Paštaiaa plačana v gatovini. Posamezne številk« i din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Urednifitvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon It. 73. ] L, «91 o XXIII. &i 48. * r*»rfti, 2. decembra 1939 Naročnina: celoletno 40*- din, polletne 20-- din, četrtletno 10'- din. * === Politični otročaji List „Slovenija" je bil ustanovljen z name-•ota ,da se kot nestrankarski list bori za avtonomijo Slovenije. Nastopaj je proti vsem strankam, ki so podpirale ali vsaj dopuščale centralizem in junJltarističnil. miselnost Podpiral je borbo edine avtouomistične stranke bivše SLS, ki je pozneje vstopila kot celota t JRZ, ne do bi bila kakorkoli spremenila -roj program. JRZ je ravno na zahtevo bivše .SLS sprejela v svoj program najširše samouprave z vsemi atributi kulturne, gospodarske in finančne samostojnosti. Pri izvedbi toga programa je prišlo do spora v JRZ, v katerem boju je zmagal naš voditelj dr. Korošec. JRZ sedaj izvaja svoj program ter j'' sklenila sporazum z bivšo HSS in SDS, ki daje Hrvatom avtonomijo ter pripravlja avtono-■listično ureditev Slovenije in vse države. Dospeli smo na podobno prelomnico, kakor leta 1918. 2e nekaj časa pa opažamo, posebno pa od časa, ko se je iborba za avtonomistično misel odločila za našega voditelja, da skuša Hs-t „Slovenija" z več ali manj okusnimi aH »cokusnimi opuzkami omalovaževati delo in uspeh našega voditelja in ponižaiti njegovo t>olitično moč in ugl^d. „Slovenija" z dne 17. II. 1939 pa je že odkrito nastopila politično strankarsko pot. Priporoča novo slovensko stranko. Ob vseh prelomnicah se porajajo nove -Iranke in strančice, struje in strujice. ki vsaka zase hoče prevzeti vodstvo naroda. Vsn-ku stranka nujno stremi za tem, ali to priznava ali ne. da postane večinska stranka, ali vsaj vladajoča stranka. Stranka ki iz/.ubi ta tilj, se odpove pravici obstoja. Zato je govorjenje o strankah, ki naj bodo le za opozicijo, otročje, če ne naravnost neiskreno. Priznamo, da v vsakem narodu nujno morajo obstojati razne struje in smeri že radi različnih kulturnih, gospodurskih iji socialnih nazorov, pa tudi radi različnih stanovskih in drugih interesov. Zato je cepljenje narodnih »i! na razne stranke in struje naraven pojav, ludi Slovenci imamo dovolj in za maj narod še več kot dovolj raznih smeri, ki llitvat-jajo naravne pogoje za takozvane protiigralce. I/ tega stališča tedaj Slovenija no more ute. ineljevati potrebe nove stranke. Ali pa more očitati „Slovenija" obstoječim opozicijskim strankam manjšo poštenost, kot jo njen člankar že ob nerojenem rojstvu nove stranke sam pokaže. Ves program, ki ga naj lii imela nova stranka, vsebuje neutemeljeno obložijo obstoječi vodilni in večinski stranki. S tako neiskrenostjo in neresnicoljubno«tjo se vendar ne da priklicati na dan stranke, ki bi po svojih „čistih namenih" in svojem stvarnem delu, ..vzgojno vplivala" na naše politično življenje in uveljavila ..strožje pojme o politični morali". Ah pa jt. |K)trebna nova stranka radi našega narodnega programa? Če naj bo njen namen, da tvori le „pošteno opozicijo", potem rte vemo, kako naj prisili vse pomembne politične skupine, da se zedinijo na skupni mi niinalni in okvirni narodni program. Ali je potrebna stranka, ki bi dosledno in brezkompromisno zastopala avtonomno sloven-sko misel in jo v trenutku. ],,, j,, i „j /n .,. (rihbnii-|oSlovenije /o dobojevan, začela šel,, ustanavljali;1 Ali ni nepošteno očitati stranki, ki je izvo-jevala z ogromnimi strankinimi žrtvami avtonomijo Sloveniji'. nedoslednost h\ kompromisnost? Kdor sedanji obstoječi, vodilni in večinski stranki tega ne priznava, mu je pogled \ stvarnost zastrt bodisi radi osebne "/aljenosti ali radi sorodstvenih vezi. seveda (e ni nanj vplival ne|K>šten način borbe obstoječih opozicijskih strank. Vsak politično razsoden človek \ Sloveniji ve, da nikjer v državi in tudi ne v sosednji banovini Hrvaški ni toliko politične in osebne svobode, kakor je je v Sloveniji, četudi kompetence niso prenesene. Ali odgovarja demokratičnim načelom, če se i/daja interese države in naroda? Zločin nad narodom in državo bi storil, kdor bi demokra-tijo tako razlagal, da je y tako zmedenih čamili dovoljeno vsakomur vse. karkoli si kdo izmisli, ali je plačan celo iz tujine. Zato je naravnost dolžnost vodilne stranke, da odstra-nja iz javnega življenja vse destruktivne elemente in vso tujo navlako. Clankar priznava, da imamo med našo mladino več ideološko opredeljenih skupin, da pa poizkusi zvariti različne nazorske in politične skupine v eno politično enoto ne morejo imeti trajnega uspeha. Člankar je mneuja, da bi mladina, ki se zbira okrog „Slovenije", mogla združiti vse, kar izhaja iz slovenskih podstav in kar odklanja „vsako politično varilstvo in vodstvo zunaj naroda, a tudi vsak izključeni politični nazor." Da lxi se zbirala kaka mladina okrog „Slovenije", dosedaj nismo vedeli. Kako naj bi se v bodoče zbirala mladina okrog nje, pa si tudi ne moremo predstavljuti, ker je vendar boj za avtonomijo v bistvu že končan. Imamo vtis, da je člankarju potrebna nova stranka v bistvu le radi odklanjanja kor.fes'o-nalne stranke in radi tega, da se duhovščina umakne iz dnevne politike. To je že tako obrabljeno sredstvo političnega boja, da ga je sita že vsa naša javnost. Večno očitanje vodilni slovenski stranki, da je konfesionalna ali z drugo besedo „klerikalna",, ter zahteva, da se mora duhovščina u-makniti iz dnevne politike, je ne samo krivično, ampuk nedopustno celo po tistem pro- gramu, katerega člankar razvija. Ako naj nova stranka uveljavlja strožje pojme o politični morali, potem bi morala vsaj objektivno priznati, da se vodilni slovenski stranki ne more očitati konfesiorializma in da je za politično življenje Slovencev velika škoda, ker se je večina katoliške duhovščine umaknila iz dnevnega političnega življenja. Pok. dr. Krek ni le nastopil proti takozvanomu „klerikalizmu" v stranki, ampak je istočasno zahteval, da mora sleherni kat. duhovnik delati tudi izven cerkve na gospodarskem, kulturnem, socialnem in političnem polju v korist slovenskega naroda. Kako naj bi bile sicer katoliške verske vrednoto in koristi popolnoma zuvarovane, če bi se njeni predstavniki sploh potegnili iz političnega življenja. Kako naj bo n. pr. zavarovana demokracija, če se potegnejo iz političnega življenja vsi pravi predstavniki in zagovorniki demokratične misli. Le eno moramo člankarju pritrditi. Za sno-vanje stranki« so poklicani samo zreli, razgledani možje z globoko zavestjo odgovornosti. Zaradi ambicije nekaterih politikov se ne moremo iti stranke. Vodstvo stranke mora bili v rokah ljudi, ki jih vodijo samo č'sli nagibi in ki ne iščejo nobenih osebnih koristi. Tako stranko pa že imamo in ne potrebujemo druge. škerbee Matija: Kdo Vam je bližji Ali so taki bliže? Pred nekaj dnevi vstopi v župno pisarno v zimskem mrazu slabo oblečen delavec, brez suknje, brez zimske obleke, s strganimi čevlji, ves bled in shujšan. Na prvi pogled se je. videlo, da glad in |K>manjkanje gloda, po njegovem telesu. Skromno in boječe je prosil, da bi mu kako oskrbel čevlje, ker ima vse strgane, da ne more niti na delo na cesto, sam pa jih kupiti nikakor ne more. „Kakšne pa so vaše družinske razmere, kje pa ste l»li v službi in na delu, da si niste mogli nabaviti niti čevljev?" In pričal je v pretrganih stavkih pripovr dovati svojo žalostno zgodl>o: „Jaz sem N. N. Imam ženo in tri otroke. Pred dobrimi šestimi leti sem prišel v tovarno, kjer sem imel primeren zaslužek. Kakor hitro pu sem prišel v tovarno — dobro znano kranjsko tovarno — so mi od vseh strani naiuigu-vuli marksisti, da ne bom mogel ostati tam, če so ne organiziram pri njih. V strahu za svoj kruh sem se res organiziral v marksistični strokovni organizaciji. Po dveh letih so bile v tovarni redukcije in pri tej priliki so ' bili reducirani tudi nekateri marksistični de-| lavci. Tako sem spoznal da njih organi/a-j cija ni tako močna v tovarni, da bi preprečila redukcije svojih članov in sem zato izstopil iz organizacije. Ko so pa marksisti videli, da nočem biti več v njihovi zvezi, se je pričela gonja proti meni. Tu in tam so se pričele dogajati v našem oddelku nerednosti in pogreške. Kdo jih jo napravil, ne vem, to pa vem. da so me moji tovariši marksisti očrnili pri mojstru, da sem vsega tega jaz kriv. Očitali so mi, da sem malomaren in kriv vseh pokvar. Ko je nekoč iskal mojster sposobnega delavca za neki stroj, sem na prigovarjanje tovarišev moral reči, da ne znam tega delu, dasi sem to dobro znal vršit in tako je prišel drugi na to mesto. Od več strani sem slišal, da bom moial prej aii slej iz tovarne, ker ne držim z marksisti in neki odličen član te or ganizacije mi je naravnost rekel, da je on za to, da moram iz tovarne ... In letos spomladi sem res bil odslovljen in sem moral na cesto . . ." lako je pripovedoval ta mož. Ponovno sem ga vprašal, če je vse to res, kar je pripovedoval in če bi mogel to tudi pričati, pa mi je ponovno vse to potrdil. Napravil sem z njim zapisnik, da ga imam pri sebi kot dokuz za marksistični teror, ker imam pri sebi napisanih že par takih slučajev iz iste tovarne. j ko so mi delavci pripovedovali, da so v nevarnosti, da bodo ali da so že morali na ceslo I iz tovarne, ker niso hoteli z marksisti. Nikakor nočem trditi, da vodstvo tovarne i namenoma meče iz službe ljudi, ki niso or-| ganizirani pri marksističnih organizacijah. To I hi bilo krivično. Taki in podobni dogodki so 1 le strašna priča, kako moralo vzdržuje med j svojim delavstvom marksizem. Noben kapita-I list ni tako krvoločen in brezsrčen, kakor je j marksizem. Mi vemo, da so v Avstriji marksisti prirejali I celo štrajke v tovarnah, če je sprejel tovar-j nar na delo deluvca krščanskega prepričanja, i Mi vemo, da v Rusiji krščanski delavec ne j dobi službe in ne kruha. Ves svet je lahko j videl v Špuniji sadove marksistične vzgoje, ki je pobijala delavce, ki niso hoteli biti sužnji marksizma. To je marksizem v praksi. Nikdar ni bil kapitalizem tako l'-rezsrčon in brutalen, tako krivičen in tako nasilen, kakor je marksizem v praksi, kadar dobi v roke oblast! Konkretni primeri 1 Pa moramo čuti od nekaterih ..krščansko mi-I slečih?!, da so jim marksisti bliže, kakor i ..klerikalci". Saj smo čuli ob priliki strašni' I morije, ki jo je povzročil marksizem v špa-i ni ji, da so nekateri „katoliki" celo javno sku: i šali opravičevati divjanje marksizma v Španiji in metati nekako krivdo za to na španske I katolike. Pa se izmikajo in pravijo: „Nam je v konkretnem slučaju lažje sodelovati z levičarji. I kakor s .klerikalci", kakor mi je pred dnevi j pisal neki akademik Zarjan. No, pa nekaj „konkretnih slučajev" I Bilo j<; leta Gospodovega 1932. Nasilje iu krivica sta takrut vladala nad slovenskim na-j rodom. Takrat so nas vlačili po ječah in oigu-j nizirali proti nam krivoprisežnike. da smo I morali \k> krivili v ječe. Med sodnimi akti I o šenčurskih dogodkih je med drugimi tudi akt. j ki pripoveduje sledeče: I \ kranjski občini živi velik marksistični I priganjat, ki agitira za revolucijo iu Moskvo. I Bil je tuk že 1. 1932. pa je bil obenem konfi-j dent žandarmerije in je lažnjivo ovajal krunj-I sko duhovščino. Vse to je v sodnih aktih o j našem procesu. Ali vam je tudi ta ..v konkretnem sjučaju" i bliže, kakor mi. ki nam pruvite ..klerikalci"' ! Kar krasna biižina bi bila to. I Tn ie en konkreten slučaj ..konkretnega" ] sodelovanja. j Bilo je ob času velikega štrajka v Kranj«. Danes mislim že vsak delavec v Kranju t» dobro ve, da organizatorjem takratnega štrajka ni bilo na tem, da bi izboljšali položaj delavstvu. Njim je bilo glavno to, da bi povzročili med delavstvom revolucionarno gibanje, pa čeprav bi pri tem prišlo do prelivanja krvi. To bi jim bilo zopet služilo za agitacijo o krvavem „klerikalnem" režimu. Ko se je štrajk žalostno končal, so od Moskve dirigirani skrivni voditelji takoj spoznali, da l>i bila za nje velika nevarnost, če bi delavstvo spoznalo, kako so ga strašno zapeljali. Pa so hitro vrgli — to so mojstri v lažeh— med zbegano maso delavstva zločinsko govorico: „Vsega so farji krivi! Kranjska duhovščina se je preoblekla v policaje in je pretepala delavce in jih gonila iz tovarn. iNa Oa-šteju je pri brizgalni stal sam ljubljanski škof pripravljen, da bi obbrizgal delavefe, če bi ne hoteli iz tovarn." Ni je bedarije ia svetu, da bi je užaljeni, razburjeni in nahuj-skani ljudje ne verjeli. Tudi te gorostasne govorice so nekateri verjeli. Ali so ti levičarski labrikatorji laži in klevet tudi vam bliže v „konkretnem" slučaju? Da, v konkretnem slučaju je šla ouim marksističnim voditeljem štrajka na lim tudi krščansko-socinlistična strokovna organizacija, da je sodelovala pri štrajku. Kranjski člani so pač bili v dobri veri, da gre za dobrobit delavstva. Med štrajkom so pa spoznali, kako strašno so jih potegnili marksisti. Pa mi je eden izmed krščanskih socialistov takrat zatrdil: ..Nikdar več rie gremo z marksisti, ki tako zlorabljajo naše zaupanje. Ko bo štrajka konec, jim bomo že povedali in nastopili pro: ti njim." Toda iz Ljubljane so prišla po štrajku navodila, ki so kmalu pomirila dobromisle-če kranjske krščanske socialiste. In kmalu na to smo slišali na shodih JSZ, da se udriha ne proti marksistom, ampak proti krščanskim delavcem, ki so organizirani v ZZD. To bo najbrž sodelovanje v „konkretnom slučaju" kjer se nekateri čutijo bliže marksistom. kakor .klerikalcem" . . .? V kranjskem občinskem odboru sedita tudi dva zastopnika JSZ. Do zadnjih mescev sla vedno sodelovala z večino, ki je v resnici mnogo storila tudi v socialnem oziru. Zadnji čas pa je nastalo kar „konkretno" javno sodelovanje med krščanskimi socialisti, ki jim dajejo takt gospodje iz Ljubljane, med marksisti in med JNZ. Tem krščunskim socialistom so v tem konkretnem slučaju bližji marksisti, pristaši onega nazora, ki terorizira krščanski' delavstvo in bližje tudi pristaši one stranke, ki nas je svoj čas preganjala radi slovenstva. Naj nav idem konkreten slučaj tega sodelo- Pred mesci je v Kranju povzročila živahno debatiranje ponudba moje malenkosti, da kupim od občine graščino Prevolo. Želel sem tam napraviti sanatorij predvsem za delavce. Vršili so se že razgovori z vodilnimi krogi pri OUZD. du bi isti dajal svoje zavarovance v te sanatorij. Saj je jasno kot beli dan, da kia.njski tovarnarji in meščani ne potrebujejo sanatorija. Zadevo sem javno razložil, Naši ubogi delavci morajo v ljubljanski bolnišnici navadno ležati po dva ali celo po trije v eni postelji. Tej bedi sem želel odpomoči z lepim sanatorijem, ki bi ga bila napravila zuptin iitidurhiuu iz lastnih sredstev, ko bi bila prodala nekaj posestvu. To bi bilo vendar izrazito dobrodelno in socialno delo. Vsak količkaj pošten človek je moral to priznati, naj bo še tako velik nasprotnik katoliškega duhovnika. Toda nekaterim to ni bilo prav. da bi katoliški /upnik v Kranju to delo izvršil. Oni. ki so bili ..najbližji" v tem konkretnem sluČHJu so stopili skupaj in napravili pritožbo proti temu. da bi občina prodala Prevolo za bolnišnico župni nndarbini. Sle so ro-vorice po Kranju, da bo Škerbee delal „kšef-le", žal so neknteri tudi to zlobno podtikanje v erjeli. In na dotični j > i i i < j > 1 > i se poleg zastopnikov JNS in marksističnih voditeljev bleste tudi častna imenu voditeljev Jugoslovanske strokov -(Dalje na 3. strani spodaj.) stran 2 »GORENJEC« 1% občinske seje JSLmnallsasljahst dela. • Vodovod je dovršen, • Računski zaključek Mestne hranilnice »prejet. - Podaljšek Gosposvetske cente. Pretekli četrtek 23. novembra ob 18. uri se je t občinski posvetovalnici vršila 21. seja kranjskega občinskega odbora, na kateri se jV obravnavalo nekaj tekočih vprašanj. Poročila predsedstva. Poročila je podal župan g. Cesenj in se ua-■ašajo na sledeče zadeve: a) najprej je podal poročilo o stanju blagajne za mesca september in oktober; b) snimanje terena za regulacijski aačrt se je oddalo geodetu g. Perčiču za pavšalno vsoto din 24.000.—, ker je bila ta p°-andba izmed 4 najugodnejša. Treba bo izmeriti ves teren med Savo in Kokro nrl Stare pošte do Perivncka in pa do Male Rupe, na levem bregu Kokre pa vasi Klane in Prrmsko-»08 c) ministrstvo za gradnje je odobrilo proračun za novo poštno poslopje v Kranju v znesku din 1,514.937.38; č) odobrilo se je po-wjilo za nevo pokopališče v znesku din 300 000 na prihodnji seji se bo predložil obračun v tej zvezi nastalih stroškov; d) odbor »Jugoslovanske unije za zaščito deco je razposlal popisne pole za popis otrok; e) 9. novembra je bil priključen na kranjski rezervoar novi vodovod Preddvor Brdo Kranj, s čemer je poskrbljeno, da v Kranju vode ne bo več primanjkovalo, prihodnje leto pa se bo gradil vodovod iz Kranja v Stražišče in bo ob tej priliki vodovod napeljan tudi na Gorenjo Savo; f) zadnje tedne delajo kanalizacijo od Jelena pa do Bekselna, delo je prevzelo podjetje „Slograd", ki gradi skozi mesto modernizirano cesto in bo ta kanalizacija stala občino din 100.000.—, od katerega zneska odpade na cevi din 20.000.—, na delo samo pa din 80.000.— ter je bila kanalizacija potrebna za: to, da se bo moglo potem na tem odseku po-popraviti in s kockami tlakovati cesto, hišni posestniki pa bodo lahko napravili priključke na glavni kanal: g) pročitalo se je poročilo liunske uprave glede pridelovanja zelenjave nn praznih zemljiščih v svrho prehrane rev uejših slojev, tako v mestu, kot zlasti po vaseh, kjer naj vaški odbori v bodoče odstopijo taka zemljišču, naproša pa se tudi privatnike, da oddajo pnizna zemljišča revnejšim slojem: k) nekateri odborniki so se pritožili, zakaj ni bil novi član uprave g. Krč povabljen k seji uprave, nakar je g, župan pojasnil, dn banaka uprava zadeve še ni rešilo. Odobritev računskega zaključka Medne hranilnice. Član uprave g. Fock M. je podal na seji obsežno poročilo o zaključkn in l.ilanci Mestne hranilnice v Kranju za 1. 1938, ki je eden naj-solidncjših zavodov v Dravski banovini. Denarno gibanje v preteklem letu je bilo sledeče: prejemkov je bilo din 59,255.956.61, izdatkov pa din 58.943.596.16, skupni promet je torej znašal din 118,199549.77, čisti dobiček za leto 1938 pa din 202.116.68; računski zaključek in bilanca soglasno sprejeta. Prošnji PZ in OUZD. Pokojninskemn zavodu se je na njegovo prošnjo znižalo občinsko gradbeno takso pri novi pulači zgrajeni v Kranju in sicer znesek din 3.240.— in se je upoštevalo le fakti."ne izdatke v znesku din 5.190.035.—. Prošnji OUZD za znižanje vodarine občinski odbor ni ngodil, temveč se bo OUZD računalo vodo po din 2.— za kubični meter, to je prnvtnko kot ostalim strankam. Podaljšek Gosposvctske ceste do Blejske ceste. Zupan g. Češenj je poročal o podaljšku Gosposvctske ceste do nove Blejske ceste. To se pruvi, da se bo s ceste, ki vodi na Kokrico. napravila mesto sedanje ozke bolj stezi podobne poti prava 9 m široka cesta, ki Ik> vezala Jezersko cesto po bližnjici s ccs*t> proti Bledu. Ta zvezna cesta je bila že dolgo v načrtu občine. Napravila se bo še letos, če bo mogoče, če ne pa spomladi. Nova širina ceste bo pa seveda zahtevala odkup zemljišča. Ta: koj poleg nove Blejske ceste se nahaja Ritmov čeva parcela. Rakovfteva gospa bo dal« zemljišče zastonj, zato pa lx> dobila lep dohod na svojo parcelo. Nadaljna parcela je Pahor-jeva. Ga. Pahor zahteva i.a zemljišče, ki ga občina potrebuje, din 20.000.— , dočim so občinski odborniki sklenili, dt plačajo, din 12.000.—. Ga. Pahorjeva mora tudi na svoje stroške prestaviti ograjo. Zupanovega vrtu in vrta ge. Miklavčičeve novu cesta ne zadene, pač pa vrt „Jugočeške , ki bo morala odstopiti del sveta pred ograjo in ograjo pomakniti nuzaj za dva metra, kar bo storila občina. Zu-| enkrat se l>o napravila nova zvezna cesta od nove Blejske ceste do ceste na Golnik, pozneje pa preko Sokolskega parka do Jezerske ceste. To je ena izmed cest, ki deli ruzne stavbne bloke in je v regulačneni načrtu šc več takih lest zamišljenih. Na novi cesti sicer velik/' prometa ne bo, vendar bo za voznike odpadel ovinek okoli Bekselna. Lahko se reče, da bo I iu nova zvezna cesta vso okolico v tem delu j precej spremenila, pa tudi uredila. In Se drage s&devr. V upravo društva .Zajednica Dk>m in šola" se je imenovalo obč. odbornika g. Toporiša Ivana. Oddaja gradiča Prevole v najem planinskemu polku za moindursko skladišče se j ne more izvršiti, ker se občina pogaja z voja-] sko upravo za nakup tega posestva. Poslovnik zu poslovanje občinskega odi>ora se bo radi nekaterih sprememb obravnaval na prihfldaj« občinski seji, zato se ni še odobril. Javni seji je sledila tajna seja. Kranj in tujski promet Na občnem »boru »Tujsko»prometnega društva'* »e je sklepalo o likvidaciji društva, o prevzemu „Putnika6* po društvu in o ustanovitvi »Gorenjske tujako-prometne *rc*e". Pretekli četrtek zvečer se je v prostorih hotela „Kranjski dvor" vršil redni občni zbor „Tujsko-prometncga društva v Kranju". Udeležba je znašala okrog 30 oseb, katera številka sicer sama po sebi ni impozantna, če pa upoštevamo, da so bili med navzočimi zastopniki oblasti kot n. pr. občine in vseh društev ter gospodarskih korporacij, ki imajo interes in tudi besedo glede razvoja tujskega prometa v Kranju, potem ta številka pomeni nekaj več. Med poročili funkcionurjev je bilo najvažnejše poročilo tajnika g. Kožmana, ki je podal pregled vsega dela, naporov in trudu društva za izboljšanje tujsko-prometnih prilik in pogojev, od katerih je razvoj in napredek ter gospodarski donos tujskeg'a prometa odvisen. Poročilo je obsegalo vse podatke do I. 1931. nazaj in ga lx>mo prihodnjič objavili posebej. 1'lagajniško poročilo se je podalo za dve leti nazaj in je bilo dohodkov din I23.00O.—, iz tlatkov pa din 120.000.--, tako dn znaša prebitek okrog 3.000.—. Med dohodki naj omenimo podporo občine, ki je za dve leti znašalo din 66.000.—. „Tujsko-promietno dnu.rvo" „Putnika". želi prevzeti Navzoči zastopnik ..Zveze za tujski promet" g. dr. Žižek je podal poročilo o poslovanju podružnice „Putnika", ki izkazuje za 1. 1938 din 17.240.— zgube, letos pa je dosedaj zgube din 4.814, do konca leta pa bo znašala 6000. — din 1. 1940 pa čez 17.000.— din Pri teh UgOi tovitvah je nastala ostra debata, v kateri je zlasii tajnik g. Kožman trdil, kolikor je njemu znano, zgube ne more biti in je to dokazoval s številkami. Zveza se je namreč obrnila na kranjsko občino naj ta poda jamsivo, da bi krila sedanje in bodoče Igtlbe ..Putnika". ..Tujsko-prometno drušftvo" bi bilo priprav' ljeno v sporazumu z občino kriti te izgube, toda pod pogojem, da prevzame podružnico „Putnika" v Kranju popolnoma v svoje roke in svoio režijo. V tem slučaju prevzame vsa pasiva in aktiva „Putnika". Dosednj je društvo dalo ..Putniku" brezplačno na razpolugo lokai, ki je društvo veljal din 70.000.-. Glede prevzema „Putnika" po ,.Tujsko-promgtne» društvu" v Kranju je g. dr. 2ižek odgovoril-da ni Zveza kompetentnu za tako akcijo, a« pak „Putnik" v Beogradu nakar mu je g Kožman pokazal pismo „Putnika" iz Be* grada, kjer isti pojasnuje. da ima glede tega odločiti le Zveza v Ljubljani. Dalje je 2 Kožman tudi opozoril na dopis iz. 1. 1936, v katerem je Zveza v Ljubljani društvu v Kra: nju „Putnika" direktno ponujala. .,Tujsko-pro. metno društvo v Kranju" je pripravljeno ..Putnika" popolnoma vzeti v roke, ali pu splok nič. Zu zgube pu ne bo jamčilo. Potem je govoril župan g. Češenj, ki je poročal o vseh delili, ki bodo v prid tujske' mu prometu, tako nove ceste, vodovod, kopališče, predvideno pa je, da se bo prihodnji leto že tlakovalo glavne ulice. Jamstvu fM primanjkljaj ..Putnikove podružnice občina n«1 prevzame, ker to jamstvo nima nobenegn določenega obsega, pač pa bo še nadalje da jala podporo „Tu jsko-prometnemu društvu"". Občinu tudi zahteva, da „Putnik" v Kranjo ostane. Ali naj se društvo likvidira? Pravilnik o tujskem prometu zahteva, d<< se pri občinah osnujejo krajevni turistični odbori. Zato se je tudi v Kranju osnoval tal odbor, v katerega so se imenovali oni obe odborniki, ki so že bili določeni kot zns'op-niki občine v „Tujsko-prometno društvo". Ker ima tak turistični odbor obširnejše kompetence, kot društvo, se je smatralo, da dveh sorodnih društev treba ni, in da naj se „Tujsko-prometno društvo v Kranju" likvidira. Radi tega se je to vprašanje postavilo kot po: sebna točka na dnevni red in je nastala tudi precejšnja debata. Končno je obveljal predlog g. dr. Šilarja, ki je bil tudi soglasno sprejet, naj društvo kljub ustanovitvi Turističnega odbora še ostane,, dokler se ne reši vprašanje „Putnika". G. dr. Žižek je tudi pojasnil, dn Turistični odbor s pravnega stališča ne more prevzeti „Putnika", ker benska uprava tega ne pusti. Društvo pa imn celo prednost po za konUi da lahko dobi „Putnika". Salva je rezko odjeknila, po mrtvih tokavah je pela burja svojo otožno pesem, še otožnejša je bila pesem lovskega roga, ki se je tako žalostno razlegal čez pokopališče. Še poslednji pozdrav svežemu grobu — zelene vejice s klobukov tovarišev lovcev in končano je bilo. leden dni pred to poslovitvijo sva kramljala s starim logarjem Matejem, Tedaj sem bil slučajno brez puške. Njegova koča, njegova spalnica, obednica in salon — vse je bil en sam prostor, prepoln rogljev in rogovja. Ob šilcu žganja za dober dan in dobro sine, kot je dejal, sva pričela razgovor. Nad ognjiMifha ognjišču je vrela in pela voda, za zupečkom je ležal bel, rumeno lisast istrski brak, z Matejem pa sva sedela kraj peči in čakala, kdaj bo prenehala burja plesati s snežinkami. Odkašljal se je. pokazal z roko na vse Iri stene in dejal nekam trudno; ..Poglejte lobanje, vsake komaj pol. Ha. in te mi včasih kar plešejo, kar okoli mene gredo, se vrste in vsaka mi pove svojo povest, svojo dogodbo, vsaka me po svoje kratkočasi, čeprav je samo bela. bela kost... Vsako rogovje, vsaki roglji doživetje zase, del mene samega! Glejte, to so pomniki mojega življenja in kamenje stavbe, ki se bo nekoč porušila, podrla! Ko me ne bo več, bo vse šlo. vse narazen, na vse vetrove in ves ta okras, vsi ti spomini bodo zginili, bodo nepotrebna navlaka in bodo viseli po hišah, pri ljudeh, ki jih sploh ne. bodo jemali v misli, ki jim bodo povsem odveč, v napolje... Ej, gospod, ali ni hudo, če človek na i o pomisli? Premolknil je, si nažgal pipo, me pokaral radi cigarete in tehtno počasi dejal: „Pa se vseh teh iobanj drži kri, nekaterih pa še človeška!" Neverno sem ga pogledal, nakar mi je še enkrat potrdil. Izz 'al sem ga. Pričel je! „Prav na predvečer telovega je bilo, tega je že skoro četrt stoletja, ko sem jo rinil v Kačjo rido. 1 ep šesterak je hodil na pašo in ker je bilo gospodi preodročno, so mi dejali, naj ga za praznike pihnem. Ni me pa mikal samo srnjak, pač pa tudi Suhov Groga, ki je lazil za mojimi srnjaki in za mojo Minico. Vedel je, da mi je Kačja rida odročna in da moram paziti bolj nevarna mcsla. Sonce je stalo še visoko, ko sem že sedel v rebri in čakal srnjaka. Kar se v dnu trate nekaj zamaje in — spoznal sem Suhovega! Ker sem bil dobro skrit, me ni mogel videti, pa tudi on se je kmalu zgubil v gostem podrastu. Prej pa, kot sem si mislil se je pripravilo k nevihti, pa tako sem si dejal, do mraka ne bo nič hudega. Oziral sem se po oblakih, ko sem se pa spet ozrl na pose-kovje je stal že sredi njega moj srnjak in gledal naravnost proti meni. Veter je vlekel od njega proti meni in me zato tudi ni dobil v nos. Stal pa mi je ostro obrnjen proti meni, bokov nisem videl. Jel se je pasti, jaz pa dvigat puško, češ, se bo že obrnil. Kar je v dnu poseke počilo, srnjak je planil še enkrat, dvakrat in obležal! Matic, sedaj pa pozor! Dvignil sem puško k licu, risanko sem imel in čakal. Kmalu je bil Suhov pri srnjaku in na planem, tedaj sem pa zarjul, kar so mi mehovi dali; „Groga stoj!" Na moje največje začudenje je Groga mirno obstal, na poziv odložil puško in dvignil roki. Ko sem mu izpraznil puško in žepe, dokaj je imel še nabojev, sem mu oprtal srnjaka in prazno puško in dejal: „Se-daj pa z menoj na orožniško postajo!..." Brez besed se je obrnil in šel pred menoj. „Groga en sam poizkus begu, naprej že veš!" Šla sva po-prek čez hosle. Kar je jelo strašno grmeti in treskati, med viharjem so padale prve svinčeno težke kaplje. ..Matej, vedriva pod skalami! je naenkrat povzel Groga in sam zavil pod stolpaste skale nud ..kačjo zijalko". Dobro, sem odvrnil in mu sledil. Kmalu je lilo kot iz škafa, midva sva vedrila pod previsnimi skalami in oba trdovratno molčala. Kar je pa jel Groga prositi: ..Matej, pusti me še za danes in obljubim ti. da ne bom več hodil za Minico." Grdo sem zaklel in dejal, da nisem naprodaj tudi za dekleta ne. Groga se je nesramno zarezal, pogledal me izpod čela in mi dejal: „Tudi prav, bom pa drugače naredil!" V hipu se je pognal navzdol, srnjaka je med ve-drenjem odložil in divje zavriskal. Planil sem za njim, pa preden sem ga dohitel, je stal poleg ..Kačje zijalke". „Se me upaš dotakniti?" mi je izzivalno dejal. — za oba ima Kačja zijalka dovolj prostora!" Zagrabil sem ga za ovratnik, potegniti sem ga hotel proč. v hipu sva se spoprijela in kolebala nad žrelom brezdna. Že me je prijel za grlo, ko sem se dokopal do ročaja noža in mu ga z vso silo zabodel v stegno. Zarjul je prav nečloveško, zi-krilil z. rokami in vznak treščil v brezdno. Divjal sem po orožnike in ljudi, bilo je prepozno. Groga se je ubil. Na večer smo spravili Grogo in srnjaka v dolino. Moja Minica je za Grogom silno jokala in dala s tem vedeti, dn ji je bilo za Groga več kot za mene, ljudje pa so se me poslej izogibali, kot živega peklenščku, pa sam ne vem zakaj. Počasi je vstal, snel s stene močno srnjakovo rogovje, mi ga pokazal in zamolklo dejal: „Tale j pa Grogov!" Odkašljal se je in nadaljeval: „Enemu pa sem prevrtal črepinjo, pa čeprav je bil krščen! Veste, tam v Zagorju je bilo, kmalu po vojni. Pušk in nabojev nič koliko, pokalo je povsod in tudi jaz sem imel skrbi in dela na pretek, da sem obvaroval tisto malo srnjakov, ki so še ostali. Zaklatil pa se je tedaj k nam nekov Talijan, ki ni dal miru ne ljudem, ne divjačini. V Zagorju sva se srečala in takoj je začel pokati po meni. Pa je slabo meril! Jaz sem malo bolje! On mi je skrivil samo tele prste; pokazal mi je pohabljeno levico, jaz pa sem njemu po nerodnosti prevrial glavo. Pa še sitnosti in pota sem imel potem. Saj veste, da ni dobro hoditi okoli zdravnikov iu okoli sodnikov! Z zdravjem in pravico je že tako. dn je tem bolje, čim dlje ju ne iščeš!" Snežna mečava je jenjala, poslovila sva se. poslovila poslednji?! leden dni kasneje so našli v Zagorju starega Mateja mrtvega, imel je prestreljene prsi. Divji lovec... Pa mi ni zaman dejal, da včasih okoli njega plešejo lobanje in dn vmes celo ona Tali jnnovu... »•ORENJEC« T £ D £ H S K £ M O VI C £ KRANJ PRAZNIK ZEDINJENJA. . Občina Kranj priredi s sodelovanjem društev «lr*vi ob 8. uri v veliki dvorani iNarodncga atoma proslavo praznika Zedinjenja. Na spo-»edn bodo pevske in orkestralne točke »:er govor. S svojo udeležbo pokažimo svojo naredao in državljansko zavest, katere afirmacija je zlasti v teh časih še posebno ^potrebna. Zato srvečer vsi na proslavo Zedinjenja. Osebna vest. V torek, dne 28. novembra je »astopil svoje službeno mesto novi okrajni glavar g. dr. Vidic Janko, ki je prišel v Kranj in Ptuja. Novemu g. glavarju ki je po rodom Gorenjec iz Ljubna, želimo veliko uspehov aa novem službenem mestu. Cerkvena proslava državnega praznika 1. d*c. Jutri 1. decembra na praznik Zedinjenja (jo ob 9. uri v mestni župni cerkvi zahvalna pesem z molitvami za kralju in domovino. Nova najemnika Brulčeve gostilne. S 1- dec. prevzameta letos spomladi otvorjeno novo Brnlčevo gostilno na Planini sedanja najem-■ ika planinske restavracije na Smarjetni gori Marta in Marjan Pollak. Nova najemnika Brulčeve gostilne se zahvaljujeta vsem svojim dosedanjim gostom in obiskovalcem nu Smarjetni gori ter jih zagotavljata, da jih bosta tudi v novem lokalu prav tako dobro in v popolno zadovoljstvo postregla in se vsem toplo priporočata za obisk. Proslava 1. dec. v Ljudskem domu. „Prosvet-ao društvo", ..Fantovski odsek" in ..Dekliški krožek" v Kranju vabijo na akademijo v proslavo 1. dec, ki bo jutri v petek 1. decembra •b 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Na sporedu je poleg govora, petje, telovadba i* deklamacije. Vsi člani naše prosvete in njeni prijatelji pridite, da skupaj proslavimo naš aajvečji državni praznik. Miklavžev večer za odrasle bo v Ljudskem domu v nedeljo, dne 3. decemlvia ob 20. uri pri pogrnjenih mizah, za otroke pa v torek 5. dec. ob 5. uri popoldne. Darila za odrasle se sprejemajo v nedeljo ves dan, za otroke pa v torek ves dan v garderobi Ljudskegu aama. Dežurna služba zdravnikov OUZD v mescu decembru 1939. Dne 1. dr. Bežek Josip, 3. dr. Herfort Jožu, 8. dr. Pance Pavel, 10. dr. ▼rbnjuk Vinko, 17. dr. Bezič Josip, 24. dr. Be- žek Josip, 25. dr. Herfort Joža, 26. dr. Pance Pavel, 31. dr. Vrbnjak Vinko. Trgovine v decembru. Mesca decembra, ke je več praznikov, velja v Krauju za trgoviae sledeči red: nu praznik Zedinjenja, due 1. decembra so trgovine ves dan zaprte. V nedeljo 3. decembra so trgovine dopoldne odprte, na Marijin praznik 8. decembra so ves dan zaprte, v nedeljo 17. decembra so dopoldan odprte, pač pa so v nedeljo pred Božičem 24. decembra ves dan zaprte. HOTEL EVROPA, KRANJ Zabavna glasba v petek, soboto in nedeljo. Vabljeni! NAKLO Predavanje. V nedeljo 3. decembra ob 3. uri popoldne bo v Stari šoli zeio zanimivo predavanje: „0 naših izseljencih". Predaval bo g. Miklavčič France bivši konzularni uradnik v Avstraliji, ki je prepotoval tudi Ameriko. Piedavunje pojasnujejo lepe skioptične slike. Vstopnina ho v prid Rafaelovi družbi. Zfl odrasle din 2.—, za otroke din 1,—. Igra. V torek 5. decembra ob 5. uri zvečer bo otroška igra v treh slikah: Božična pravljica. Po igri obdaruje Miklavž one otroke, za katere bo prejel darove med 3. in 4. uro pop. v Stari šoli. Vstopnina: sedeži din 3.- . stojišča za odrasle din 2.—, za šolsko mladino din 1.— ■ CERKLJE Miklavžev večer priredi Prosvetno društvo v torek 5. decembra ob 5. popoldne v Ljudskem domu. Vprizorjena bo Vombergarjeva enodejanka „Rebeljon v peklu". Po igrici bo pa seveda nastopil Miklavž z vsem svojim spremstvom in bo ob tej priliki najbolj pridne ali poredne: Otroke in odrasle po njih zaslugah ol>daroval. Kakor bo seveda pač kateri -pri Miklavžu priporočen". Darovi se sprejemajo eno uro pred pričetkom v garderobi proti plačilu 2 dinarja. V torek zvečer torej vsi k Miklavžu v Ljudski dom! V svrho pospeševanja živinoreje priredi o-krožni kmetijski odbor v nedeljo 3. decembra po jutranji sv. maši v Ljudskem domu tečaj. Slike za nove delavske kai'žice: FOTO JUG - KRANJ Zato |yv društvo še nadalje obstojalo in se je izvolil tudi nov odbor, v katerem so tile gg.: Peterlin, Lieber, Matevžič, Gorjanc. dr. Silar, dr. Megušar, Kern, Kožman, Pollak, Ter-čon. Koncilija in Puhur; v nadzorni odbor pa gg. Berjak in Witzman. Predlog za ustanovitev Gor. tnj. prometne zveze. Potem, ko je bila rešena ta najkočljivejša točka dnevnega reda in bo društvo še nadalje ebstojalo, se je pričeia obširna debata o poživitvi tujskega prometa v Kranju. Tu je zopet posegel v besedo tajnik g. Kožman, ki je pcvdaril, da moramo vedno bolj skrbeti za povzdigo turizma, kajti pričakovati je, da bo industrija pričela pešati. Potem je povdaril, da Zvezu v Ljubljani nič ne skrbi /a organizacijo turizma po deželi, ki se večina konceu-irira na Gorenjskem, ampak du je to navadna administrativna pisarna. Zato je predlagal, •aj se združijo vse tujsko-prometne organizacije na Gorenjskem in naj uslunove svojo zvezo. V to svrho naj se čimpreje skliče sestanek vseh teh gorenjskih organizacij. Pripomnil je v tej zvezi, da je Zveza v Ljubljani tudi od jeseniške in blejske občine zahtevala jamstvo za tamkaj se nahajajoči „Putnikovi" podružnici, da pa sta obe občini odklonih jam-stvo, razen če preide „Putnik" v roke ..Tujsko-prometnih društev". Položaj je torej ravno isti, kot v Kranju. Ko so „Putniku" posli dobro uspevali, tedaj ni nič storil za povzdigo tujskega prometu. Uspešen tujski promet se pu na Gorenjskem brez dobre organizacije ne more razviti. Za prihodnje leto je namreč pričakovati precej tujcev iz nevtralnih držav. Pa tudi Nemčija je odobrila isto kvoto turističnih mark kot letos. Zato bi morala tako Zveza kot vsi „Putniki" vršiti uspešno propagando. Ni dolžnost ..Putnika" samo karte prodajati in menjati denar, ampak predvsem propagirati turizem. Med slučajnostmi je g. dr. Silur še predlagal, naj se zgradi na Šmarjotno goro avte-ce-sta, g. Lieber pa je tudi razvijal razni' misli in ponovno opozarjal, naj se napravi pot skozi Zurico. G. Pollak je zborovalec opozoril na praznovanje 1000 letnice Kranja in na Gorenjski teden, ki bo v t. 1940. G. Peterlin pa je s številkami na vzgledu Radovljice dokazal, koliko koristi kopališče tujskemu prometu. ■e zveze v Kranju oziroma zastopnikov takozvanih krščanskih socialistov. Tako so vam marksisti bliže \ konkretni praksi! Tako se v konkretnem slučaju da lažje delu ti z levičarji, kakor s klerikalci", kakor mi piše akademik Zurjan. To so sadovi onega nazora, ki ga je v Kranju javno oznanjal odposlanec Jugoslovanske strokovne zveze, ko je rekel: ..Jaz sem za gospodarski marksizem ..." ..Zarja" in levičarstvo. Zadnja številka glasila katoliške akcije za dijake prinaša zanimivo notico. Letos je bil izvoljen za predsednika akademskega društva ..Zarja" Maks Jeza. ki je luni. dasi t«jnik katoliške ..Zurje" pri volitvah v strokovnem klubu slavistov kandidiral nu levičarski listi proti katoliškemu kan-didatu, ki je bil član .Zarje". Takrat „Zor-ja" tovuriša Jezo ni klicala na odgovor in ga ni izključila. Letos pa j,- „Zarja" izključila iz svoje srede dva marljiva člana kutoliške akcije, in sicer ne za to. ker bi bila knndi dirala na kaki levičarski listi, ampak enega zato, ker je kandidiral in bil izvoljen v katoliško Akademsko zvezo, katere članica je tudi „Zar: ja", drugega pa za to, ker je kandidiral in bil izvoljen v katoliško „Slovensko dijaško zvezo", katere članica je tudi „Zarja". Pa se čudijo nekateri ..Zurjani", če napišemo njihove lastne izjave, da so jim marksisti bliže, kakor ..klerikalci", ali du se „da v konkretnem slučaju lažje sodelovati z levičarji, kakor s klerikalci"! Cujem. da skušajo nekateri v Ljubljani zamešati u tis mojih trditev, češ, da sem jih napisal pred I. decembrom, ko bo prišla amnestija, da nekutere trditve niso resnične itd. Poudarjam, da imam za vse svoje trditve konkretne dokaze, osebne priče ali pismene dokumente. Če smatra kdo. da sem napisal le eno neresnično trditev, mu je prosta pot na cerkveno sodišče, kjer ni nobene amnestije. Vsi. ki ste dobre volje, odprite svoje oči! Nekateri pa imajo oči. pa ne vidijo. Imajo ušesa, pu ne poslušajo. na katerem bodo tri predavanja. Udeležite se ga v velikem številu. PREDOSLJE Zelo nas je razveselil sklep Mlekarske zadruge v Predosljih, da se cena mleku /viša za 23 para pri litru. To povišanje cene mleku velja od 1. novembra dalje. Gotvo bo tu ukrep imel za posledico to, da bodo člani 'idila j ali vse svoje mleko v mlekarno in ne raznim prekupčevalcem, ki poznajo kmeta le ta-krut, kadar 'mleka manjka, ko pa je v poletnih in jesenskih mescih mleka malo več, se pa nihče ne zmeni za prodajo mleka, razen naše zadruge. Miklavžev večer. Miklavž bo prišel v našo dvorano v torek 5. decembra ob 3. uri popoldne za otroke, ki hodijo v šolo. Zvečer o!> 7. uri pn bo obiskal odrasle. Na odru nam bodo angelci rajali in prepevali nebeške pesmice, pa tudi parklji bodo nastopili kar v več glasnem zhoru. Miklavževa pisarna posluje v torek od 8. ure zjutraj naprej. Akademija. FO in DK pripravljata proslavo na čust Brezmadežni za 8. dec. Pričetok bo ob treh popoldne. Poleg petja in deklamacij bo nu sporedu tudi zelo lepa igrica: „Izgubljena ovčica", ki kaže, kako se more izgubljen človek po Mariji rešiti. Vabimo Vas, da se Marijanske akademije 8. dec. udeležite v čim lepšem številu. BESNTCA Igra. Prosvetno društvo Besnica uprizori za otvoritev letošnje sezone, narodno igro v ". dejanjih „Kapelica na Srnami gori";" v nedeljo, dne 3. decembra ob 3. uri popoldne in na praznik 8. decembra ob 7. uri zvečer. Pred stava se vrši v Gasilskem domu v Sp. Besnici Ze delj časa se dram. odsek vestno pripravlja, da igro prikaže občinstvu čimbolje. Zato so si je oskrbel pestre kosture vitezev, da s temi prikaže tudi na zunaj i i življenja, noš .) Berčič Lojze t (2), 6.) Berčič Lovro 1/2 (0, 7.) Tepina Martin Vi (1.). Gros Marjan, Jaklič Lojze in Vest Viki. Igra se v ponedeljkih in četrtkih zvečer v mlekarni Rahonc. Obrtništvo Izlet. Društvo Slovenskih obrtnikov priredi tovariški izlet v Ljutomer in Ptuj v nedeljo 10. decembra, kamor so nas povabili tamkaj šnji člani naših organizacij. Komur j<. iui tem, da se pridruži obisku naših štajerskih tovuri-šev, naj se v svrho informacij oglasi na Združenju obrtnikov. Čevljarski sestanki. Preteklo nedeljo »o se zbrali obrtniki iz Kranja in Tržič 1 nu skupni sestanek v Tržvu in popoldne z zastopniki Tržiča in Ziri na Stari pošti v Kranju. Obrtniki so razmotrivuli težak položaj, ki je tako nenadoma zadel čevljarsko stroko. Podra/itev usnja je zadelo tako živo, da je obrtnik prisiljen se takoj prilagoditi razmeram oziroma dvigniti cene svojih izdelkov, ako noče, da propade. Nu obeh sestankih se je v glavnem obdelavala kalkulacija, kajti večina mojstrov s.imo približno računa brez svinčniku, potem pu jasn« sledi polom. Sklenilo se je, da se pošlje okrožnica vsem čevljarjem po Gorenjski, kjer so navedena vsa potrebna navodilu in primerjava stanja cen s kalkulacijo. Na FILM Kino „Šmartinski dom" v Smatrtnem pri Krunju otvori šlager tedne. Za otvoritev bo igral tri filme: „Clovek zver" po romanu Emilu Zola-ja, dramski film, ..Viteza brez strahu" (Stanlio in Olio na divjem zapadu) za bavni film in pošastni film „Orlnkovo roke", doživi ju ji za ljudi z dobrimi živci. Prvi šla: ger teden traja od 30. novembru do 3. decembru. Predstave ob običajnih urah od četrtka do ponedeljka zvečer. Filmi so izbrani tako, da nudijo vsakemu obiskovalcu nekaj. Is pisarne OKZ Pisarna Kmečke zveze je odprta vsak ponedeljek od 11 do 13 ure. V tem času dobi vsak član Kmečke zveze vse informacije, kakor tudi lahko izrazi vse svoje želje, ki jih ima na: pru-m stanovski organizaciji. Pisarna se naha-v poslopju hotela „Jelen". Za vse člane Zveze živinorejskih zadrug, kakor za vse selekcijske edinice je možnost, da dobe vse potrebne nasvete in izrazijo svoje želje v pisarni, ki se nahaja v prostorih pri „Jelenu" in posluje vsak ponedeljek. Tajnik se nahaja v pisarni od 11 do J3 ure. Obračajte se na pisarno v vseh vaših zadevah. ESPERANTO (Nadaljevanje.) xin. La urbo. El kio konsistas la nrbof La urbo konsistas el multaj (multe da) altaj domoj. Kion ni vidas sur la siratoj? Ni vidas sur la stratoj multajn veturilojn sur veturejoj kaj multe da homoj sur la trotuaroj. Kio trafluas la urbon? La urbon trafluas la rivero. Kio ligaš du bordojn de la rivero? La du bordojn de la rivero ligas la ponto. Kio trovigas mi '•.litau la urbo? Malantau la urbo trovigas la montoj kaj montenoj. Kiajn konstruajojn h»-vas la urbo. La urbo havas teatron, jugejon, muzeon, pregajojn, urbdomom kaj multajn al-tajn kaj malaltajn domojn. La urbo havas uii-kaii stucidomon publikau gurdenon, monumen-toju, vilaojn kaj kastelojn, la pregejoj havas unkau turojn kaj horlogturojn. Delilni števniki: se tvorijo z predlogom po. tako: po unu = po eden, po cent = po sto. po tridek kvar "■ po 34. Družilni števniki: se tvorijo z priponko — op —, tako: triope ■ v troje, triopo trojica, centope = v sto. Včasih, toda zelo redko, postavimo glavne števnike v množino, ter tako stvorimo iz njih zaimke. Unu j ripo/as. aliaj f eri ras. ■ Fni počivajo, drugi odhajajo. Velelni in želelni naklon: tvorimo, če dodamo glagolskemu korenu končnico — u, tako- legu! = beri! taboru! ■ delaj! mi lahoru! = naj delam! ni iru! " pojdimo! V drugi osebi ednine in množine zaimek vi i/puščamo, rabimo pa ga, če je na njem poseben povdarek. Za povlarkom (glagolom), ki izraža napoved, željo, zahtevo, prepoved, prošnjo ali podobno, stoji tudi odvisni glagol v velelniku s ke, tako: Mi deziras, ke vi iru! Zrlim. da greš. V namernih stavkih rabimo tudi veleluik, simo da namesto ver.nikn ke rabimo por ke tako: > Gardu lin, por ke li ne falu! Čuvaj ga, da ne pade! STKAN 4 MALI O 8 L A S S Za. vsa.k-0 besedo v malih oglasih se plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 8 D. Taiao! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki eeni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Sipica). Odda se stanovanje: soba in kuhinja s 1. decembrom ali pozneje. Klane 45. Za naše male in velike kupuje sv. Miklavž v mlekarni Rahonc - Stražišče Odda se lepo mebllrano stanovanje dveh sob j prav lepa in cenena darila. In kuhinje. Pol ure od Kranja. Pol zve se v, Hitite! Zdaj je še čas! Hitite! upravi „Gorenjca". I__ Izbira ni težka, če se odločite za dober aparat znamke » RADIONE Brezobvezno predvajanje: Schilling Drago - Kranj, Jahačev prelaz 3 HALO! Miklavž kupuje še vse po starih cenah! C Pridite tudi Vi v trgovino /AVNIK MARTIN žkoha loka Lepa izbira vsakovrstnih daril za Miklavža. Postrežba točna in solidna! Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se iahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago. Hianilne vloge se obrestujejo po 4°/o in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/o- Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela s I. decembrom 1939 bivšo Brulčevo gostilno na Planini Vse goste zagotavljava, da jih bova prav tako, kot dosedaj na Smarjet-ni gori, tudi v novi gostilni postregla v popolno zadovoljstvo. Na razpolago bodo vedno topla in mrzla jedila, kakor tudi prvovrstna vina in druge pijače. — Sprejemajo se abonenti. - Obiščite naju na Planini! Za obilen obisk se vsem priporočata Marta in Marjan Pollak. Berite in širite „Gorenjca" Tri prednosti: Eleganca, kvaliteta, nizka cena odlikujejo sodobno pohištvo dobavljeno od tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — struževo B. R AINGUS ZLATAR IN SODNI CENILEC KRANJ Vsakovrstna nalivna peresa. Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega pribora, kristala, optike. Vina 17 Centralne vinarne v Ljubljani, Fraat-kopanska ulicu II. bodo zadovoljila Va-_?p pivce najbolj!_____ Vsa si Karika de!« izvrstni hitra in pečeni, s<44 v jeseni. Prevteauun bipIm, kailpoie, tirne z raznimi Imeni, tudi pečeni. - Pilite m nasioi: VOMBERGAR JERNEJ SLIKAR IN PLESKAR CERKLJE ŠTEV 30 PRI KRANJW Ako imate kurja očesa in se Tam dela trda koža, pridite v nošo Mgieaičao arejec« pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstraaj var te neprijetnosti brez bolečin in brez keaučaa sredstev za din 6.-. Ne mučite se $ krpanjem nogavic, ker Vam za malo deaarja sti-ofcs-v-njasko popravimo ir.ođke, žaaske ia otraške nogavice. Samo pri Bata. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA II .IPA" KRANJ - Latjerjeva ul. RAN J Vitiordnnaku e. 6 USLUŽBENCI, slike za nove legitimacije je preskrbeti še letos! Se priporoča FOTO JUG - KRANJ RANILNICA v kranju iN POSOJILNICA *.z.z «. i ljudski dom KRZNaRSTVO KRANJ — specialna krznarska delavnica MIKLAVŽ KUPUJE: za otroke bele plaščke in garniturce vseli barv; Iza dame najmodernejše ovratnike, boe, pelerine«, jopice, paIer.o»je, plašče itd. po najnižjih konkurenčnih cenah samo pri tvrdki B E TRGOVINA KOŽUHOV1NB KRANJ, PRI NOVEM MOSTU Miinicu Zagorska: 45 ! Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje) Martin in Ožbalt >ia ga drzak, lit pa se jima je trgal iz rok. ..1'nstita me! Pri petih ranah Jezusovih vaju prosim: pustita me! Jaz ne morem več »trpeti v tej tteflOto"0|ti1" ..Sin moj, ne lindi od mene!" je prosil stari Ožbalt iu |x>žiral solze, ki so mu drsele po obrazu. Dom so num požgali, zdaj imam sumo tebe in ti sam siliš \ pogubo! Kaj bom počel, ubogi starec, če Se tebe izgubim?" ..Oče. saj me ne razumeš! Jaz slutim nesrečo. Ali se ^poininjuš. da je Micka nu Taboru izgubila poročni prstan, Zdi se mi. da se zdaj tisti nesreča pričenja." ..lit. ne sili \ nesrečo! Če ji je bilo zlo namenjeno že zdavnaj, |x>tem ga li ne moreš odvrniti." ..Pustila me," je bolestno prosil Tit. Martin je gledal Titove oči, zamegljene od bolečine in nesrečnik se rau je zasmilil. Izpustil gu j«' ..Pu pojdi, lit. samo čuvaj se!" lil. i.c hudi." je prosil ()žbalt. tod« lit v.\ ni več slišal, ker je v tem Že izginil v hosti. Ilegurijc so gorele. Pokanje topov na kamnu j litih-lo. I u i kom in bilo do boja. le plina so si želeli. Ogenj je sogui daleč, daleč, v su vas je tonila v rdečih z.ubljili. I.t-.riie koče so se že začele rušiti nu kup. Iz črnih podrtin je še nekaj času švigul ogenj, potem 7." ugasnil. Gosi, črn dim se je valil iz kupa o/.traniii tramov tam. kjer ji nekdaj domučija nudila prijetno zavetje. Martin je z bistrim očesom iskal pu dolini, kolikor daleč se je videlo. Begunje so gorele, dim je prihajal tudi od smeii |KKlgorskili vasi: Svete Lucije, Visokega. Vadeč. Od Tržiču sem so morale priti razbojniški* četo, njihovi pol je kazal dim. Vsa Gorenjska je bila mirna, spokojna, razbojniki se še niso razlili po deželi, \edel je pa, du bo luriku povodanj zalila v enem dnevu vs„ Gorenjsko, da jo bo utopila v krvi in plamenih gorečih domov. \ Podbrezjuli še ni Turkov, odtam se ne vije dim. Taborskl< cerkev se sveti v soncu in sredi ravnine • •■ bflli ViliLiildov doni. Martin se je s|M>mnil očeta in Polouicc. \ bolesti, kakor nikdar se mu je zahotelo do njih. I i 1)1 jih videl, da bi jih spravil na varno. . liog ve. kako je v Podbrezjah?" je menil OžbaltU. I o vidim, da Turkov doli še ni." ..!'a bodo kmalu . Ilodn. Preden bodo zagorele Poilbro/jr. |i.....mil današnji i izven postave, r*" ..To mi ni mar! Jaz hočem vedeti kako jo (lomu, kaj je z očetom, z nevesto." O/bal t ga je prijel za roko. „Martin ne hodi od mene. Tit se hoče pogubiti zaradi žene, |i pa zaradi nevesti;. Ne bodi od mene! Glej, če se lil ne vrne. ti bom dal Ožlbaltov grunt, samo pri meni ostani.' iako je sklepal celo v tem kritičnem ircnutk-i siuri Ožbalt in govoril o zemlji in o gruntu. ..\ ilibuldov grunt me čaka." .Vem. Če se Tit ne vrne, l>oš imel dva. Ali -e res limita oba pogubiti /uradi žensk?" Marini je gledal po dolini in postajni vedno bolj nemiren. Požar se je širil iz Begunj vedno dalje, vedno daljo, kar videlo se je, kako se je pomikal ..Oče. pojdite hitro nazaj v planino, sem utegnejo še priti.*" „Ja? *ain?" je obupno vprašal starec. ..Da. vi sami." ..Ali boni res vse izgubil?" .Marija Taborska nas l«» srečno pripeljala nizaj. / njeno pomočjo hočem iti in se vrnili. Zjutraj se inidovu /e v loči nu planini." .. \ll se pač bova-'" .('e le Bog da" Slaii Ožbalt se je okrenil in s iiiidniui korakom meril pot v planino, Martin pa je hitel navzdol, v turško poplavo. XI. Martin je šel daleč, daleč ob vznožju gore. V Begunje ni upal ili. lam je gospodarila smrt. Vendar gu je zn skrbelo za sestro in za svaka, zato se je okrenil in je šel i n ko. da je bil vštric z Begunjami. Razmišljal je, ali bi šel iskat Tita., da bi mu pomagal, če je v nesreči. Pa nikar ni mogel odločiti. Če ubijejo samo Tite, je vendar še bolje, kakor čc pogineta oba. Martin mora živeti, mora živeti /aiadi Vilibuldove domačije in zato, da bo »pričal svojo nedolžnost. Glodal je, kje bi najlažje ušel iz krajev, ki so jih že Turki posedli. Naposled si je izbral mul gozdič, in m bi najlažje pretekel ravnino in ko bi prišel iu drugo stran, bi bil rešen. Skrival se jo mod grmovjem, hitel od delila do debla in neprestano prisluškoval, če morda no bi zučul pokanja vej pod nogami, ali drugega sumljivega šuma. Gozdič je bil tik vasi in Martin se je bal. da bi zašli vanj dirki. • X Nu jasi. ob obronku gozdiča, je obstal. Tu je mogel nabolje videti razdejanje, ki so ga povzročile turške tolpe, (■rajske pristave so se že podrle nu kup, veter, ki je vlekel od gora, je včasih vzdignil cele oblake pepela in ''ker. tako. du je zakrit vso požgano pristavo. Ko so se pa ikre razpršile, je spet stalo tam samo ožgano zidov je iu kupi tlečih tramov. Tudi Ožbultov dom se jo že sesul, hlev in skednji po so pravkar zagoreli. -Murtiu je razločno videl možu v rdečih in pisanih oblekah, ki so zganjali Ožbaltovo živino in drobnico. Živina je silila nazaj v plamen, možje pa so tolkli po njej s korobači in m) jo gnuli nekam čez vas. ..Prokleti psi turški!" je klel Martin, ko je videl, kuko plenijo Ož.baltov dom. ..Tn še deželni stanovi naj bodo prokleti! Leto za letom pobirajo davščino za obrambo /oper Turke, pu Turki gospodarijo z našim imetjem bolj svobodno, kukor ml sami!" Za urednika in izdajatelja odgovarja VerrtvSek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranj 0911091009111104010002000002000201020200020200244853485353485353485353532353485353535353534848530000015348534848484848535348 *$*)$" ! "77PU7P777P77UPU" "! ""77777y777UUP7777U "!!!"!""""!