115. številka. Ljubljana, nedeljo 19. maja. XI. leto, 1878. OVENSKI fahaja veak dan, isvsoiuši poroleljke 1» daeva po p»m;uio.h, tor v»lj* po po i L; prejeman u »v ti', r o-o^or s ko deiols xa c«lo loto IG gld., ca pol leta 8 plđ., Mt da rt 1. ta 4 »rld, — Z« l]*Dl}a8* rn>yx;;\rj pošiljati r.i:ofcnm*. i-nkl^maoii« rs.ni-.niia, tj. adnduistrattfuq reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kohuanovej hišL Telegrami »Slovenskemu Narodu". Carigrad 18. maja. Rusi so pri San-Stefanu napeljali 40 teškili kanonov dva kilometra od turških linij proč in delajo mala premikanja naprej proti Bu-jukdcri. Turki so roke previdnostne naredbe storili, da ne bi bili iznenadejani. London 18. maja. „Daily Ne\vs" poroča iz Carigrada, da se ministcrski svet posvetuje o ruskih terjatvah, glede izpraznenja turških tvrdnjav, odpravljanja turškega taborja pri Maslaku, in zasedenja JBujukdera, in meni, da se porta najbrž se bode udala. Pariz 18. maja. „Republique fran-•jaise" pravi, da je rešitev, kakoršno je guvalov dosegel, najboljša, ker zadovoljuje željam Anglije in zapadnih držav, in kaže pri iuskej vladi zmernost. Rusija stopi zopet (!) v evropski koncert, ker potrebnim pogojem kongresa pritrjuje. Mišljenje ruskega dvora je ugodno poroštvo za izid kongresa. (Francoski Gambtttovci naj bi prej mislili, kako bodo opra i svoj tepeni hrbet ia nazaj dobili, kar so jim Nemci odplenili, pre«lno tako nesramno protok tursko z viška o Rusiji govore. Ur.) Pariz 17. maja. Iz Peterburga poroča „Corr. Havas": Videti je, da se je 'grofu Šuvalovemu posrečilo, carju dokazati, da je v interesu Rusije večino onih odstopkov privoliti, ki jih Anglija želi. Vsled tega se zdi, da je shod kongresa gotov, akopram so v Carigradu rastale zarad izpraznenja tvrdnjav zopet težavnosti. V spomin velicega narodnega moža Čehi so v sredo 15. t. m. imeli v Pragi veliko narodno sltiVuost, katere so je udeležila jako ogromno vtika množica ljudi j: postavljal se je namreč spomenik češkemu bu ditelju, osnovatelju in prvoborca nove češke literature, Josipu Jun g manu. Itieger je slavnostni govor govoril. Njegove besede o Jungnianu veljajo tudi o naših slovenskih buditeljih in pisateljih, njegovi izreki o češkem narodu veljajo tudi o slovenskem. Dejal je : „Mi praznjujemo narodno svečanost, sve čanost hvdežnosti celega naroda. Spomenik Brno postavili; mož, ki smo ga tako poslavili, nij bil niti mogotec tega sveta, niti velik vojskovodja, bil je skromen učenjak, bil je samo gininazijalui profesor. Ali ta mož je bil velik dobrotnik našemu narodu. »Gospoda in prijatelji! Od nekdaj so kratkovidni ljudje, duševni krti, moč ideje prenizko cenili; tako je bilo tudi pri nas. Ko so Jungmau in njegovi prijatelji zavzeli se našega naroda in zapuščene naše literature, mislili so ljudje te vrste, delovanje teh mož z zaničljivo besedo „ti besedarji" obsoditi . . , Ali mi smo videli, da so ti možje apostoli ideje, mi smo videli, kako so navdušeni za idejo naturnega izobraženjn, povzdignenja in hrambe narodnih pravic našega naroda, in borili 80 se brez samoprida, požrtvovalno, ne glede na psovanja, proganjanja in mučeništva. „Ti možje so našli naš narod v obupnem stanji, bil je brez zavesti in moči, brez zavedanja narodne časti, brez izobraženja, v pravej duševnej in materijalnej bedi. Ali oni nijso obupali, oni so naroda nijso sramovali, zavzeli so se zanj s celo svojo močjo. Kajti bili so navdani z ljubeznijo do tega naroda. Oni so vedeli, kako velike stvari se v življenji človekov in narodov dovršujejo z materinim jezikom. Oni so znali, kako velika moč je onim v roke dana, ki so pripravljeni narode voditi, in ki znajo z narodom očetov jezik govoriti .... „Jungman je ljubil svoj narod in je delal celo svoje življenje samo za ta narod: v šoli, v življenji, v pismu in besedi, v učenem dru štvu in v popularnem spisu, in v leposlovji z izvirnimi deli, kakor tudi s prevodi klasičnih del." — Rieger je govoril potem še obširneje o Jungmanovih zaslugah za Čehe in Slovaustvo sploh ter nazaduje izročil spomenik praškemu mestu. Potem je bil velik obed, katerega se je udeležilo 300 čeških odličnjakov. Prvo napit-nico je tudi tu napil dr. Rieger in rekel: „Tako velik narod, kakor je naš, ki se naslanja na najmogočnejši slovanski narod, kateri v zadnjem času tako z močno roko poseza v zgodovino ljudstev, nema vzroka bati se za svojo bodočnost. A nij dovolj, da se oslanjamo na bratovski narod, mi moramo tudi sami delati, ker nij smo še to, kar bi imeli biti. Če gledamo 50 let nazaj, vidimo, da smo vendarnekaj, in kar smo, imamo se svojej literaturi zahvaliti.....Če smo tudi ueefici- 'jalen narod, če prav nemarno še veljave, ka-j tera nam gre, nemamo se tega sramovati, I ker, kar smo, to smo z lastnim delom. Obu-pavati zato ne smemo. Če so kateri mej vami, ki vam malosrino kličejo: „mi ginemo!" obrnite se proč od njih, ker oni vamjemljomoč in samozaupanje.....Izrek: „Narodi ne poginejo, dokler njih jezik živi," zasluži zlat izrek imenovan biti. Kdor tuj kruh je, ta ne more nikoli svoj gospodar biti." Izseljevanje naših ljudi j v Ameriko. Izpod Nanosa IG. maja. [Izv. dop.] Dan za dnevom vidimo tu pri nas več ali manj v praznično oblečenih mož sein ter tja hoditi ali pohajkovati. Tujec bi si morda mislil, da imamo vedno zaljubljene dneve ali praznike, a'i pa, da smo toliko premožni, da moremo v dobrej obleki brez dela ob delavnikih okrog postopati. A kako bi se varal oni, ki bi to mislil; kajti tu je ravno nasprotno ; dostikrat so nam še celo potrebno nedelje preveč, blagostanje nam je pa skoro neznana reč, namesto tega je uboštvo in beda pri nas doma. Znamenje temu so ravno ti, ki zdaj praznično oblečeni pohajkujejo, ter se, v svojej pravičnej obupnosti, v Ameriko odpravljajo. Ves trud odgovarjanja izselitve je brez-vspešen, bob ob steno. Le malo se jih je, pa morda le začasno, dalo pregovoriti, da ostanejo še tukaj. Ogromna večina, katera dobiva dan za dnevom več privržencev, je pa trdna v svojem namenu, ter odločna za izselitev. Kdor pozna žalostne naše razmere, ta se gotovo temu čudil ne bode, da je vse ljudstvo tako nekako obupano. Razvidno je pa tudi, da se v naših krajih nemarno tako hitro boljšega nadejati, in ravno to nagiba našega pridnega ratarja k odločitvi, sigurno težavni, a primorani izselitvi v ptuje, daljne, in Bog zna, kake kraje. Kakor sem uže enkrat v svojem dopisu v „Slovenskemu Narodu" omenil, je našemu /.danjemu in bodočemu slabemu stanju krivo slabo gospodarstvo, naj Bi bode od gospodarjeve ali posestnikove strani, kakor i od — slabega gospodarstva od zgoraj. Naš kmet nij zadosta, ali le malo vešč umnega gospodarstva in kmetijstva. Pa če bi to tudi popolnem bil, ne mogel bi svojega dobrega ter koristnega namena izvršiti in dogotoviti; primanjkuje mu pri sedanjih okolnostih potrebne materijalne, in vsled tega, tudi duševne moči. Neprenosljivo velika bremena, slabe letine, slabe kupčije, bolezni, druge nezgode in nesreče, vse to nas tlači in ovira, da si z vso dobro voljo ne moremo nič več opomoči. Zato se razlega žalostni klic: V Ameriko! Naš kmetic nema denarja za davke izplačati, terja se ga pa mesec za mesecem, ter se mu, ako ima še kak rep v hlevu, vedno rubi in ceni, dokler naposled še to, lastnovoljno ali pa po volji diuzih, proda. Na ta način postane kmet vojak brez orožja. Ali more tak, brez potrebne živine in brez gnoja živeč gospodar, kedaj dobre letine nadejati se in te pričakovati? Ne! Kajti s'abo, pomanjkljivo in površno obdelano polje, ne more v najboljših krajih in letinah dosti prinesti ali roditi, posebno pa v našem kraji ne, kjer je zemlja tako pusta, da brez gnoja niti plevel neče rasti. Kdor ima potrebno živino in tudi Še kak krajcar, morda vsled kakega srečnega podedovanja, ta tudi teško pravilno in dobro obdeluje svoje posestvo, če tudi to razume, vsled pomanjkanja dobrih delavcev. Jedni, in teh je precej dosti, so vojaki, drugi pa v mesta silijo, da si tam kako službo dobodo, ter si tako poskušajo bolje živeti, kakor bi pa doma, kjer je toliko pomanjkanja; zopet tretji imajo dovolj dela doma, no, povsodi so pa ludi taki, ki radi brez dela in truda žive in to največ s tatvino in lenobnim beračenjem. Zaradi tega je torej pri nas vso nekako zanemarjeno in pa tudi obupano. Človek v nesreči in bedi pa sladkim obljubam rad ve ruje. Taki so tudi na£i Amerikanci. Meni se zdi, da se bode od tukaj dosta naroda v Ameriko preselilo, kajti v to bode ljudstvo primorano. Mnogo jih je uže svoje imetje poprodalo, drugi še vedno prodajejo. Tem torej druzega ne ostaje, nego izselitev. Ali so vlada za to briga? Ali pomisli, kaki nasledki morejo nastati? Ali je dobro, če jo davkoplačevalci ia vojakov-daj alci zapuščajo? Ali kaj kdo skrbi za te, ki še hočejo ostati, in za te, ki se odpravljajo? (Odgovore na ta vprašanja smo morali izbrisati, g. državni pravdnik bi jih ne hotel prav uraeti. Ur.) Denes, tako vsaj dopovedujejo, šlo je več teh novih Blovenskih Amerikancev v Trst, ■da tam zadatje nekemu konzulu dado zaradi parobroda, ki bode v Trst po nje prišel, da jih prepelje morda v boljše kraje in dežele, morda v pogin, vsakako pa nikdar-videti milo rodno zemljo! II koncu še to: Če res misli avstrijska vlada Bosno, rodovitno in opustošeno Bosno zasesti, kakor se zmirom in z mirom po vseh novinah piše, — naj bi to vsaj kmalu storila, da bi mi mogli naše izseljevalce pregovoriti, naj ne hodijo v daljno Ameriko, ampak raj še mej brate v Bosno, kjer bodo ostali z nami vred pod istim cesarjem in bodo vendar imeli kje kruha dovolj pridelati Bi. Našim ljudem po Notranjskem pa bodi klicano: potrpite še malo, malo, ne prenaglite so, ne selite se iz ljube, če prav res trde in revne domovine, ako vam je ikako še mogoče! Morda so vendar boljši časi bližje nego Bi mialimo! Nov avstrijsk program v orijentalnom vprašanji prinaša v dopisu z Dunaja Bismarkovo glasilo „Nordd. Allg. Ztg." Rusija hoče, pravi se v tem programu, s san-štefanskim dogovorom ustvariti slovansko - narodne srednje države, katerih vrhovno vodstvo bi jej samej ostalo Anglija jadra mej vrstami Salisburyjeve note naravnost na gibraltariziranje, morda osvo jenje Dardanel in Bospora in ob jednem na to, da organizira tretjino celega balkanskega poluotoka v grško državo v velikosti pol Pruske, katere vrhovno vodstvo bi zopet An-gleškej pripadalo. Le Avstro-Ogerska dozdaj avtentično nema nič druzega nego voljo, na evropskem kongresu varovati svoje interese Sistema moraličnih, trgovsko-poli tičnih osvojenj na balkanskem polu otoku in do Črnega morja je z najno vejšo zgodovino daleč zadaj ostala Kakor stoje stvari v tem trenotji, možna sta le dva pota, po katerih mora avstrijska monarhija svoje interese na iztoku v resnici varovati: ali ponovljenje in popolno preustvar jenje Turške, ali pa celotno njeno zasede-nje od strani Avstrijske. Naj ukrene Av atrija jeden ali drugi pot, ofenzivnoj vojsk proti celej vrsti držav, pred vsem pa ofenziv nej vojski proti Rusiji se ona ne more izogniti. Z ozirom na politični konec takove vojske, morala bi Avstrijska zasesti cel balkanski poluotok, izgnati bi morala rusko armado iz Rumunske, pot nazaj jej popolnem zapreti, vzeti bi morala Ruskej oni del dežele, ki leži od Akjermana črez Odeso do Nikolajevega, in to stalno obdržati. Ruske luke morala bi Avstrijska blokirati; zatreti morala bi Rumunsko, Srbsko, Črnogoro in Grško ; bojevati bi se jej bilo celo proti Angleške), ker ta ne pusti drugej državi gospodstvo črez Turčijo nego le sebi. In Nemčija? Dne 27. febr. 1871 brzojavil je nemški cesar ruskemu carju: „Nikdar ne bode Pruska pozabila, da se mora Vam zahvaliti, da se vojska nij še dalje razširila." Tudi Bismark nij sentimentalen, a dejal je 19. februarja t. 1.: „Ne moremo prejemati odgovornosti, da bi opustili gotovo uže stoletja izkušeno prijateljstvo Rusije." Ne le z Rusijo bi se bilo Avstriji vojevati, nego tudi z oproščenimi turškimi deželami, proti Turške j samej, proti Angleškej in koncem tudi proti Nemškej, ako bi hotela si Turško osvojiti ali zopet oživeti. Vidi se — da po teh potih nij možno Avstriji Bvoje interese varovati si. A moči, narava, zgodovina in najslednja prošlost kažejo iz teh navedenih ekstremov, srednjo pot. Pred razrušenjem Turške hotela je Avstrija Turčijo mora lično, trgovinsko politično osvojiti po trgovskih in čolnih konvencijah. To naj se zdaj razširi. Naj se oni deli razsute Turčije kateri bi vpljivali na naše iztočne interese, mesto trgovinsko, v bodočnosti politično z Avstrijsko združijo. — Napredujoči razvoj Btvarij v orijentu je protiven, vsakej daljnej nedelavnosti avstrijske države. Turčija je razbita, in Rusi stoje pred Carigradom. Angleška oklopna flota se je polastila Dardanel in marmarnega morja, in se nij za proteste portine nič zmenila; ona preti Bosporu, in angleški vojaki hočejo bo vzhodnega nabrežja bosporskega ter Galipolja polastiti. Vsi trije, Turška, Angleška in Ruska razdrobili so nagodbo od leta 1856. Tedaj zahtevajo avstrijski interesi, da nastavimo jedno armado v vzhodnjej Gališkej, jedno na Sedmograškem, v Banatu, jeden od-del v južnej Dalmatinske), da zasedemo Bosno, Hercegovino in vse one turške pokrajine mej jadranskem in egejskim morjem se demar-kacijami: na jugu: od valonskega zaliva črez Olimp do solunskega zaliva; na vz hodu: od vzhodne srbske meje južno ob Karasu reki (v starem veku: Strimon) do orfanskega zaliva; Avstrijska mora na albansko nabrežje odposlati oddelek oklopne flote kakor tudi na macedonsko nabrežje (Solun, Orfano.) Ob jednem skleniti bi se morale vojne brambene konvencije; organizovati morale bi se Srbija, Ilumunska, Črna gora, in vsi oni deli, ki se bodo še od Turčije odločili, v zvezo Bkupnih držav po izgledu Nemčije. Deli, ki se bodo še od Turčije odločili, naj se po dogovoru zvežejo trajno ali se Srbijo, ali s Črno goro, ali Rumunsko, ali naj ostanejo samostalni člani te zveze." delegacije precej sešle se, kakor brž dobodfr ogerski ministri časa. da morejo zopet na Dunaj priti. To se utegne uže ta teden zgoditi in grof AndrasRv boie torej priliko imel, želji Giskrovcev ustreči in povodati, zakaj bode potreboval onih 60 milijonov kredita. Magjari bo ta kredit uže predvčeranjem privolili t svojej zbornici, a še celo o p u h t il i predloženi priatavek, da se ne sme porabiti za okupacijo Bosne, a Ramo v zvezi z nasprotniki R u s i j e v porazumu! V uit iih* drinve. Iz W*pter>h9**'tfn se poroča v nP. C.u da se predlogom Šuvalovega upirajo veljavno osobe v Teterburgu, a da se ima kaka sprava z Angleško še za mogoče. Oficijalni listi molče in sicer bnje zarad tega, da novinarska polemika ne spridi in moti tega, kar so je dO* zdaj naredilo. „G0I03", ki je zadnje dni močno vojevito pisal, izgubil je (začasno) pravico javnega prodajanja. Zdravje Gorčakovega je bolje* Pred Curifjmtlnm. j<*, kakor se V „Times" poroča z veliko žalostjo, rusko vojno položenje tako, da Rusi lehko prav v kratkem času zasedejo Carigrad. Ako se bode torej Turčija še dolgo ustavljala, sčistiti tvrdniave Sumlo, Varno in Datum, bode general Tot-leben potrpljenje a turško špekulacijo na angleško pomoč, izgubil. Iz Carigrada se v „Pol. Corr.* poroča, da je ruski poslanik Labanov bil prišel v San-Štefano in tam dolgo s Totlebnom konferini. \ t „Reichsanzeiger" prinaša sledeče pnmo cesarja Vilhelma na Bismarka: „Delo jed neg a človeka, ki je pravi pot zgrešil in kateri je hotel meni življenje vzeti, katero mi je milostivi Bog tako dolgo čuval, dalo je povod k jako mnogoštevilnim izjavam zvestobe in udanosti do mene, ki so me globoko genile. Ne samo iz vsega Nemškega, temuč mnogo tudi iz inostranstva, od oblastnij, društev, korporacij, privatnih osob vseh živ-Ijcnskih krogov in vseh starostij mi je bilo dokazano, da jo srce naroda pri njegovem cesarji in kralji, ter dobro in slabo z njim Čuti. Isti čut sem tudi tukaj v vsacem o fesu bral, v katero sem po onem dogodku pogledal, ia jaz sem res globoko in toplo zadet od vrednega in povzdigujočega čina, kako mi je prebivalstvo berlinsko svoje sočutje izkazalo. Jaz želim, da bi vsak ki mi je svoje sočutje izrazil, tuji vedel, da je s tem mojemu srcu dobro storil, zato vam ukazujem predstojeće objaviti." Politični razgled. Motrtinje tlcžele. V Ljubljani 18. maja Na IPitMtjije bil 15. t. m. ministerski svet, v katerem so se baje zjedinili, da bodo Domače stvari. — (O str u p lje n j e po plinu.) Poroča se nam: Na tukajšnjem kolodvoru so šli trije delavci predsinočnjem v magazin spat. Eden ugasne plinovo svečavo, a menda uže ne privije dovolj močno petelinčka na gaznej cevi. Utrujeni delavci pospe, plin izhlapuje iz cevi in napolni cel magazin, ter omami spečo tako, da Be je teško eden probudil, ko jih je prišel pred vlakom tovariš klicat, a je kmalu zopet padel; druga dva sta bila omotena in ju je poklicani zdravnik teško k življenji spravil. Izpuhnelo je baje okolo 100 kub. črevljev plina. Sreča je, da nij nihče bil z lučjo prišel v magazin. — (Umrl) je tu penzijonirani general-major v. Ilofbauer, 54 1. star. — (Z druzega nadstropja) z velikega viška je predvčeranjem v Frelihovej hiši padel mal dečko, sicer po padci omedlel, a se nič nevarno poškodoval. — V norišnici v Studencu pak je neka baš pripeljana omikanim stanovom pripadajoča blazna žena iz Trsta, skočila z okna druzega nadstropja na tla, samo v 1 črevelj globoko vodo, a se tudi nij nič poškodovala. Ker je Studenec le za mirne blazne, odpeljali 50 jo precej v Gradec. — (Deželni odbor) je v seji 11. t. m pritrdil, da bo v Kranji napravi za dekleta poseben četrti razred ljudske šole s 500 gld. letne plače za učiteljico. — (Ošpice.) Deželna vlada razglaša, da je bolezen ošpice, ki je od .30 jan. t. 1. v Novem mestu razsajala, s 30. aprilom ponehala. Zbolele je bilo — pri 2068 mestnih prebivalcih — 249 (3 Žensko in 24G otrok), umrlo je 5 otrok. — (Matičnega „Let opisa") prideta 1. in 2. snopič skupno na svitlo koncem me seca junija, ker je bil občni zbor Matice slo venske, pri katerem se je sklenilo izdavanje „Letopisa" v 4 snopičih, še le sredi meseca februarja in baje nij bilo moči 1. dela na svitlo dati uže meseca marci j a. — (Iz občnega zbora katoliške rokodelske družbe) poroča „Slov.", da je imela družba 44 udov iz vrste rokodelskih, učencev pa GO do 70. Poduk so v družbi delili g. predsednik Janes Gnjezda, podpred-nik Anton Dolinar, g. Keržič in inženir gosp. Čermak (v risanji), učencem pa g. Gnjezlain o. Angelik Hribar (v petji). — (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Dne 16. maja dopoludue je bilo obravnavanje zoper Jero Skumač iz Zgornjega grabna pri Radovljici, ker je bila dolžena da je 4. marca t. 1. svoje lastno dete umorila in v kleti zakopala. Zatoženka sama vse pripozna. Bila je torej od porotnikov kriva izpoznana ter od sodcev na 4 leta ječe obsojena. — Popoldne je bil pred porotaiki Janez škrjanee iz Graslupljega, ki je bil ropa obdolžen. Zagovarjal ga je dr. Zamik. V za-tožbi 86 pravi, da je Škrjanee 7. matca t. 1. svojega prijatelja Brsana, s katerim sta bila na semnji v Zalogu, ko sta šla od vina domov, napal, ob tla vrgel, ter mu denarno li stnieo, v katerej je bilo 84 gold., po sili vzel. Škrjanee taji. Po dolgej obravnavi izpoznalo je sodišče Škrjanca za krivega, ter ga obsodilo na 5 let teške ječe. — (Starinsk zlat prstan) je našel kmet v Žabnici pri Trbiži blizu ceste. Prstan je iz čistega zlata, debel, a otline malo, tako, da se komaj na možki mazinec spravi. Vreden je po zlatu kacih 6 cekinov, učenjaki sodijo, da je iz stare keltovske dobe. — (Učiteljsko društvo za slovenski Stajer) ima 11. junija v Ljutomeru občni zbor. Program priobčimo prihodnjič. — (Razpisani) ste pri okrožnej sodniji v Celji dve službi adjunktov do 23. maja. Zahteva se znanje slovenščine. — V Hrastniku je razpisana služba poštarja in telegrafskega opravitelja. — (Morilec svojega očeta.) Devetnajst let Btari Josip Laj h se je imel te dni pred porotniki v Celji zagovarjati, ker je svojemu očetu dal v jed arzenika ali misnice, tako, da je 7 dnij po povžitku tega strupa umrl. Porotaiki so ga krivega izpoznali in obsojen je bil na 18 let teške ječe. — (Iz Dalmacije) se nam piše: K ne-kej sodnji v Dalmaciji pride po svojem opravku kmet z hribov. Ko stopi v zaznamovano mu pisarno, išče sodnika pa ga najti ne more, ter gre zopet ven, in povpraša še enkrat, kje bi sodnik pač bil. Sluga mu zagotavlja še enkrat da je v pisarni. Naš kmet gre Še enkrat noter, in tu izza mize pogleda glava uradnikova. Slednji je bil namreč gr bast in majhen ter zarad tega skrit za mizo, da ga kmet prvi pot nij mogel videti. Ko ga zagleda zduj, stopi k njemu ter ga povpraša. „Mali! kdje Ti je čača"! Kakor so menda vsi priti ikovci ali eni majhen i ljudje radi razžaljeni, ako S3 o njihovej malosti ali konstituciji govori, bil je tudi ta uradnik, in naš ubogi kmet je moral na 24 ur v temnico. Razne vesti. * (Nevarnost potovanja nekdaj in dandenes.) Tudi mej našim ljudstvom je zelo razširjena misel, da je potovanje mnogo bolj nevarno, odkar vozi železnica namesto uprežene živine. Zlasti stari ljudje, vsak „lau-dator tempori8 aeti", pripovedujejo o „zlatih starih časih", češ, kako varno se je tedaj vozilo, in — kako počasi! Nij še baš davno, kar smo v Ljubljani pokopali znanega in spoštovanega, da-si originalnega moža, katerega živ krst nij mogel pripraviti, da bi se bil na železnici vozil; jedensamkrat se je bil očanec neki peljal iz Ljubljane do Zaloga, samo, da bi liktlSil, kako da je ta vražja stvar — potem pa nikdar nikoli nikamor več: vrnil se je iz Zaloga pešl Pa je čisto od več ves ta strah pred „lukamatijo" ! Francoski statistik Gar-diaux je namreč dokazal, kolika krivica se godi železnici, če jo dolže poinožitve nesreč ob potovanji. Zi časa starih poštnih mučilnic je bil na Francoskem od vsacih 300 000 potnikov jeden usmrten, od vsacih 30 000 jeden ranjen. V prvih dveh desetletjih železničnega prometa, t. j. od 1835. do 1355. leta, je bil od 2 milijonov potnikov jeden usmrten, in od 500.000 jeden ranjen; v drugej dobi, od 1855. do 1875. leta, se je to ra/merje zopet dokaj zboljšalo, ker je bil stoprav od G milijonov potnikov jeden usmrten, in od G00 000 jeden ranjen. Dandenes pa se v obče računa, da jedva mej 45 milijoni potnikov jeden smrt najde, in mej 1 milijonom jeden telesno se poškoduje. Ta račun pač ne jemlje v poštev tistih nesreč, katerih je kriva potnikov neprevidnost in lehkomiselnost sama. Iz vsega pa zamoreš posneti, da glede varnostnega obzira v „parnih" naših časih prav „lehkimM sretm potovati smeš, če je le — mošnjica „teška'1. * (Nevaren padec.) 13. t. m. je padel nek kondukter, ko je ravne pregledovanje voznih kart dokončal, z vagona tržaško dunajskega brzovlaka. A z redko zavednostjo se je oklenil z rokama hodne deske pri vagonu, in s tem rešil, da nij prišel pod kolesa. V takem položenji ga je tiral vlak skozi ves lej-terberski tunel; ko je prišel zopet na svitlo, jele so kondukter j u moči ponehavati in da ne bi pod vozove padel, pahne se od vlaka, mej tem ko je vlak daljo hitel. Kondukterja so peljali potem v Maribor; razven da se mu je koža odrgnila, nij se nikjer nič ranil in s prvim vlakom se je odpeljal k svojej družini. * (Iz razbojniških rok rešen.) V hrvatskih listih beremo: Sina Buzetarskega kmeta Samardžije ujeli so roparji, ter ga nijso hoteli drugače izpustiti, nego po odkupljenji GOO gld. Iz Gline se zdaj v Zagreb poroča, da je mati ujetega dečka z velikim trudom GO gld. nabrala, ter je te nesla v protomski gozd, kjer so bili razbojniki. Našla je lopove in le njenim silnim prošnjam posrečilo se je 13letnega sina Janka oprostiti. Deček je potem pripovedoval, da so ga roparji hoteli uže umoriti, a le jeden izmej njih nij tega pustil, ter jih je tolažil, da bodo odkupnino dobili. Mati in sin sta vse, kar sta doživela pri roparjih v gozdu sodniji naznanila. *(Pijančevo delo.) Iz Zabrega na Moravskem se poroča: Josip Drozda, sin tukajšnjega župana, se je oženil pred kratkim z 18 letno kmetsko hčerjo iz Kosov. Zakon je postajal od dne do dne nesrečnejši, ker se je Drozda pijančevanju udal in cele dni se po krčmah klatil. Minoli teden, ko se je zopet osem dnij po raznih krčmah vlačil, prišel je pozuo v noči domov, in ker ga je žena prosila, naj se poboljša, ujezilo ga je to tako, da zgrabi sekiro, ter svojej ženi glavo prekolje. Potem sname puško se stene, gre v gozd, ter še samega sebe ustreli. * (Požarov) je bilo lansko leto na Ruskem 25.724. Škoda po njih prouzročena znaša nad 50 milijonov rubljev. V zjedinjenih državah severo-amerikunskih so požari za prvih 9 mesecev lanskega leta 52, v Kanadi 27 milijonov dolarjev škode napravili. Malo boleznij je, katero M bile toliko zdravil vzdržavale, kakor astma, in bo je največ teh bolj ali manj vrednih medikamentov nže pahnilo pozabljivosti v naročaj, kar so tudi popolnem zaslužili. Vrlo dobrodelni učinek pa, katerega ima ter pri vseh afekci-jah dihalnih organov, prouzročil jo mnogotere poskušajo, kateri so pokazali, da je mej najboljša zdravila proti astmi prištevati treba kr. Dr. Harfung-ovo olje s kitajsko skorjo za varovanje in oleplanje las; v zapečatenih in v steklu Stemoljanih Bteklenieah po 85 kr. Dr. Rerhigiiier-iev dišeči kronini »luli, krasna vnda ia duhanje in umivanje, ki krepča in budi živelj; v izvirnih st-klonicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr. Prof, dr. Liude va rastlinska pomada v štanj-ioab. poviša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži progo las na glavi; v izvirnih kosovih po f>0 kr. Ttalznmično milo iz oljke se odlikuje po oživ-Ijovajoči in ohranujoči moči za voljnost in mok-kost kožo; v zavitkih po 35 kr. Dr. Boriiigiiier-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, m javo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Harfuug-ova zoljiščna pomada za oživljenje in zbujenjo rasti las; v zapečatenih in v steklu štemnljanih posodicah po 85 kr. Dr. Beriiiguier-jevo olje iz zemljišč ni h korenin za okrepčanjo in ohranjen je las in brado; steklenica 1 gld. Dr. Kocll-ovi bonboni iz zeljisč, znan in 8kii-šen domač pripomoček za prehlad, hripavost, /abasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škat-ljieah no 70 in 35 kr. Bratov Led ar j evo halsatnično milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in oličutljive kože, posebno damam in otrokom; po 95 kr., paket. (4 kosovi) 80 kr. I*r«ivi ti po ptipozuani solidnosti in priprav-nosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo: v Ljubljani pri Fran« IVrčfku in lekarju Itiršicu'in brutlb Krisper; v Kiigrcbu pri lekarjih i J. J. Cejbek in /g. Mittlbaeh in Flor. Ki-ralovicu ; v Celji pri Kr. Krisperju; v ICekl pri droglijeru Nikolu Pavačiču; v initzu, Krainerju in Kollerju; v 14 ran ji pri Rajmund Krisperju; v TrNlu pri lekarjih: .). Seravallo, K. Zancttiju, P. Prendini, Fr. Ve-dovattu; v lleljaku pri Matevžu Fllrstu; v Varaždinu pri lekarjih: A. Iloehsingerju in A. Ualtorju; v Zailru pri parfum. N. Androvlcu. #»r Svarilo. -w Svarimo prod P°»«-\|^™«J3 i-«-j ;i n j i. osobito pred ur. \.;;.rvv/ Suina do Koutomardov« dišečo zobno pasto in pred dr. Uorehanltovim aromatičnim zeliščnim milom z imenom dr. 15or-e h a ril t a ,,t*ln*'. Mnogo ponarejalce in prodajalne je sodnija uže obsodila, da ho morali plačati precejšnjo globe v denarji. Ravmond & Co., c. h.priv, last. tovarn ht/ff&UuitiSnih costtt, stearij v Berlinu. (118—3) Trine cene t LJubljani 18, maja t. 1. Plenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; 55 kr.; — .Wtnen f> gld. 53 kr.; — os kr.; — Rji'.n 6 gld. 85 kr.; — j roso ♦> — MfBMI 6 gold. 20 kr.; krompif 100 2 gld. «'.» kr.; — fižol hektoliter 10 gl. -kilogram — gl. 91 kr.; — in .it —■ gld. •peh frižen— gl. 70 kr.; — špco povoj »n — jajce po 1 - , kr.; — mleka It I ar 7 Ur.; -kilogram 54 kr.; — tolotnine f>2 kr.; ■ maso 68 kr.; — sena 100 kilogramov 1 — Blatne 1 g o Id. 78 kr.; — drva trda 4 I gol d. — kr.; — mehka 4 tri'' — kr. — rei 5 gld. en 3 gld. 89 gld. 01 kr. kilogram* — kr.; uiasl i .Hi kr; — — ;l. 76 k'. — govedmne — h inju: ' gld. 78 kr. k v. tnotr >v Lmnajgka borza 18 maja (Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dutg v bankuvcih . «2 gld. -•"» Eno: m UrL dolg v srebru . . <»& Zlata reuta........ 72 1660 drž. posojilo..... 113 Akcije narodno banke . , . . 8UU Kreditne akcije...... 21U London......... 1-1 Napol. ......... 9 C. kr. cekini....... 5 Srebro ......... 105 Državne mark« 59 kr 10 75 80 35 70 72 30 80 Pivo iz Mengša! Kdor hočo zdravo in okusno pivo piti, naj pije res izvrstno pivo iz Mengša, katero so toči v mnogih gostiluieah v Ljubljani. (1 S>) Jidm, kateri sc Je prepričal. V „Narodnej tiskarni" v Ljubljani jo izšlo in •e dobiva: VIII. zvezek „LIstki": Pomladanski valovi. fioman, spisal I. Turgeujov, poslovenil dr. U. Samec 8° 17 pol. Cena 60 kr. Karel S. Till trgovstm s knjigami iti j<>H—2j ■in debelo in «lrobno, Bt» prodaja pri podpi-Banoui bokal ali ■''/., litra po 1 gld. 70 kr. z embalažo. Brinjovec je kuhan iz istrijskoga brinja, in bo pošilja tudi na poskus. Poštnino plača naročnik. Jože ZEStjlčigra,j, (144—3) V Klanji. Umeteljne zobe in zobovja vpoBtavljam po najnovejsoj metodi broz odstranitve starih korenin in brez vseli muk. Popolnem nemučno zobovne operacije izvršujem uporabljujoč prav prijetno delujoči 1**1^;V"1-*«? 1 i 1 ni (dušikov okisljanec). E=>a,icla.©l, (,102—8) zObovni zdravnik, stanuje ob Ilradeckega mostu 1. nadstropje. Elegantna spomladanska obleka spomladanska zgornja suknja is goldU Vrtine. spomladanske hlače 5 golti. in v primerji najfinejše obleke za gospode in dečke; po najnižjej ceni Obleke za Otroke od dveh let naprej. w Spalne suknje -w mit gospođe in {jonpe priporoma 91« Hermanu, Uro jaški nioj*l«>r. v Ljubljani, slonov« ulic« štev. 11, v Liikuiaiiovej hiši. JH^F" \'nanje nitracbe se proti povzetju ar no izirse in nepri$fo4t\q brez ugovorit nazaj vzame. (111—13) < I e I O i! a* — — •» s- 88 S 3 9 £* 2 g-S. i Dobra hrvatska vina, a ■f?Ef ij i ig t1 S nekoliko sto veder, prodajo so radi razpusta kupčije ceno, od 5 gl. L0 kr. naprej, vina od leta 1875 ;'i 10 gl. pri Leopoldu Baumgartner-ji, (142—3) Zagicb, na Jelačičevem trgu. Pekarija. V Milini;j i tik dolenjsko ceste in farno cerkve so dajo pekarija v najem, taista so tudi lehko za štacuno porabi. Opomni ao, da od Ljubljano do fit. Vida nobeno pokarije nij. Več o tem bo izve v S m a rji št. 21. (153—2) Oznanilo. Karel Wanuisc*lia naloga blaga se od 13. i. m. naprej po zelo znižanej ceni razprodaja. V Ljubljani, 12. maja 1878. asi-!) Opravništvo konkurzne mase. Baznanilft! _ ltavnatoljstvo iiiejimrodne i/lo/lie bliigtt nat Dnu nji prodajo vslod likvidacije te-lo ])redinoto pO čudesnu nizkej coni, 5 gld, 75 kr., za katero bo dobodo naslednjih 88 hI*arij, in sicer: 1 velekrason ulbuui za lolo-gi nit j«-, bogato z zlatom ozalj- 7T 2 S p 1 izvrstna in točim ura s po-zlučeuo verlzieo. Da ura dobro Krč, garantnjoino. 2 pravi japanski cvetlični vazi z najfinejšo slikarijo, kras vsakemu salonu. 1 izvrstna prav praktična sahar-niea od črno, z zlatom emajlirano kovl. 1 praktično klešče za Nubar od vedno belo kovl. 1 mičun franc. Celi rit - naiiiiz-lijiilt, ki krasi vsako salonsko mizo. 1 slavnoznani obdarjeni tele-filiou, s katerim so moreš z vsakim fio boj oililaljonim človekom izvrstno zabavati. gospodo in gospo. Ako v pošlje malo vsoto 5 gld. 75 kr., ali ako jih naroči a postnim povzotjoui, dobi vsakdo vseh tu navedenih lepih 64 stvarij tako v cono, da jo komaj dolo plačano. Naroča ao za vso c, kr. avstro-ogersko monarhijo jedino pod naslovom : (81—10) Direction der intemationalen WaareIl-AusstellllIlg, "W loli, i 5 n f i n^- IN t*, it. 18 finih i>urruuee-Mlik, 23 eiut. vis., 28 cmt. sir., najdivnojai kras za 3 sobo. 18 izvrstnih c. kr. patentira-] mli žlic za jetli, 12 izvrstnih c. kr. patentiranih zlie za kavo, (J |io