dr. GregorČ č konča: Vsak se je po svoji vesti dolžan udeležiti volitve I (Viharno odobravanje.) Kdor želi kaj pojasnila, naj se oglasi 1 Nihče se ni odzval temu pozivn, pač pa je ljodstvo iznova priredilo ovacijo dr. Gregorčiču, ki je trajala več minat. Ko se je vihar polegel, se začuje zunaj pred vrati neko kr.öanje. Nekdo je zaklical: Živijo Gabračtk! Prišel je namreč Gabršček s svojo trojico v vežo. Učitelj Brie, ki je bil ravno postavljen na hladno, je bil ves iz sebe, ko je vi- del vrednega svojega generala. „Bela Urša" je začel sekandirati. Naši so kri- 6ače hitro prijeli, medtem pa se je Gabršček zmuznil v dvorano. Dr. Pavletičje v izbornem go- voru med velikanskem odobravanjem ožigosal takozvano „svobodnjaštvo" li- beralnih kričačev. Njfgov govcr je bil opetovano prekinjen z odobravanjem. Na to je govoril dr. Pavletič o neraz- družnoBti zekona in svobodni šoli. Libe- ralnema Brica pa zanaj pred vrati nje- gova liberalnost ni dala miru. Začel je zabavljati zoper volilno reformo. Nekdo ga praša : „Ali pa sploh poznate zgodo- vino volilne rt forme?" Janaško se od- reže ginjen Bric : „Mislim, da jo poznam, saj sem na preparandiji imel v zgodovini „lobenswert". — Tableau ! Tadi Gabršček se je začel gibati v dvorani, a ne za dolgo. Nekdo naših ga spozna in zavpije: „Ven z Gabrščekom !" Slaba bi se mu bila godila, da ga ni v istem trenutku prijel neki možakar za malo junaške prsi in ga cefral ven ko mlado maöko. Ju- naški Gabršček je bil ves prepaden in je milo zastokal: „Pustite me, saj grem sarn". Mož je zunaj Gabrščeka spustil; zborovalci so njemu in njegovi tolpi že hoteli posvetiti na primeren način, da ni v istem trenutku bilo orožnikov, ki so rešili liberalne kosti. Le treznoßti naäih mož se ima zahvaliti Gabršček, da ni pobiral svojega rojstva greänih kosti zunaj po blatu. Ko so pomedli razgra- jače ven, so naši zborovali nemoteno dalje. Z glasnijmi klici so dajali možje duäka svoji ogorčenosti proti liberalnim nakanam. Dr. Pavletič je sklenil svoj govor povdarjajod, da imamo na Go- riäkem Jjndi, ki delajo zoper neraz- družnost zakona, za svobodno solo. Teh ljudi se je treba varovati, ti so ljadski sovražniki. Oni niö ne skrbe za Ijadstvo, oni skrbe za svoje žepe. (Viharno odo- bravanje). Pravijo, da so svobodni, pa se jim tukaj vidi, kako svobodoljabni so. Nadevlje si kd o priimek „narodnega bo- ritelja" (Klici: nerodnega! Smeh.); vča- sih se pa tak boritelj sleče in obleče ži- dovski kaftan, da ž njim kapčaje. (Barno odobravanje.) Njemu velja narodnost to- liko, kolikor mu nese. (Odobravanje.) Ne- sebičnosti pa nepozna. Tu pa vidite po- litika, ki jo nesebičen do skrajnega. ki dela res požrtvovalno za narod, to je dr. Gregorčič. (Viharne ovacije dr. Gregorčiča, ki trajajo dolgo časa.) Nato prosi g. župnik dr. Gregorčiča za pojasnilo glede uravnave Vipave in vipavske železnice. Dr. Gregorčič pojasui, da stvar glede uravnave Vipave ne spi. Kar se tiče nasajanja dreves, po LISTEK. Povest iz doline. P|astuškin. (Dalje). „Ješmarija, ali je zabodena ali ustre- ljena ali kaj ?•* krikne Marička obupno. Odmaknejo ji obleko s prsij in opa- zijo popolnoma neznatno rano, znamenje, da je bila vstreljena, življenja pa ni bilo v njej niti najmanjše iskrice več, bila je popolnoma mrtva. „Pa kdo jo je?" se poprašujejo ženske in se spogledujejo, nevede, kaj naj si misljjo. Tadi Marička je popraše- vala tako in v njenih očeh ni lesketala solza, ampak zrcalilo se je le vprašanje: kdo? Ko bi ae pripetilo to pred tremi leti, bi seveda omedlela na mestu, a sedaj je bila njena daša že nekam neob- čatna za vdarec nesreče in usodine klo- fate. Pretrpela je že toliko, da se je nekam vtrdila proti solzam in jadikovanja ter je bila dovolj močna, da je prenesla vsakatero nesrečo. „Le da je niso vojaki !" pripomni Pepa, medtem ko nesejo mrtvo Tinco v hišo, kazaje doli na proatrani pašnik, ki se je razprostiral pred Goščakovo hišo in je služil vojakom za vežbališče. In rea so marširali tarn vojaki ravno tedaj, polegali po tleh in se arili v streljanju. „Saj res, najbrže da so jo oni'1, viknejo druge. Takrat je priletel na prag tadi hlapec, ki je delal tarn na drugem koncu njive in je slišal krik. Ženske ma razložijo stvar v par besedah in ga pošljejo, naj gre doli k vojakom, da po- izve, kako se je to zgodilo. Hlapec se krnalu vrne z osicirjem, ki se je hotel prepričati, je li res, kar je sllšal. Zatrdil je, da je vkazal streljati , s samim smodnikom brez krogelj. A rekel je tudi, da zve takoj, ali je streljal kedo s krogljo in odšel preiskovat paäke svojih vojakov. Res, našel je vojaka, katerega puš- kina cev je pričala jasno, da je dotičnik še pred kratkim izstrelil krogljo. V'ojaka je dal odpeljati takoj v mesto v vojaäki zapor ter naznanil pri Goščakovih vspeh svojega preiskovanja. Priznal je tadi, da bo streljali res vojaki gori proti hiši v ravno tistem času, ko Be je morala zgo- diti strašna nesreča. Potolažil jih je ne- koliko s tem, da jim prisodi pravica ve- liko odškodnino, ako potrdi tads zdravnik njih mnenje, in odšel zopet k svojemu oddelku. Pri Goščakovlh pa so napravili kakor že dvakrat prej tudi sedaj mrtva- äki oder položili nanj — gospodinjo Goščakovo — — in razdejanje je bilo končano.... X. Kam svalje vi, ker vseh vas ne poxnatn? ali, rneni vse se zdi, z nevesto presto k nam. Pa ktera mi m-vesta je? Gotovo, ki najbolj cvete! Alcksandrnv, Zdravnik je res našel v prsih ma- tere Goščakove krogljo in izjavil, da je nesrečnica ustreljena. Izkazalo se je, da vojak, ki je streljal s krogljo, ni dobro razumel povelja. Temu se ni bilo čuditi, zakaj o dotičniku je bilo sploh znano, da je trde glave in nekam topega ra- zuma. Žene pred hišo pa tadi ni mogel razločiti, ker jo je zakrivalo kolikortoliko grmičevje, rastoče krog Goäöakovega dvo- rišča. Kaj so hoteli nedolžnema hudo- delca ? — zaprli so ga za nekaj časa. Pravica je res prisodila Goščakovim, oziroma Marički, saj drugih ni bilo več od cele družine, nekaj stotin kot od- škodnino. Pa kaj je bilo to nesrečni hčerki v primeri z ljubljeno materjo, katero so ji vstrelili ? NiČ, prazen nič. Pekli so jo v pesti oni stotaki, kedar jih je prejela, kakor da drži razbeljeno železo. „Torej za ta papir so kupili od mene mater", si je dejala v srea. Potem se je obrnila k uradniku, vrgla mu denar pred noge in kriknila :t „Ne, ne> nočem denarja, nočem tega sleparskega denarja, dajte mi mater, ljubljeno mater. Sleparji, stem hočete poplačati njeno smrt ? Uh, lopovi..." Uradnik, ki ga je neizrekljiva bol mlade deklice zapekla v dno duše, jo je skušal potolažiti in jo pripraviti do tega, da bi sprejela denar, kakor je bila nje- gova dolžnost — pa zastonj. Marička je le tarnala in jokala po izgabljeni materi in tako tadi zapastila aradnijo, stokajoč : „Ne, jaz vam ne prodam matere, ne prodam je !" (Dalje pride.) njegovem mnenju ni nobenega vzroka, zakai bi se drevesa ne sadila ob brego- vih uravnane Vipave. Razume sc, da sa bo pri delih oziralo na domače ljadstvo. Glede vipavske železnice omenja. da prejäni železniški minister ni bil naklo- njen tema. da bi se vrnile deželi in ob- činam osnovne glnvnice vipavske želez- nice. Pozneje se je pa dal toliko prego- voriti, da bi bil voljan vrniti osnovne glavnice občinam. Njegov naslednik pa podržavljenja najbrže ne bo nasprotoval in tako se bo skoro gotovo dalo doseči, da dobe saj občine povrnjene osnovne glavnice. Na to g. župnik praša še g. po- slanca, kaj je s postavo o pačenju vina. G. poslanec pojasni, da obsloji že en za- kon, ki prepovedaje sploh kaziti jedi in pijače; drugi zakon pa prepovedaje ka- ziti vino. Sicer dovoljaje prodajati po- narejeno vino, a mora dotičnik, ki ga prodaja, to izrecno označiti zanaj nad prodajalno. Sedaj pa se dela nov zakon proti ponarejanju; le toliko ni še dolo- <5eno, aii se sine wrabiti sladkor, ali ne. Vlada pravi. da bi se sladkor smel ra- biti, poslanci pa so proti temu. Zato za- kon äe ni gotov. Zborovalci so z velikim zanimanjem poslašali poročilo svojega poslanca. Nato je bila ob velikanakem navduäenju sprejeta resolacija, da se izreče neomajano zaapanje in srčna zahvala vsem sloveh- 8 k i m d r ž a vjn i m poslancemzd ru- ženim v klabu,,SIovanska Zve- za" posebno pa še poslanca dičnemn gospoda dr. Antonu GregorčiČa za us peä no delova- nje v državnem zboru. Med bur- nimi Živijoklici je zaključil predsednik g. dr. Ro j c lepi shod. Naenkrat je bilo vse polno naših mož pred hišo na trgn. Liberalci z Ga- brščekora so sepakar poskrili. Le „Bela Uräart in pa Bizjakov poba sta se nekaj repenčila in skušala izzivati. Slaba bi se jima bila godila, da ni orožništvo začelo razganjati množice. Naäi so ubo- gali in se mirno razšli. „Bela Ursa" in Bizjakov fantek pa nista hotela ubogati. Zato je bil „Bela Uräa" ko je tudi sta- rešina aretiran in odveden v občinsko luknjo. Lep starežina to. Bizjakov fantek to video jo je odkuril. Ko je srečal Ga- brščeka, ki se je peljal domov s svojimi izvoljenimi je prisedel na voz in tako so se našli vsi skupaj, razan „Bale Uräe", ki je kiel v občinskem „turna." Zlapnje in zaohrožeuanje zcmljišC. (Dalje.) Predmet komasacije je primernejša razdelitev zemljiačnih parcel, kolikor mo- goče dalje zaokroženost in sknpnost teh, zmanjsanje poaestnih mej in dostopnost do vseh zemljiäönih komadov, tako da je omogočena neodvisna in boljša vporaba zemljišč. Obseg in nspeh zložitve pa je raz- ličen, tako da govorimo o konso1i- daciji, komasaciji in o osamo- tenju (Vereinoiung). Kon8olidacija je najpripro- stejša oblika zložitve. Njen namen je le, da se regulirajo poti in steze, oziroma, da se preakrbi dostopnost vsem takim zemljiščem, ki je niso imeli doslej. S tem se hoče osvoboditi zemljišče posameznih slnžnosti, istočasno pa omogočiti lastniku prej nedostopne parcele, da se ravna sedaj po svoji svobodni obdelovalni volji. Jasno je, da za tako ureditev zemljiača niso potrebne zemljiščne zaraenjave, vsaj v večjem obsegu ne. Ztunenjuje se le toliko zemljišča, kolikor ga je treba, da se preuredijo in napravijo potrebne poti. Navadno se pa taki regulaciji pridruži äe delna zaokrožitev posameznih zemljišč, v kolikor se odpravijo neagodne geome- trične oblike, v tuje posestvo se zajeda- joče ostre kote. Komasacija ali zlagatev pa je večjega učinka in pomena, zakaj pri njej se gre za preureditov zemljiščnega površja colega zlagalnega okraja. V^a zemljišča cele občine se vržejo v en kup, v eno maso, na kar ee zopet, pa v dru- gačni obliki, razdelijo med vse lastnike. Vöa prejänja razdelitev zemljišč, vse poti in steze, vse meje izginejo in rnesto njih se naprhvijo popolnoma nove poti, po- polnoma nove meje. Vsak lastnik pa dobi mesto večjega števila parcel v raz- nih legah, ravno isto posestvo, bodisi v enem samem kosn ali pa v več celotnih, pravilno oblikovanih in doßtopnih kosib. Količina posestva se zmanjäa le vsled melioracij, ki se napravijo istočasno z zložitvijo, poveča se pa vsled tega, ker odpade velika večina mejnikov. V zlo- žitev pa spadajo vßa „kmetijska zemljišoa", torej, njive travniki, paäniki, planine, robi in trate, potem poti, steze, jarki in vse neobdelane površine, nadalje gozdne parcele, grmovje, trate in one parcele, ki se pogozdujejo, bodisi da ležijo na samem, a poleg navedenih zemljišč, ali pa da ee zajedajo v ista in ako je v splosno korist, da se pritegnejo k zla- ganja. Zakoni, državni in deželni, pa na- vajajo poleg tega tudi ona zemljišča, ki se smejo pritegniti zložitvi le z izrecnim privoljenjem lastnika, oziroma, katera kaže izločiti iz zlagalnega čina. Že prej smo navedli, kako se je zmanjšala razkosanost zemljišč pri zlo- žitvi v Stripfingu, tu pa podajmo še sle- deče številke iz ravnokar izvršene ko- masacije v občini Rothaujezd v sthber- skem političnem okraja na Češkem, kjer sicer še nimajo zložitvenega zakona, pa ga mislijo prav kmalu avesti. Sedem po- sestnikov navedene občine je imelo pred komasacijo 256 ha kmetijskega zemljišča, ki je bilo razdeljeno na 5(>7 parcel, in 56 ha gozda, ki je bil razdeljen na 8G parcel. Pred komasacijo je imel torej vsak posestnik povprečno 36 parcel s povprečno površino 0 5 Im, po komasaciji pa 7 parcel s povräino (»5 hu. 567 par- cel kmetijakega zemljišča se je znižalo vsled zložitve na 40, 86 parcel gozda pa na 13, tako da odpade na vsako novo parcelo kmetijskega zetnljišča 14, gozda pa 6 starih parcel. Neoziraje se na dru- ge koristi, hočemo samo to povdariti, da se je vsled zložitve prihranilo povprečno 14 rnejnikov, ki povečajo tedaj zemljišče, pripravno za obdelovanje, in da so pri- hranjene vse poti in vožnje, katere je bilo potreba delati prej do vseh parcel, ki so ležale po vseh mogočih krajih občine. Tehnično najpopoljnejäe in naj- večjega gospodarskega učinka je tzv. o a a m o t e n j e. Pri ti zložitvi se izloči tudi gospodarski dom iz vaškega selišča, iz skapnosti, in sezida v središčn za- okroženega in zloženega posestva. Ko- risti tega čina se dajo lahko razamet: vsa zemljišča so bliza doma, v skoraj enaki oddaljenosti, zato se pri obds- lovanju zemljišč izgabi malo časa, ker odpadejo vse nepotrebne poti in vožnje. htočasno se s tem prihrani na obdelo- valni glavnici, poveča se nadzorovanje in boljša vporaba poseestva. Ta način zložitve je sicer v gospouarßkem ozira zelo povoljen, ni pa v dražabnem oziru, zakaj vničijo se skupna selišča, vasi, vni- čijo se daševna središča poljedelskega slana. O^amotenje ima pa v gospodarskem ozirn tudi to hibo, da je treba gospo- darske domove, ki se nahajajo v vaseh podreli, da se potem iznova sezidajo na sredi posestva. Za to pa gre v izgubo ronogo časa in glavnice, kar se da utrpeti le pri zelo velikih poseatvih. Osamotenja se smejo radi tega izvräiti po našem zakonu edino le z izrecnim privoljenjem lastnika. (Dalje pride.) Do pi si. Iz Vrtojbe. — „Soči" v soboto se je močno zameril neki „dvocepec" — kakor ga ona imenuje — radi domačih političnih razmer, katere je nekoliko omo- nil v 91. St. „Gorice". „Soča" pravi, da ne bode več priobčevala polemičnih do- pisov iz Vrtojbe, tičočih se „Občinskega doma". Seveda, sedaj ko je natisnila že celo vrsto takih dopisov, zadevajočih se raznih osebnosti in tudi občinskega urada, hoče nehati, čeravno pravi, da je celo za zadnjo številko dobila dopis. Zikaj pa je „Soča", ki pravi, da je nepristranska, objavila do sedaj toliko dopisov ravno polemične vsebine ?! Ali se mogoče boji dopisnik „Soče" in „Soča" sama „dvo- cepca" iz „Gorice", da bi ne prišlo po njera na dan še kaj resnice, ki je „Soči" in dopisniku tako zoperna ! ? Dopisnika „Gorice" ne bo nikdar sram, kakor misli „Soča", govoriti resnico, pač pa naj bo sram dopisnika „Soče", da spravlja v javnost razne laži, tičoče se osebnosti in občinskih zadev. X. Iz Dornberga. — Letos obrodila je vinska trta v Dornberški občini precej dobro. Posebna dobrota vina je letos izborna. Di si nabavijo vinokupci na lahek način in po primerni nizki ceni dobro kapljico, priredi podpisano"župan- stvo in vinorejsko drnštvo dne 2. de- cembra t. 1. od 9 do 7 zvečer vinski semenj, na kateram bodo zbrani uzorci raznih vin naäe tobčine. Obenem bodo kupcem na razpolago tudi cene ten vin. Ker bodo posestniki doma sklene lahko vsak kupec kupčijo na podlagi nzorca v razstavi ali tudi pri sodu. S tem se nudi toraj knpcem posebno ug^odna prilika, da pokuäajo v kratkem času mnogo vin. Na semnju bode na razpolago ku- pcem poseben strokovnjaški odbor, ki na zahtovo ocenjeval vina. Za pri3tnost razstavljenili vin jamöi žopanatvo in vinorejako druHvo. Vaše Blagorodje se vabi h uJele- žitvi ter naknpn rnjnega vipavca. Dornberg je postaja vipavake že- leznice in 10 minnt oddaljen od postaje Prvačina na novi državni železnici. Domače in razne novice. Tako plcmenit mož je Gabr^ček, da v zadnji „Soči" včlanku poprej govori o goriških S'ovencih, ko o svojem žepu. Vidi se ma, da se ga je stalo ogromno truda in le s težavo je nastal oni članek o „neareči goriških Slovencev", kajti ve- dno in vedno ma je uhajala pod pero beseda „nesrečamojega žepa". Pa škoda, da je tako. Kako lepo bi se bleatel na- slov na članka, kako origioalno bi to zvenelo : „Dr. A. Gregorčič, nesreča mo- jega žepa". Hado je bilo pisati o tem kajti premagovali so ga sladki spomini zlate prošlosti, ki je je doživel, ko je za svitle kronce hodil okoli pomagat „ne- sreči goriäkih Slovencev". Mi prltrdimo Gabrščeka in njego- vcmn elanku. Gregorčič je nakopal na glavo goriških Slovencdv človeka kakor je Gabršček, ga izvlekel iz tolminskih jarkov ter ga gojil dokler ni vrgel ta raz sebe vso hinavščino in postal katastrofd za goriške Slovence. 500 Kron! On je veleobrtnik in slovenski demokrat, je trgovec in nese- bični narodnjak, tiskar in razširjevalec narodne izobrazbe, ßiat značaj in navdu- šen branitelj ljudske morale. la za vse to plača davka celih 500 Kron ! Pa pra- vijo nekateri, da bogati z ljudskim de- narjem. Kako ? Saj placaöOO Kron davka. Trgovska-obrtna zboruica v Go- rici je sklicala dne 16. t. m. ob 11 uri dopoldne goriške trgovce in obrtnike na razgovor, glede neredov, ki se nahajajo pri goriški pošti po otvoritvi nove že- leznične posiaje in nove glavne pošle na državnem kolodvoru. Od trg. ministerstva je bil navzoč poštni nadinšpektor g. H o c h h e i s e 1, vladni zastopnik g. dvorni svetnik grof A 11 e m s. trgovske zbornice podred. g. Venutti Bombič. tajnik B i z j a k in še par drugih zborničnih svetnikov. Od slovenskih trgovcev in obrtnikov je bila vdeležba precejšnja. G. Michelstädter se je pritoževal v imeiiu italijanskih pod- jetnikov kake težave imajo s poštno upravo in kako slabo so postreženi, od- kar so prišle te novotarije. Nato je dobil besedo g. Gabršček, ki je pričel slovensko govoriti, kar se mu je pa takoj zabranilo od strani pred- sednika g. Venutti, in tajnika Bizjaka češ, da večina navzočih ne razurne slov. Nsto je Gabršček govoril laško ter rekel, da ako hočemo te velike nerede zopet spraviti v pravi tok treba je odstraniii iz ministerstva onega poročevalca. kateri je to zlo zagrešil in ta poročevalec je navzoči inšpekor Hochheisel. Na to ne- ljubo očitanje očitanje je bil Gabršček pozvan k redu, češ; da zbornica ni skli- cala shoda zato, da bi sodili krivca, pač pa zato, da se nerednosti odpravijo. Zato pa naj se spuste osebni napadi. Nato se oglasi g. Kopač in toži, da se mu dostavlja večerna pošta zjutraj, jutranja še le ob 1 uri popoldan. Vsled tega je imel že par slučajev, ko so mu naročniki pismeno naročili, poslati blago po vozniku, da je prejel naročilo šele potem, ko je bil voznik že zdavno proč iz Gorice. G. ravnatelj Ferfila je tožil o velikih zamudah dostavljenja pošte ter predlagal v soglasju z drugimi pred- govorniki, naj se zopet uredi glavni poštni urad v sredini mesta, pa bo kmalu poštno poslovanje zopet na svojem mestu. G. Bombič je iožil o težavali s- poštnimi predali. Pravi, da bi bilo danes treba imeli človeka, ki bi hodil celi dan samo po pisma na pošto, ker ob vseh urah prihajajo pisma od različnih strani. Ravno tako je tudi z oddajo pisem, da človek ui nikdar gotov, kdaj naj pisma odpošlje, da bo ob pravem času došlo na določeno mesto, ker se pisma vozijo na sprehod po mestu sem in tja. Tožil je, da je pri telefonu treba čakat dolgo, predno se kdo oglasi in da bi pri od- delku za brzojav in priporočena pisma morali nastaviti, bodisi eno čvrsto moško moč ali po eno osebo za pisma in drugo za brzojavke. Dogaja se čestokrat, da čaka več strank naenkrat, gospodične odpravi- teljice se zbegajo in odpošiljajo čisto pokvarjene brzojavke. G. Medved se pridruži predlogu g. Bombiča z dos- tavkom, da naj bo osobje pri telefonu bolj pazljivo in naj po koiičanem go- voru točno zapira telefon. Oglasila sta se k besedi g. inšpektor Hochheisel in ravnatelj tovarn v Podgori, ker se prej ni dovolilo slovensko govoriti, je g. Gabršček ugovarjal, da bi ta dva gospoda govorila nemško, ker nemščina ni deželni jezik, nakar se je ravnatelj Doktor odpovedal besedi. Vladni re- ferent in špektor je pa le po nemško po- vedal, da bo ministerstvo o celi stvari informiral ter nasvetoval premembe, "v kolikor se bo njemu zdelo potrebno. Vederemo! Skrajni čas pa je, da se to uredi, ker interesentje niso več voljni prenašati teh neredov. Trgovsko-obrtno društvo porisko je imelo dne 17. t. m. prijateljski večer s podučnim predavanjem v gostilni pri „Kranjcu". Uieležba je bila precejšna. 35 trgovcev in obrtnikov je pazljivo sle- dilo predavanja g. Z idela, ki je lepo razložil težavni položaj malega obrtnika, kateri se mora boriti proti velikemn ka- pitalu, strojem, parni in električni sili. Ker posamezni mali podjetnik tega ne zmore, je priporoöal, da naj se stanov- sko in 8trokovno bolj tesno zdražijo in organizirajo, da si bodo mogli ohraniti eksistenco. Posebno je povdarjal g. govornik, naj pridno prihajajo k preda- vanjem, katera hoče naäe draštvo prire- jati v zimski dobi za društvenike in ne- društvenike. Mi smo veliko zamadili v potrebni izobrazbi in ne moremo danes več iskati tega, kar nam premanjkaje, mnogo praktičnega za naä stan pa borno sliäali pri prijateljskih večerih. Kazal je veliko potrebo knjigovodstva pri malem podjetju, ker brez tega tndi mali obrtnik večkrat ne ve, kako je z njegovim pod- jetjem, ali ma isto daje kaj koristi ali ne, kar je pogosto vzrok propada malih podjetij. Priporočal je, naj se naučijo natančno kalkulirati, koliko imajo dohod- kov in po istih naj si vravnajo svoje potrebe, vedno pa naj pazijo na to, da jim bo od dnevnega zaalužka kaj ostalo za slabejše case. Nato so prišli v razgo- vor sJucaji, ki jih poznamo iz prakse in koji naj bi drugim slažili v podak, da se ne bodo dali slepariti od židovskih po- tovalcev. — Lo prehitro je prišla ara lodtve. Razšli so se trgovci in obrtniki z željo, da se prihodnjo soboto zopet vi- dijo. Le tako naprej ! V organizaciji je rešitev obrtnega stana. Goriške sole. — Včeraj zvečer je imel goriški mealni svet svojo sejo v kateri se je bavil z vprašanjem glede zgradbe novih äolskih poslopij za ta- kajšnje srednje sole. Pred časom je mestna uprava ponudila äolski upravi pod gotovimi pogoji poslopje z vrtom vred, ki ga je pred par leti kapila od Mnnicha in ki se nahaja na Stadenca, da bi se tarn zgradilo poslopje za tu- kajšnje srednje sole. V včerajšnji seji pa je prečital župan dopis, ki ma je došel od deželnega äolskega sveta, ki mu poroča, da naučno ministerstvo ni sprejelo stavljenih pogojev in se mestna npruva vnovič pozivlja, da brezpogojno poskrbi za primerne progtore, kjer bi se zgradilo poslopje za obe srednji šoli. Po daljši debati je bil sprejet predlog stareäni dr. Cescinttija in dr. Ve- nierja, naj odstopi mesto šolski upra- vi prej označeno poslopje Jpod pogojem, da prepusti ministerstvo mestni občini sedanje gimnazijsko poslopje, kjer bi potem občina zgradila mestne sole. Napövcdani čitalničui koncert— Prih. soboto se bo vršil v veliki dvorani hoteia „Central". Pricetek ob 8. uri zve- čer. Čitalnična dvorana se namreč vsled ukaza tuk. policijske oblasti ne sme ra- biti za veselice, dokler se neka popra- vlla ne izvrše, TJiiirl je za otrpnjenjem srca v so- boto na Kornju St. 11 c. kr. major v pokoju Franc pi. Salibill. rojen 1. 1854 v Veroni na L^škem. Pogreb je bil v pondeljek. V Pevmi je umrla danes zjutraj go- spa Katarina Breščak, stara 62 Jet. Pogreb bo v sredo ob 4. ari popoidne. Mlekarski teeaj v Ccrkiiem. — Jutri 21. t. m. se v C ;rknem slovesno otvori 6 tedenski mlekarski tečaj, ki se pozneje razvije v stalno mlekarsko solo. Tecaj priredi ondotna „K.m9tijska zadru- gaM, ki ima navzornejšo mlekarno na Goriškem in krasen gospodarski dom. Zadrugi iskreno čestitamo in želimo obilo U3peha ! Sinrtuuoseu padec. — Predminulo soboto, dne 10. listopada zvečer je padel 89-letni starček ŠtefAn 11 a m a r v Dol. Vrtojbi po kamenitih stopnicih s prvega nastropja :;a tla. Padec mu je zadal huJe rane na glavi in tudi drugod po telesu, vsled katerih je ravno osmi dan po ne- sreci, t. j. minulo soboto zveöer umrl. Pokojni bil je najstarejäi mož v občini. Kot 89-leteni starčekjo bil äe vedno pii moči za delo in tadi vid je imel jako dober, kajti ob nedeljah pri sv. maši je Se vedno rad čital iz molitvene knjige. Pogreb je bil včeraj. Bodi mu zemljica lahka ! Trgovsko obrtiio drnštvo v Go- rici vabi člane in prijatelje drnštva k prijateljskemu sfatanku dne 24. t. m. ob 8. nri zvečer v gostilni pri „Kranjcu". S samokrosom. — V nedeljo po- poludne se je sprl 23 Jetni agent Alojzij Drašček z nekim 21-!etnim tapetnikom H^nrikom Betramom. V prepirn je Drašček zgrabil samokres in astrelil na nasprotnika, ne da bi ga zadel. Bil je iz- ročen oitrožnemu sodiščn, kjer bo moral zagovarjatl svoj čin. Razgrajača. — V nedeljo po noči sta razgrajala po mesta Jožef in Mihael K o m e I j iz Solkana. Keree nista dala po- miriti, sta bila aretirana in sta presedela z* svoje razgrajanje vsak po 48 or. Prehud kadilec. —Trgovec s sad- jem Ivan Medveščok, doma iz Ce- rovega, a stanajoc v Goric1, je bil are- tiren na jažnern kolodvoru na znhtevo sprevodnika. Prišel je namreč v kape za nekadilce in vkljnb kondukterjevi prepo- vedi kadil dalje. Postal je surov in zato ga je dal sprevodnik aretovati. Tadi na policiji se je obnašal surovo in arogant- no. S^daj je zaprt. Ponočui napad. — V nedeljo okrog polnoči so so vraČali po Solkanski cesti domov v Gorici neki Anton Menossi, Moncaro Emilij in Ivan II i n e k. Na- enkrat pade čez nje 5 fantov. Menossi je nevarno ranjen. Ima rano od uses do tilnika ; vsega skupaj je dobil 14 vbod- ljajev. Moncaro je nevarno ranjen v glavo z dežnikom, tadi po obraza jo ves zfltečen. Lahko je ranjen na obraza le Hinek. Ni lica mesta so dcbli klobuk in zlomljen dežnik. Policija je napadalcein že na sledu. Po odgomi je bila včeraj odpo- slana na svoj dom v Vrtovin 19-letna Jožefa K a n d u š, ki je presedela 14 dnevni zapor radi vlačugarstva in pro- štitucije. Včeraj je prestal svojo kazen radi tatvine na 7 mesecev težke ječe kazno- vani 24 letni Anton D e b j a z i s Tržiča. Izročen je starišem, ki so prišli ponj in obenem izgnan iz mesta. Tat zintnine. — Včeraj ob 1 uri zjutraj je policija prijela v zloglasni hiši na Piazza Cristo 24 letnega sodarja Ka- rola Ferfolja, ker se ji je zdel sum- ljiv. In res so na policiji našli pri njem 84*68 K denarja, 1 srebrno uro z veri- žico in en zastavni listek na zlatnino od Monta. Ferfolja je sam priznal, da je vse to ukradel neki ženski Hermelj v Trstu. Oddali so ga deželnemu sodišču. Kadi bcračcnja je bil včeraj are- tiran neki Ivan Fritz, doma iz Beljaka. Ta človek je znan slepar, ki se dela bolnega, da potem na stroške rojstne občine pase lenobo v bolnišiiicah. Najdcno in izgubljeno. — Našel se je na Travnikn ženski pas s kovinsko zaponko. — Dne 15. vinotoka že je našel nekdo 5 parov novih čevljarskih kopit. Doslej se ni še nihše oglasil. Kdor jih je izgubil, se ponovno opozarja, da jih dobi na policiji. Epidemija v Gorici nikdar ne po- jenja popolnoina. V takozvanem „Laza- retu" je pred dnevi umrl neki otrok na bolezni „conrbot", ki je podobna davici. Pokopali so otroka v nedeljo. Družbi 8v. Cirila in Metoda v Ljubljani je tvrdka Ivan Perdan izrocila 1000 krön pridobljenih ob prodaji druž- binih vžigalic. Podpirajte Sloveoci to tvrdko, ki tako vspešno deluje v prid šolske dece ob jezikovnih mejah — torej na eminenten način narodu v prd- speh. — Razpi-3 službc otroSke vrtnarice. 7— Za otroški vrtec „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" v Hrastniku na Stajerskem se razpisuje služba otroške vrtnarice. Plača znaša leinili 000 krön. Službo bode nastopiti 31. decembra 1906. ßrezkolekovane prošnje naj se vpošljelo najdalje do 15. decembra t. 1. z na- slovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani." „Siovenska kršč. soc. zveza* v ljubljani je v nedeljo otvorila svojo krasno opremljeno telovadnico. Književnost in umetnost. „Slovcnskn Čitalnica" v Gnrici priredi v soboto dne 24. novembra 1906 koncert s sodelovanjem vojaškega or- kestra c. in kr. pešpolka štev. 47 v ve- liki dvorani hotela „Central". Začetek ob 8. uri zvečer. Po koiicertu pies s so- delovanjem orkestra. Vspored koncerta: 1. Boreil: „Le Polio", španska koračnica, orkester; 2 Iv. pl. Zajc: „Zriiijski Fran- kopan", koračnica iz hrv. opere „Zrinj- ski" moški zbor z orkestom; 3. Parma: ».Triglavska roža", valček, orkester; 4. ¦J- Rossini: „Ljubezen", iz zbirke „Vera, upanje, ljubezen", troglasni ženski zbor s spromljevanjem glasovirja; 5. Supp4: Uvertura k opereti „Pesnik^ in kmet", orkester; 6. a) St. Pirnat: „Žalost", os- meroglasen mešan zbor; b) Dr. G. Ipavec: „Ddnici", mešani in moški zbor in bariton-solo; 7. Auber: Uspavanka iz opere „Nemica iz Portici", orkester in Cello-solo; D. B. Ipavec: „Kolo", bariton- solo in mešan zbor z orkestom iz slo- venske opere „Teharski plemiči"; 9. Or- teneff: „Venec iz ruskih ciganskih pesmi" orkester. P. n. čitalnične društvenike in po njih upeljane goste vabi uljudno k obilni udeležbi 0 d b 0 r. Cecilijansko društvo za Goriäko nsdakofijo bo praznovalo god svoje pa- trone prihodnji četrtek, dne 22. t. m. (zadnjič je bilo po pomoti naznanjeno 23.) po temle sporedn: Ob 10. uri slo- vesna sv. maša v ttolnici. Pela *e bo maša k čaeti JBrezm. Spočelja M. D. zll Joä. Graber op, 173, za moški zbor s spremljevanjem orgelj, Introit in Comu- nio : Koral z orgljami, Gradaal : „Audi filia" zl. Fr. Eidl^r, Ofertorij : „Ad^ren- tur regi" zl. V. Engel. Credo se bo pe! p o maäi kot nameček. Po sv. maši bo imelo drnätvo svoj občni zbor, kakor vsako leto v dvorani kat. bralnega dru- štva z navadnim sporedom. K maäi in k zborovanju so vabljeni vsi prijatelji cerkvene glasbe—toda gla- sovanja se smejo vdeležiti samo udje. Zasebna vabila se ne bodo razpoäiljala. Oibor. Vspored koncerta pevskih učenk g.čne E. Bagnalasta dne 21. t. m. v dvo- rani „Hotel Central", ki je bil omenjen v „Gorici" od 19. t. m. je sestavljen iz sledečih točk: 1. Suppe": Simfonija iz Operette „Pesnik in kniet" — svira or- kester. 2. Mendelsohn : a) „Pozdsav"; b) „Aprilski zvonček, dvoglasen zbor. 3. Marchetti: „Ob solnčnem zahodu", sa- mospev za mezzosopran, poje g.čna Kannen Slabanja, učenka II. stopinje. 4. Seghizzi: „Panis angelicus", nabožen tro- glasen zbor. 5. Gounod: Podoknica — samospev za mezzosopran in violončel, poje g.čna Danica Šantel, učenka III. stopinje. 6. Boito : Prolog iz opere „Me- fistofeles", svira orkester. 7. — „Veliko norčij", samogovor majhne deklice; go- vori g.čna Marija Venuti. 8. Hildach: „Slovo ptičev", dvospev za sopran in mezzosopran, pojeta g.čni Klementina Hrovatin in Kannen Slacanja. 9. Lecocq: „Sofeggio", — dvoglasen zbor s samo- spevi, iz operete „Mladi vojvoda". 10. Weber: „Sanjalo se je ranjki teti", sa- mospev za mezzosopran iz opere „Ča- rostrelec", poje g.čna Danica Šantel. 11. Rossini: „Molitev" iz opere „Mose". (Mojzes) pripravil Abt— troglasni zbor s samospevi g.čen Dora Gasteiger, Kar- inen Slabanja in Kiementina Hrovatin. Točke 2, 3. 4, 5, 8 spremlja klavir, 9, 10, 11 vojaški orkester. Začetek točno ob S. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste 3 K; III—VIII. vrste 2 K; od IX. vrste naprej 150 K; stojišče 1 K. Listki se dobivajo pri Paternolli-ju. v Fresco-slikarije v Svetem Mihela pri Šempasa. Na poročilo žapnega arada v Šempasa je došel konservatorgrof Žiga Attem v SvetiM hei preiskovat stare sten- ske slikarije v cerkvici sv. Mihala. Pre- gled je imel popoln uspeh. Kapelica je zidana v gotiäkem slogu. Slikarije okoli oltarja so čudovito dobro ohranjene in le v nižavi neznatno pokvarjene z beli- lom. Na 3tropu je na križališča rebtjr prav lahko spozaati štiri grbe in sicer grb gori^kih grcfjv v sredi, okoli pa grba vitezov Riin in Kreidth in grb baronov Kiesel iz leta J422. Vse to priča o sta- rosti cerkvice in presnih stenskih slika- rij, Visokorodni gospodgrol'je takoj po- trebno vkrenil, da se restavrira kapelica in prečistijo slikarije. ^, Starinski grobovi v L:penjah pri bempasu. Sosedje iz Lipenj so lomili ka- men za nameravani most črez potok in hudournik L;penščok. Pri tem dela so odkrili dve veliki skrilji pod njima pa več lončenih vrčev. OJkrili ao tadi po- Bamične vrče skupaj devet na prostoro, ki obsega približno 3 m2. V vrčih je bilo spoznati kosti in črno zernljo, vmes so se našli uhani, zapestniki, in enako drö- bnosti iz bronca. Dotični proator leži ob pogorju v visočmi kakih 200 m. pred hiäo, ki nosi št. 165. Krasen razgled se ti nudi raz te terase črez vso äempasko dolino. Gospodar imenovane hiše je že pred več leti äiril pot do hiäe in takrat odkril nekaj enakih grobov, pa je vrče kot nepomenljive zavrgel. Pri drogi pri- liki je odkril okostje moža prepasanegtt s kratkim rnecem. Meö je obesil na bli- žno drevo in se ni več brigal zanj. N^- äel je v grobovih luJi nekaj nmetno iz- delanih bronastih zapestnic. Vsa ta pia- nola kjer se zasledujejo grobovi meri kakih 20 m'-1. Najdba je vsekako zanimiva in potrebna daljnih preiskav po vežčakih. Društva. Izobrnževalno društvo se usta- novi za župnijo Batuje-Selo. V prostorni dvorani, kojo je dal v svoji požtrvoval- nosti tamošnji preč. g. župuik sezidati na lastne stroške za društvene namene, zbralo se je nad 50 mladeničev iz Batuj- Sela, ki so z vidnim zanimanjem in ve- liko pozornostjo sledili izvajanjem pre- davatelja dr. Dermastia 0 potrebi izo- razbe. Prečitala so se pravila, ki so se odobrilajn takoj predložila vladi v po- trjenje. Cast zavednim batujskim in sel- skim mladeničem! Porotne obravnave. Junaki tiliega nvertra. V soboto se je obravnava na- daljevala. Govoril je najprvo državni pravdnik, nato so govorili zagovorniki. Okrog lOh zvečer se je razglasila raz- sodba. Po pravoreku porotnikov je bilo 5 svedrovcev oproščenih, in sicer Petje, Zegler, Gallina, Pinter in Ernest Sbisä. Scherovitz je bil obsojen na 2 leti ječe, Slataper na 4 leta, Scarbonzin na 5 let, Henrik Sbisä na 5. Malombra in Filip- nini sta dobila po 6 let težke ječe. Bombe v cerkvi sv. Petra. — V cerkvi av. Petra v Rimu se je v ne- deljo razpočila bomba, ki je napravila veliko Jfpaniko. Ranila ni nikogar. Vsi listi ta zlikovski čin obsojajo. „Otok treznosti". — Pod tem na- slovom je v ruskem listu „S. P. V." čla- nek, ki se v ujem popisuje delovanje in uspehi ruskega duhovnika Mirtova, voditelja aleksandro-nevskega društva treznosti v Peterburgu. Društvo šteje že 75.000 udov. Najbolj vneti oznanovalci treznosti so ženski udje tega društva in pa prejšnji veliki pijanci. Le ti gredo sedaj na deželo, ustanavljajo tarn društva trezuosti in knjižnice. Mirtov namerava v kratkem sklicati vseruski shod absti- nentov. Ceno ženitovanje. — Neki av- stralski list prinaša oglase neke ženito- vanjske agenture, ki Dapravi svatbo, poišče price in — če treba — tudi ne- vesto ali ženina, preskrbi zlate poročne prstane za nizko ceno 12 K. Štev. 1372. Grospodarske vesti. Pefrolejski vrelci v Moravskl. — V vztočnih in severovztočnih krajih Moravske so odkkrili več petrolejskih vrelcev. Izlasti bogat vrelec so odkrili v dolini med Samčankom in Starim Ham- rom, kjer prično kmalu z vrtanjem. Avstrijske državno železnice so meseca oktobra prevozile 4,412.500 pot- nikov, ki so uplačali 5,905.700 K, ter 3,882.600 tonelat blaga, od čegarjebilo 19,625.800 K prihodka. Najnovejše politične vesti. Državui zbor. — Včeraj je zbor- nica razpravljala o četrti skupini volilne reforme, ki je bila sprejeta tako, kakor je predlagal odsek. Pričela se je razprava 0 5. skupini. Tu je T o 11 i 11 g e r zago- varjal pluralno vol. pravico. Dr. Koro- sec je iuterpeliral sodnega ministra glede rabe slov. jezika pri sodiščih na Sp. Štajerskem in Koroškem. Volitve na Moravskem. — Pri ožjih volitvah za splošno kurijo sta zma- gala 2 soc. demokrata, 2 katcliško-na- rodna poslanca in en Češki samostojni kandidat Keichstälter. Razpis dražbe. Podpisano župaustvo raz- pisuje zinanjsevaluo dražbo za zgradbo klavuice v Sol- kauu. — Izkliciia eena je 5514 K 57 h. Naört, pre- udarek pa stavbeni pogoji so na ogled pri podpisaneni zupanu. Sprojemajo se le pismenc, zapecateue ponud- be. katerim je priložiti 10- odstotno varšcino. Kok za vlaganje ponudb poteee dne 15. decembra t. 1. ob 12. uri opoldne. Županstvo Solkan, dne 17. nov. 1906. Župan: Miha pi. Batistic. ¦i I Potrlim srcem se naznanja vsem dragim sorodnikom. prija- ieljem in znancem pretužno vest, da nain je iskreno ljubljena rnati, gospa K9T9RIN9 vdova BRESCilK dne 20. novembra ob 1. uri popolnoči po dolgi in mučni bolezni previdena se svetimi zakramenli za umirajoče v 62. letu izdih- nila svojo blago dušo. Zemski oslanki nepozabne pokojnice se prepeljejo v sredo ob 4. uri popoludne na domače pokopališče v PeviTii. V PEVMI, 20. novembra 1906. Elija ( uk, Josip Čuk, zeta. Auton, Viktorija, Matilda, sin in hčori. ZASTOPNIK „VZAJEMNE ZAVAROVALNICE PROTI P0ŽARNIM ŠK0DAM IN POŠKPDB1 CERKVENIH ZVONOV V LJUBLJANI« gosp. JOSIP BAJT, trafikant pri dr&avnem kolodvoru v Goric, daje vsakemu pofrebna pojasnila o zavarovanju in se sUwnemn občinstvn prav top/o priporoca. T »¦•¦ —"¦ ~ —» T »»- ^» -•»«- -w -wv "•- "^^ >*v t*w w ^js^ !•*• ¦»» >*fc' i^r >*V Vlr 'WV W '^V W W flnton Ivanov Pecenho Gorica . priporoča svojo veliko zalogo pristnih ' belih in črnih vin iz lastnih in drugih ! ppiznanih vinogradov; plzenjskega piva j »prazdrojc iz slovcče Češke »Meščanske pi- '¦ vovarne«, in domačega žganja I. vrsto v i steklenicah, kojcga pristnost se jamöi. j Zaloga ledu katerega se oddaja lo na ' debelo po 50 kg naproj J Vino dostavlja na dom in razpošilja j po železnici na vso kraje avstrijsko-ogrske < države v sodih od 56 1 naproj. ( Cene zmerne. Postrežba poš- < tena in točna. m m m m m m j Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Stare, avstrijske in ino- zemske poštne znamke izlet 1850-1870, čemogoče še prilepljene na pismu ali odlomkih pisma nakupijo, se V vecji množini in se prav dobro plačajo. Ponudbe je nasloviti na uprav- niMvo tega lista. Ivan Kravos priporofca svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornju St. II. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti cluliovščini in slav- nemu občinstvu v mcstu in na dežoli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/a kilainod cnega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stclna ulica hi. št. 2. Prodaja- stroje tudi na teden ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše^ kakovosti. Priporoča se slav. obČinstvu. kupite vedno najboljše pri domači tvrdki J. 1M, GflRICL št. I0 20Ska št. I0 Rojaki, spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega Doma". Praktikanta sprejme Posojilnica in Hranilnica v Ajdovščini. Plača po dogovoru. Nastop službe s l. juiiuarjein 1907. Prošnje za to službo naj se vlože do 15. decembra t. 1. pri Posojil- nici in Hranihiici v Ajdovščini. ,CentraIna posojiluiea6 rcgistrovana ^adruga v Qoriei, uliea Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesBčna odplačila u pctih Iciiii in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 r.D menicc po 5VL no uknjižbo po S°|o z lf8°o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilno vloge je nespremenjena. I». Schindler aSÄ pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mlinc za saiijo in grozdje, stiskalnice za sadjo in grozdje, škropilnico, poljska orodja, stiskalnico za sonn, nilatilnico, vitlc, trijcrje, čistilnicc za žito, luščilnico za koruzo, slamoreznico, stroj za rozanjo repe, mlinei za golanjc, kotlo za kuhanjc klajc, ' sesalke za vodnjake in guojnicc, vodovode, želozne , ccvi, svinčono cevi. ooooooooooooo * sedaj po zcpet zdatno znižanih censh Ravno tako vsc priprave za klotarstvo: medono pipe, scsalko za vino, punnjeve in konopljcnc cevi, gumijcve pločo, stroj za točenjc piva, škri- nje za led, stroje za slailoslcd, pripravc za izde- lovanje sodövke in poncöih vin, mline za dišavo, kavo itd. ; strojo za izdolovanje klobas, lehtnicc za žlvino, tchtnice na drop, stebcrske tohtnico, nanüzn'e tohtnice, docinialno tehlnico; železno poliišlvo, žolozno blagajno, šivalne strojo vsch seslav, orodja in stroje vsakc vrsto za ključav- ničarje, kovače kleparjo, scdlarjc, plcskarje ittl. Vse z vecldinnn jamstvom, po iinju^odnejih plačiliiih po^o.jili, kakor tudi na obroke. ^ l'eiiiki z več kot 500 slikaini brezplačno. ' Prekupfi. in a|;entjc se vsak čas sprejmejo. DopiHiije se tudi v slovenskem jeziku. Ivan Schindler Dunaj IM.|i. Erdberggasse 12. „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritiičju — Dimajska cesta 19 Vsx>rejema: 1. Zavarovaiija vsakovrstnih poslopij, preiničniii in pridelkov proti požarni škodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poskod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko dcželno za- varovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska zavarovalnica sprejema savarovanje pod tako ugodnimipogoji, dase lahkomeria vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provzijinastavljajospoštovaneosebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. WF Svoji k svojim! "Wl Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!