Poštnina plačana v gotovini j^eto IH. St. 10.______________________________ Ajdovščina, 8. marca 1947 Uresničitev gospodarske petletke pomeni gospodarsko zn?" go naše države — naša dolžnost je, da s svojim delom to zmago dosežemo. Cena 4 jugolire — 8 metrolir. ŽENAM ZA 8. MAREC 1 Plačanci imperialistične tujine in agenti zapadne demokracije bi radi z lažmi in klevetami Leta 1910 je bil na konferenci mosferi kuhinje in otroške sobe *eialistk o Kopenhagenu na pred- to je glavna naloga.« Klare Zetkin določen osmi marec za mednarodni praznik žena. . Zeno Je ireba vključiti v druz- l beno proizvodnjo, ker daje samo» Zakaj osmi marec? gospodarska samostojnost resnično : , Tato, ker so na ta dan leta 1909 in neolmsnost Kdor je go-\ bile v Ameriki velike demostraci je. sPodarfko odolsen’ Je hldl Politično z na katerih so delavci in delavke za- ^podar položaja, ntevali tudi priznanje ženske enako- Tovariš Marinko je pred nedav-l Pravnosti in žensko oolivno pravico, nini dejal: »Politična revolucija je\ Osmi —- - t_____________; za nami' i^ršena je z našo nacio-l izvabili ljudstvo v bedo in taborišča in jih izrabili za gonjo proti Jugoslavjji Angloameriški vojaški funkcionarji in agenti Vatikana vrše pod krinko ‘Rdečegajtriža* umazano trgovino z »begunci44 V zvez; s podpisom mirovne po- mum # prevzelo osnovne komandne pozi-\nje >hegmceV€. Reakcionarne klike cije tudi o gospodarstvu. Zdaj smo • coni A so zadnje mesece vložile vse Osmi marec je odtlej glasno pri- torej v izvajanju gospodarske revo- ; svoje sile, da bi se čim bolj zvišalo Povedooal vsemu svetu, da je reši- luci je, ko gospodarstvo usmerjamo : število ljudi, ki bi zapustili bodisi hv ženskega vprašanja možna edi- na socialistično osnovo v specifičnih 5 kraje cone A in se javili za naselijo v zvezi z rešitvijo socialnega pogojih našega razvoja. Brez te go- ;tev v zapustili ozemlje vprašanja, da borbe delovnega ljud- spodarske preusmeritve tudi Polh j« mogoče reševati ločeno po spo- "ena oblast o rokah delovnega ljud-ipiamen ag,Hacije im kričali "h, temveč da bo delovna žena do- siva ne bi mogla biti trajno zajam- • nosti« varstvom raznetili močan o »nevair- • nosu« jugoslovanske zasedbe, izmi-S sijali so si vse mogoče vesti o »stra jhotah«, ki bodo sledile premiku meje \egla priznan je enakopravnosti, dr- cena.« Poljanske in politične pravice le o, , - , , . pnunivu meje T) «i.,,. „ • k i-• j. • , i‘ j i /sllto SQ dOltCS T)SC JT&se delovno •n^ I ixì I i i čiri is-ko DrdvivAls-tvo so Prou'Zrlem ^ ^ ~ b°dÌSÌ moSUi> R žene — vključuje v gospodarsko i storila Italiji itd. Na vsa usta vabijo Osmi marec je glasno opozarjal obnovo. Danes se vsi pridružujemoizselitvi v Italijo, kjer se po nji-°se žene, da izven te skupne borbe naporom za izvedbo petletnega go- jlK>vem cedl mleko m med ni poti za reševanje ženskega vpra- spodarske ga načrta. S sanja, da je izven te poti samo iz -- - - - Kakšna je resnica in kaj skušajo tem doseči, je popolnoma jasno dan je kapitalističnim zasužnjeval-cem. In zgodovina je to potrdila. gre tem. , , . ------- n-- —----- da »begunce« na to, da se bon tudi za svoje pra-j uporabijo kot nekako orožje proti vice, ko se je borila za svobodo do-S Federativni ljudski republiki Jugo-Leta 1913 so Rusi prvič prazno- naovine, za življenje in srečo svojihl slaviji, da bi jim bilo omogočeno vali ženski dan, leta 191? pa so šle otrok. Tako se danes velika večinal^^ glas o strahu ljudi pred novo ZrTJsMz STtrCSPi leto jim je Oktobrska revolucija utrjuje ludi svoje po ustavi ji n'’ ki ,se j? drznila gospodarsko osa-Ijudstva na svetu je bila kot prva tudi politične pravice državljanom\ -m tako enkrat za vselei osvobojena sovjetska žena. Od leta 191? svetovne vojne soetu ne pridobivale, temveč izgubljale še tiste pravice, ki so jih že i ri i ^ j : prenehala biti suženj svetovnih izko- spol. Osebna gospodar-^ riščevaicev in mednarodnega kapi- ne glede na pa vse do druge !ka ^'nostojnosf pa jamči še pose-\ iala' so žene drugod po resnuno Gospodarska neodvisnost narodov • Jugoslavije, utrditev ljudske oblasti, Lenin pravi: »Enakopravnosti svoboda delovnega ljudstva in odstra- Imele. Drugače ni bilo mogoče. Za- pred zakonom še ni enakopravnosti™^'' vseh možnosti izkoriščanja ši-’ - - - _ . _ . • rokih delovnih---- * ' 1‘-J--’ baj nikjer drugje ni vladalo delov- v življenju.« 'to ljudstvo. Kolikor bolj so različ-ne države ostajale demokratične le papirju, kolikor bolj so posta' * . ^iii udivi vinu množic, to je bistveni j vzrok zaletavanja v našo mlado re-Enakopravnosi v življenju pai publiko. Posebno jih boli ugled, ki ga daje gospodarska samostojnost, dajei naša država uživa, bolijo jih uspehi, , - - v/ lastno delo, daje sodelovanje obla-\ slrili^uosl' «linstvo in bratstvo na ro- jale fašistične, toliko bolj neuposte- sii n družbenih podjetjih, daje so-j ,do^ •1.n ,pr,av tak«. s!mpatlJe "Jdiovih vane, odrivane in zatirane so bile ,, nrnnli»r> ir> države Fnnl vnr„nv,^tt lastnlh delovnih ljudi, ki so popolno-žene upravljanje države. Enakopravnost. ma na naži strani v koli,kor bolj ču- usivarjajo družbene ustanove, ki’: tijo, da je Jugoslavija močna, toliko Druga svetovna vojna je vse- omogočajo ženi, da se posveti svo-Z bolj dvigajo prah, zaključek pa je Povsod strnila resnično napredne in iemu družbeno koristnemu delu, daj vedno isti, da njih same ta prah duši demokratične elemente v borbi proti fašističnim okupatorjem in doma- èim izdajalcem. Vse — tudi žene. Vabilu podlih reakcionarjev in so-| go objavo — vozni listek vražnikov svobode so se odzvali črno- j trdijo, borzijanci, delomrzneži, ki čutijo, da bo treba dajati obračun o svojem zadržanju. Mirno lahko rečemo, da je vsa ta golazen ob svojem begu iz domovine, kjer jih je domače ljudstvo spoznalo za svoje sovražnike, skušala dvigniti kar največ panike med ljudstvom. Zatrdno vemo, da je skušala protiljudska tolpa reakcionarjev zagotoviti uspeh izseljevanja in da je j pa mu po- »Begunecc je sedaj prost in izbira. Večina se jih klati po Trstu in zapravlja dobljeni denar, prodaja odeje in porcije ter zavlačuje odhod v Videm. V zbirališču v via Genova 23 sta trenutno tudi dva ustaša iz Hrvaške. Bila sta že po vsej Italiji. Tam vlada v taboriščih lakota in mraz in nobe-vodila organizirano akcijo Na vse | ne organiziranosti ni. Kaže se popol-kriplje je prišepetavala, pošiljala j na brezbrižnost za nadaljnjo usodo agente, »svetovala«, ponujala denar j ljudi, ki so se dali ujeti v taborišča. Ta_i::: r_ tega vzroka sta prišla nazaj ne ostane le gospodarsko nesamo-i 'n s*k k kašljanju. stojna upraviteljica drobnega go-i Res je, da so nekateri poedinci spodinjstva. S nastopili usodno pot »beguncev«. Ima- Tudi nas je naša Komunistična . Na°a narodno-osvobodilna borba\™ ^XkÌ v'habjo ^n ^rav "tako Partija povedla v boj — o boj na Je ? zeni Pra™co in možnost j jmamo nekaj primerov pri nas v coni Soljenje in smrt. Prav zato pa nam -^odločanja v oblasti. soupravljanja-B. Treba pa je videti resnične vzro-/ i i v v. države, naša gospodarska obnova* ke, kj so dovedli te posameznike do PnrU!Sel smrtl’ te"wec ZW- JO priteguje v produkcijo in ji dajei ^ odločitve. V prvi Vrsti gre za potalo gospodarsko osnovo za resnič-t znanp sodelavce okopatorja na živi je- no neodvisnost, poleg tega pa ji bol b°j ni I jen je. In ker je v tem boju so se S vdinjali iz ozkih sebičnih namenov „• - : , j., j ‘ .r , - - . , • grabežljivemu tujcu in izdajali svoj nje m smrt prišla pri nas oblast o zgradila vse, kar ji bo omogočalo: ]aslD. narod v najtežjih dneh njegove mke ljudstva, smo tudi jugoslovan- biti resnično enakopravna ne samo. herojske borbe To so ljudje, ki so * k e žene dosegle največ — to je, pred zakonom, temneč tudi v živ-s pohodili svojo čast in se prodali. Iz °se pravice. Danes ni samo sovjet- Ijenju. : Soške doline poročajo, da so se od- Sk'a Žena’ da"e* * tudi Slovan- Vključitev v družbeno korist J “ ^Tlf^ SL^A^S Iz tega vzroka sta Trst, kjer je še najboljše, in se angloameriški agenti trudijo, da bi bilo dobro organizirano. Agentom je dovolj, da ljudi organizirano spravijo v taboriščni pekel, več pa ni važno, ker se ti izseljenci iz sramu ali pa iz bojazni nočejo vrniti domov. Saj je to že znana stvar in so razna taborišča »za razseljene osebe« že znana in opisana v demokratičnem tisku. Oba ta ustaša sta izrazila željo, da bi se vrnila domov, kamor pa ne moreta, ker sta aktivno sodelovala v vrstah ustašev in sta na listi vojnih zločincev. V gostilni »Antico Persico«, kjer se zbirajo gruče tako imenovanih beguncev, vlada popolna apatičnost in moralna brezbrižnost za življenje, ki jih čaka. Nihče noče misliti na bodočnost, ki se jim že sedaj, ko stojijo na pragu zgrešenega življenja, zdi mračna in hladna Sprašujejo se samo, čemu vse to in ali res ni poti narodno osvobodilne borbe in pajda- , nazaj. O tem predvsem radi ogibljejo agent reakcionairnega Vatikana je ! Nekaj poedinih primerov »bega« je prišel v Kanal. Tu se je izkazal kot zabeleženih tudi v okraju Ilirska Bi-staraj no pro til j noski hujskač in zaerri-I ^ i i • zen nasprotnik ljudske oblasti. iStirlCa- Tl1 pa PrPvladuje moment go- J lega avanturizma. Odšlo je nekaj si-Silovita kampanja in gonja proti ’ nov i)0ij premožnih posestnikov, ki Jugoslaviji pa je v coni B, ki bo v , ... .. „ kratkem priključena FLRJ, doživela J1,n dom lahk<, "“d' '>ruv vse' Tem polom na vsej črti. Postojnski okraj .sinom ni do dela in računajo na deje zabeležil 16 primerov »beguncev«. ! nar> ki ga bodo prejemali od Anglo-Izmed teh je dvanajst protiljudskih j amerikancev, in živel; v brezdelju, elementov in so kot taki bili med j Doma pa imajo konje, krave in ljudstvom dobro poznani. Zaradi svo- Uestvo Sami bi jih odnosov so bili brez izkaznice i da| kl,o ' Osvobodilne fronte Sam; so, kot iz-j •• • , , . . . . javljajo ljudje, govorili, da v Jugo-!J,m JC Splahnel° upanje ^ laŽ<>dnem in obljubljala onstran meje v Italiji nebesa, čeprav je znano, da v Italiji ljudstvo trpi, da je De Gasperijeva Italija po zaslugi trgovske in politične špekulacije angloameriške imperialistične agenture dežela lakote in brezposelnosti. Po razvoju dogodkov, po sodelovanju angloameriških celo vojaških funkcionarjev, guvernerjev, častnikov in agentov dobro vemo, kam in na čigav mlin bi radi speljali vodo. V ta posel so prav tako vmešani domači izdajalci, kot plačanci imperialistične tujine in Angloamerikancev, ki skušajo izvabljati z lažmi in klevetami ljudstvo znova v bejdo in taborišča, da bi jih tam uporabljali za protijugoslovansko propagando. Sicer so ti agenti mnogo bolj delavni v con; A, kjer so trdno povezani z okupacijskimi oblastmi in delajo roko v roki. Posebno se je izkazal kaplan Felc, iz Kanala ob Soči, ki dejansko vodi agitacijo za izselitev. Če pobrskamo po življenjepisu omenjenega Felca, je dovolj že njegovo zadržanje v času po- lahko že sedaj pove-počutijo, in v koliko j j - ... V 1 1 Cini; IZ IKLfl llilllU S a zgled in vzor tistim ženam sne- delo, gospodarska neodvisnost, poli-Z na svoje domove in se dokončno izre-. ki se se vedno borijo za svoje Učna enakopravnost — vse to pa soj kli proti ljudski oblasti. Ostali so lri za pravice svojih ljudstev. osnove, iz katerih bo rasilo resnič-l domobranci do konca in kot taki od- Zakaj resnične svobode ni kjer no razumevanje vseh žena za osci h«]«]0, kot verne sluge Rupnikovega ^in! Mn^jan! 1% družbeno dogajanje in stenici VnVe^ ludi žena ne odloča o gospodarstvu, zoezi Dedno olj zavestno n kiju-, naklonjenost zapadne demokracije. Politiki in kulturi. cevanje v vsakršno delo ^ bodisi: Mnogi med nji mi so se udinjali pri gospodarsko, bodisi politično, bodisil zločinski civilni policiji- Njim je bil Lenin pravi: »Množic ni mogoče kulturno — ki je potrebno za iz-i posvečen klic ameriškega guverner ia vključiti n politiko, ne da bi vkljti- gradnjo naše nove države. Izvršili:'' Kanalu in Kobaridu, ki sta zelo vili v politiko tudi žene.« bomo, kakor je rekel tovariš Ma-\ rinko, »tudi revolucijo prosvetne: »požrtvovalno« propagirala izselitev. Dalje so se za tak onomsko in socialno enakoprav- zu gospodarsko izgraditev države: vor, odkod jim toliko bogastva Men-n°&t' žena in ne samo za formalno , fem za utrditev politične ne-t da ne bo nihče vprašal, čemu sta se odvisnosti države in za\ svojo res-:znana magnata, Ravnik iz Kanala ob družbeno proizvajanje, iztrgati jo iz nično, gospodarsko utrjeno enako-\^''\n Pri«« 'f Sv Pa*ra «ui Krasu 'domačega suženjstva«, osvoboditi pravnosti j° poneumnjujoče in ponižujoče Pvdrejenosti večni in izključni at- Erna Muser ★ ★ ★ S odločila za umik v Italijo. Gotovo iz S razloga, da sta svojo vlogo doigrala j in obenem zaigrala. Pošteno ljudstvo J in vsak poštenjak posebej ve, kaj je J ljudska oblast in kaj je njena prava slaviji nočejo živeti, da pa jim za-padna demokracija nudi več svobode. Vsi ti ljudje so bili na množičnih sestankih razkrinkani. Jasno, da se njihovemu »begu« nihče ne čudi in da njihov odhod ne predstavlja nikakršnega zamotanega problema niti zanimanja. Med njimi so znani težki aduti, kot je to trgovec Primc iz Sv. Petra, gostilničar Burger Ludvik i/ Postojne avtoprevoznik Potočnik. Slamič Anton iz Košane. Treba pa je še omeniti, da so storili tako nepremišljeno dejanje tudi štirje drugi, ki so se pustili zaslepiti od imperialističnih plačancev in se že gotovo kesajo, da so se pustili speljati na led. Zbirališče, ki služi kot nabiralni in obenem prehodni center, je v Tr-stu Angleškj agenti so pri tem poslu v celoti angažirani. Rdeči križ, ki opravlja novačenje »beguncev«, je le krinka, pod katero vrši aingloameri-ška reakcionarna in imperialistična agentura svojo umazano trgovino. Tako so imperialisti porabili ime Rdeči križ, ki naj bi bila vseskozi humanitarna ustanova, za svoj organ, ki zbira protiljudske elemente, zločince, špekulante in zapeljance. »Begunci« se zglasijo na RK, kjer dajo svoje jxxlatke, vrši se zdravniški pregled, nakar prejmejo vsak po 3 odeje in porcijo. Z RK gredo na skupno prenočišče v via Genova 23. Na osebno izkaznico jim pritisnejo žig »Profughi d’Istria« (istrski begunci). Tu prejmejo 2 enaki objavi. Ena velja kot kartotečni list, druga pa služi kot vozni listek do Vidma, kjer je taborišče. Na RK, kamor se mora »begunec« vrniti, odda eno objavo in mu pri tej priliki izplačajo 3000 lir, dru-, življenju. Puljski »esuli« (begunci) se vračajo razočarani. Predvsem so to ljudje, ki so nasedli agentom imperialistične tujine. Pri nas se ne bodo mogli vračati v transportih, ker ne gre za stotine in tisoče, temveč le za nekaj desetin ljudi, ki so nasedli agentom. | Agenti kot izdajalci naroda in poslušni hlapci brezvestne protiljudske in reakcionarne tujine bi radi prodajali zaslepljene ljudi za 5000 lir. Trgovina slabo uspeva in vsak dan je bolj kompromitirana. Dolarji in šter-lingi so krhko orožje v primer j s silnim razumevanjem in patriotičnostjo delovnih množic, kj si utrejo z vedno novimi uspehi pot v jutrišnji dan. Jasno je. da je brezvestna trgovina z ljudmi in gonja proti Jugoslaviji obsojena na neuspeh in da se na tak način ne ustvarjajo bodoči mirni in prijateljski odnosi med narodi. Bodoča perspektiva pač ne daje upanja, da bo De Gasperijeva Italija večno zatočišče mednarodnih zločincev. Končno bo spregovorilo tudi italijansko ljudstvo, ki živi v skrajnem pomanjkanju in k; ne bo dovolilo, da bi na račun delovnega ljudstva živeli tisoči propalic Ob načelnosti in trdnosti politike narodov Jugoslavije, ki so s priznanim junaštvom položili temelj^ novemu življenju, se razbijajo podli poizkusi vseh njihovih nasprotnikov — zapadnih imperialistov. O organizacijskih oblikah deia Osvobodilne fronte REFERAT MINISTRA M. BRECLJA NA SEJI G00F Organizacijski tajnik IOOF tovariš dr. Marjan Brecelj je v svojem referatu o organizacijskih oblikah dela OF med ostalim rekel: Namen današnje seje Glavnega odbora je, da po kratki analizi in *po kritičnem pregledu naše organizacije in dela v njej napravi zaključke, ki bodo odpravili napake in prilagodili delovne orgmizacijske oblike novim nalogam. Ko prehajamo v drugo etapo izgradnje, to je v dobo široke gospodarske ofenzive, ki naj na osnovi petletnega gospodarskena načrta spremeni obraz naše zvezne države in s tem vsake republike posebej, je seveda razumljivo, da mora organizacija, kakršna je Osvobodilna fronta s svojo tradicionalno vlogo v preteklosti in kot nosilka našega progresivnega programa v sedanjosti, v celoti zadostiti nalogam bodočih let. Preden preidemo na posamezne ugotovitve, ki naj posežejo v reorganizacijo našega dela v Fronti, je prav, da načelno poudarimo: Posebno v zadnjem času je mnogo kritike in mnogo godrnjanja proti Osvobodilni fronti, češ da svojih nalog ne izvršuje, da se odmika širokim ljudskim množicam, da zapada v ožino in ekskluzivnost, da njeni funkcionarji s svojim nepravilnim postopanje m gnjavijo in odbijajo ljudi itd. Spričo resničnih slabosti in napak, ki se pojavljajo v naših organizacijah, spričo nedelavnosti in nebudnosti nekaterih naših funkcionarjev izrabljajo nasprotniki marsikje tak položaj ter skušajo vrednost in pomen naših organizacij zmanjševati, jih skušajo kompromitirati in vplivati na naše ljudi, da bi se jim odmaknili. Danes je potrebno in jutri bo prav tako še pot rei m o razlikovati našo Osvobodilno fronto od napak posameznih njenih funkcionarjev in pripadnikov te.r od izrab tega ali onega, ki bi hotel kot naš prikrit ali odkrit sovražnik Fronti škodovati. Kakor je Osvobodilna fronta s Komunistično partijo na čelu od začetka našega narodnega odpora vodilna in rešilna sila. tako mora biti v graditvi našega novega državnega, gospodarskega in družbenega sistema tista organizacija, ki bo porok vsem našim bodočim uspehom. Ne more s; narod zamišljati svoje napredne in lepše bodočnosti, če ne združuje v vrstah svoje vseljudske politične organizacije tistega kroga poštenih in zavednih ljudi, ki izvršujejo zaradi svojega prepričanja v pravilnost sedanje politike in z vero v boljšo prihodnost delovnega^ ljudstva požrtvovalno naloge sedanjega časa in ki streme za tem. da v iako organizacijo povežejo vse napredno ljudstvo. Zato ni govora, da bi v čemer koli zmanjševali pomen in vlogo naše politične organizacije Osvobodilne fronte. Prav zato ne bomo prepustili kritike in odkrivanja napak našemu sovražniku, ampak bomo to delo izvrševali sami. To je prva ugotovitev, ki jo moramo kot pristaši Ljudske fronte Jugoslavije napraviti glasno pred vsemi Slovenci prav zato, ker preko naših zahodnih in severozahodnih mejà prišepetavajo vse mogoče stvari, da bi begali naše ljudstvo in da bi si pridobilj reakcionarni in neofašistični elementi oporišča na naših tleh. Pri položaju, kakršen je danes, se dejansko na terenu organizacija Osvobodilne fronte sama oddvaja od množičnih organizacij, od strokovnih, gospodarskih, kulturno-prosvetnih društev ter stoji ob njih kot organizaci ja, kateri naj bi bile poverjene neke abstraktne politične naloge. Tako pojmovanje in taka praksa, če bi jo dopustili obveljati, mora vzeti Osvobodilni fronti njeno osnovno nalogo vodeče in enotne politične organizacije. Zato mora Osvobodilna fronta kot vseljudska politična organizacija Slovenije razvijati svoje delo po množičnih, strokovnih, gospodarskih in kultumo-pro-svetnih organizacijah in navezovati svoje obče politično delo na poklicno, strokovno im gospodarsko delo posameznika. Za tisti del prebivalstva, ki ni vključen po teh strokovnih organizacijah v delo Osvobodilne fronte, bo odbor OF poskrbel na najprimernejši način tudi za njegovo politično vzgojo. S tem bomo poenostavili delo OF, in kar je najvažnejše, bomo ga v resnici zvezali z življenjem in delom ljudstva. Tak princip organizacijskega dela se da izvesti prav povsod v industrijskih središčih, v mestih, v trgih in v vaseh. Zato je prav, da Glavni odbor sprejme v tem pogledu principielni sklep, in sicer tak, da mora Osvobodilna fronta odslej vršiti svoje delo neposredno preko strokovnih, gospodarskih, kulturno-prosvetnih, mladinskih in ženskih organizacij in ne ločeno od) njih ter da morajo predstavljati odbori OF v osveženimi odbori bo OF sposobna izvršiti predstoječe naloge in postati ljudski oblasti pri njenih napor'h v izgradnji oblasti in gospodarstva porok bodočih uspehov. Zato je potrebno, da sprejme Glavni odbor drugi sklep, in sicer ta, naj Izvršni odbor OF ukrene vse potrebno, da se čimprej izvrše v vseh organiza-rijah OF volitve v nove odbore. Posebej je. treba poudariti važnost okrajnih vodstev Osvobodilne fronte — okrajnih plenumov OF. Kritično moramo ugotoviti, da okrajna vodstva OF niso izvrševala svoje naloge. Zato je potrebno, da Glavni odbor sklene, da se morajo istočasno z volitvami v odbore OF vršiti tudi volitve v okrajne plenume, ki naj predstavljajo širok delovni in vodstveni aktiv okraja. Z ostrim odnosom do odkritih in prikritih sovražnikov naše obče, družbene in ekonomske politike bomo skrbeli za širino naših frontovskih odborov. To morajo biti odbori delovnega ljudstva, odbori, v katerih bo našel naš delavec, kmet, obrtnik in intelektualec skupno delovno bazo za politično in ekonomsko krepitev ljudske demokracije. K pripravam za volitve v nove odbore naj se pritegnejo predstavniki delovnih plasti našega naroda iz gospodarskega in upravnega področja kakor iz področja privatnega delovnega sektorja. Terenske in okrajne organizacije OF naj že sedaj izločajo iz svojih organov Vse tiste po-edince, ki s svojim nepravilnim postopanjem preprečujejo širino OF in njeno smotrno delo. V sklopu naše splošne organizacijske problematike je treba posebej posvetiti pozornost organizaciji v mestih, ker življenjska struktura mesta zahteva tudi ustrezajočo obliko političnega vodstva in dela v njem. V tem pogledu moramo pozdraviti iniciativo plenuma Osvobodilne fronte Ljubljane. Zato naj Glavni odbor v tem pogledu napravi sklep: Mestne organizacije Osvobodilne fronte naj prilagodijo svojo organizacijo upravno-teritorialni razdelitvi mestnih področij ter naj izključijo iz svojega organizacijskega sestava vse organe. in funkcije, ki so temeljile na po-edincih. Za vodstvo mesta kot celote, mestnih rajonov in terena morajo mesta izvoliti nove plenume in odbore na demokratičnem principu ter morajo ti plenumi in odbori predstavljati kolektivne vodstvene politične organe organizacij in prebivalcev njihovega terena. V zadnjem času je pogosto govora o tako imenovanem sestankarstvu. Izvršni odbor je že pred časom zavzel svoje stališče in izdal direktivo, da je treiba se-stankarstvo omejiti. Zato pa je treba ponovno poudariti dolžnost odborov posameznih množičnih, strokovnih in ostalih organizacij, kakor tudi odborov Osvobodilne fronte, da prirejajo sestanke smotrno in da predvsem pazijo na njihovo kvaliteto. Zato je prav, da tudi v tem pogledu Glavni odbor zavzame svoje stališče in sklene: Odbori naših množičnih in strokovnih organizacij so skupaj z odbori OF dolžni regulirati tako vprašanje množičnih sestankov kakor sestankov in sej aktivistov OF. Sestanki in seje naj se vrše v okviru matične organizacije. Študij pa naj bo organiziran enotno za vse pristaše ÓF tako, da bo poedinec vključen samo v en študijski krožek. Že večkrat je bilo pred organizacijo Osvobodilne fronte postavljeno vprašanje kritike. Ugotoviti moramo, da je ostalo to vprašanje marsikje nerešeno, in celo več, da so nekateri funkcionarji frontovskih organizacij izmaličili kritiko kot nujno potreben ventil za pravilno rast in delo naše organizacije. Vsi vemo, da je danes v mestih in na deželi mnogo pripomb, godrnjanja, opravljanja itd. Mnogi naši funkcionarji zelo slabo ločijo upravičene kritične pripombe pristašev Osvobodilne fronte oziroma tistih ljudi, ki po svojem življenju in delu vsekakor spadajo v vrste Osvobodilne fronte, od spretnih podtikanj in provokacij nasprotnikov. Nekateri naši funkcionarji si olajšajo svoje posle tako, da kratko in malo zaduše vsako kritiko in naganjajo ljudi, ki hodijo s pritožbami in pripombami, z godrnjači, nezadovoljneži, reakcionarji in nasprotniki. Pri takem položaju seveda, ko se zapro usta kritiki z izrabljanjem položaja in z različnimi neumestnimi grožnjami, ki niso v čast naši ljudski oblasti in organizaciji, se ne da več ločiti konstruktivne kritike od negativne, se ne da več ločiti somišljenika od sovražnika. Ce se vse skupaj zmeče v en koš, mora to služiti samo nasprotniku in nikakor ne nam. Mi bomo takrat dotolkli tudi tistega drobnega in skritega sovražnika, ki vsak dan na novo podpi- »Slovenski vestnik« objavlja poročilo iz Železne Kaple o žalni svečanosti ob obletnici smrti komandanta I. koroškega partizanskega bataljona in neustrašenega borca za svobodo in pravice delovnega ljudstva na Koroškem Franca Tavčmana Lenarda. List na kratko opisuje življenje in boj Franca Tavčmana—Lenarda, ki je bil med prvimi partizanskimi borcj za svobodo Slovenske Koroške. »Njegovo mlado telo so uničili fašisti, niso pa mogli uničiti njegovega duha, njegove ideje niti cilja, za katerega se. je boril.« KOROŠKI SLOVENCI zahtevajo ločitev od reakcionarne Avstrije in obračun, za njihove žrtve Na komemoraciji je govoril Karel Prusnik, ki je poudaril pomen junaškega boja koroških partizanov in prispevek k skupni zavezniški zmagi. Obsojajoč vse poskuse in spletke reakcije, ki skuša koroškim Slovencem iznova vzeti s krvjo priborjene pravice, je Prusnik izjavil: »Hoteli so nas kupiti za milijon šilingov, toda mi koroški Slovenci ne bomo prodali za ničvredne šilinge naše krvjo prepojene zemlje. Zahtevamo obračun za vse naše. žrtve, zahtevamo ločitev od reakcionarne Avstrije in priključitev k FLRJ. AVSTRIJA stopa po stopinjah Hitteria industrijskih središčih, v mestih, trgih ‘huje ljudi, jih spravlja v slabo voljo in v iti vaseh politično vodstvo vsega pre- napačne odnose do naše .oblasti in Fron-bivalstva njihovega področja in s tem Je, če bomo odprl; res prosto pot kon-vseh organizacijskih oblik javnega «truktivni kritiki in iz nje sproti izvajati udejstvovanja naših delovnih množic. konsekvence. S tem pa bomo zmožni Ce hoče OF v taki organizacijski formi izvršiti obsežne naloge, ki jih je razvil v svojem referatu tovariš sekretar in ki morajo predstavljati naš bodoči konkretni program, je nujno potrebno, da bodo odbori OF po svojem osebnem sestavu porok za uspešno izvršitev teh nalog. Postavlja se vprašanje demokratizacije OF in s tem v zvezi se kaže živa potreba, da pristopimo k novim volitvam odborov OF. V kolikor je v prejšnjem času igral pri sestavi frontovskih odborov politično-reprezentativni kriterij gotovo vlogo, smemo danes določno postaviti, da naj bo merilo za sestavo odborov OF delovni kriterij. V odborih OF naj bodo najzavednejši, najsposobnejši ih najagilnejši aktivisti iz dotičnega področja in iz vrst množičnih, strokovnih, gospodarskih in kulturno-prosvetnih organizacij na terenu. Le s prečiščenimi in sproti razkrinkovati negativna in sovražna podtikanja naši oblasti in organizaciji ■in bomo sposobni tudi na tej strani sproti ■potegniti konsekvence. Razume se, da se J K) vprašanje nezadovoljstva, nergaštva in slabe volje največkrat odpravilo na ta način, da bomo v smislu gornjih predlogov demokratizirali našo Osvobodilno fronto. Mislimo pa tudi, da je prav, če .vodstvo Osvobodilne fronte v obliki nekake. javne tribune odpre pred javnostjo možnost razpravljati o vsakem vprašanju, ki zanima ali razburja ljudstvo. Za-■to naj Glavni odbor naroči Izvršnemu odboru OF, da naj zaradi pospeševanja konstruktivne kritike organizira javno tribuno in k sodelovanju pritegne vodilne funkcionarje. S tem smo se dotaknili stvari, katere smatramo za najvažnejše v naši organizacijski problematiki. Vsekakor pa je prav, da dà Glavni odbor na svoji da-•našnji seji, ko slojitno pred velikimi na- Pred kratkim je bil na Dunaju proces proti skupini avstrijskih antifašističnih borcev, ki so jih Obdolžili umora oziroma sokrivde pri umoru. Vsa napredna avstrijska javnost je bila ogorčena zaradi tega procesa, ki se je kljub temu nadaljeval še dva dni. Dve priči, za kateiri so ugotovili, da sta SS-ovca oziroma nacista, sta bili takoj po procesu aretirani. Tretja priča pa se je umaknila v zapadno Avstrijo. Avstrijske sodne oblasti so proces odložile za nedoločen čas. Ta proces je odkril vse nedemokratično in reakcionarno bistvo avstrijskih oblasti. Pred svetovno javnostjo je postavil na laž govoričenje avstrijkih delegatov na londonski konferenci in obenem pokazal v pravi luči ravnanje avstrijskih oblasti na Koroškem. Argumenti, s katerimi so avstrijski delegati skušali na londonski konferenci preslepiti svetovno javnost, so se izkazali za lažne. Poudarjali so veliki doprinos ovobodilnih borcev v času borbe proti fašizmu kot glavni argument, zaradi katerega naj bi z Avstrijo ravnali kot z osvobojeno deželo, ne pa kot z zaveznico Hitlerjevega nasilja. V istem hipu, ko so se v Londonu sklicevali na osvobodilna prizadevanja Avstrije, so na Dunaju nacistični sodniki in reakcionarne oblasti sodile avstrijke antifašitične borce. SS-ovci in nacisti pa so nastopali kot tožniki tistih, ki so se proti njim borili za svobodno in demokratično Avstrijo. Proces dokazuje, da si obe današnji vodilni avstrijski stranki nikakor ne prizadevata, da bi vzpostavili resnično demokracijo v Avstriji, temveč se, obratno, najtesneje večeta na avstrijsko reakcijo, in tako bojkot zakona o nacistih ni samo slučajen pojav. Obe vodilni stranki paktirata z nacisti in le čakata na priložnost, da bi lahko obnovili stare napadalne težnje. Proces pa je sedaj pred svetom potrdil tudi vse nedemokratično ravnanje s koroškimi Slovenci. Sovjetski delegat Gusev je v Londonu dejal, da so bili predvsem koroški- Slovenci tisti, ki so se borili na avstrijskih tleh proti fašizmu. Iste koroške Slovence, iste borce proti nacizmu pa danes zapirajo in počenjajo nad njimi nasilje. Zapirajo jih tisti, ki so vseskozi sodelovali s Hitlerjem in ki še danes pakt ira jo z nacisti. Koroške najboljše borce so zapirali pod raznimi Načrt pokrajinske vlade za naselitev tujih fašistov in volksdeutsherjev pomeni nov način ponemčevanja in fašiza-cije naše zemlje, kar je treba na vsak način preprečiti. Krvi in solz koroških Slovencev nt mogoče odstraniti z lažnimi resolucijami o »nedeljivi Koroški«. Koroški Slovenci so se med triletnim oboroženim bojem izjavili za priključitev k FLR Jugoslaviji. Tega ne more nihče preprečiti.« pretvezami. Zaprli so za dolge mesce koroškega partizana Janeza Wutteia in njegovega brata, neštetokrat so aretirali partizanko Anico Spom-Vido in druge, prepovedali so društvo koroških partizanov in celo uprizorili sodne razprave proti raznim antifašističnim borcem. Vdove in sirote padlih partizanskih borcev puste, da životarijo v bedi; z žrtvami nacizma ravnajo kot z obtoženci-Kadar pa je potrebno slepiti javnost z »velikim doprinosom« Avstrije v borbi proti fašizmu in tako odvrniti od sebe krivdo in odgovornost za sodelovanje s hitlerjevsko Nemčijo, tedaj avstrijski diplomati hvalijo borce za svobodo. Toda dejstva pričajo drugače in razkrinikujejo vso podlo in hinavsko vlogo avstrijskih reakcionarjev. NAJNOVEJŠA ZGODOVINA GRČIJE Grški ftiŠisti so se uie^ v lastne mreže Ko je 3. decembra leni Tsaldari«, tedanji ministrski predsednik grške vlade, zahteval, naj Varnostni svet Organizacije Združenih narodov preišče položaj na severnih mejah Grčije, je nameraval: 1. prikriti nevzdržni notranji položaj v deželi in nemoč monarhistične vlade pred splošnim odporom grškega ljudstva; 2. obrniti pozornost sveta na insce-nirano zunanjo nevarnost, na »ograža-nje grške nedotakljivosti s strani severnih sosedov.« Pri tem je računal, da bo Sovjetska zveza na predlog, naj mednarodna komisija preišče položaj v Grčiji, rnn njenih severnih mejah in, če se ji zdi potrebno, na obmejnem ozemlju sosednih držav Albanije, Jugoslavije in Bolgarije postavila svoj »prepovedujem« (veto) in da do preiskave sploh ne bo prišlo. To bi grška monarhofa-šistična klika uporabila kot dokaz, da se sosedne demokratične republike preiskave boje in da vse zlo v Grčiji prihaja iz tujine. Monarhofašisti bi tedaj še dalje trdili, da v Grčiji ni državljanske vojne, marveč samo »polve jno stanje« s sosedi, posebno z Jugoslavijo. Pred grškim narodom bi vse-grški ljudski odpor prikazali kot tuje, negrško in protigrško gibanje. Pod tem geslom bi poskušali politično in vojaško mobilizirati čim več ljudi in začetj križarsko vojno proti demokratičnemu gibanju. Na drugi strani pa bi na ta način ugodili žel jam onih im-erialističnih krofov, kf hočejo, da rčija ostahe protibalkansko mostišče. Grški monarhofašisti in njihovi zaščitniki v Angliji in Ameriki so se tudi topot zmotili v svojih računih. Sovjetska zveza se ni uprla predlogu, naj mednarodna komisija preišče jk>-ložaj v Grčiji, Albanija, Jugoslavija in Bolgarija pa so izjavile, da so pripravljene s komisijo sodelovati, ji nuditi potrebno pomoč in jamstvo, če bodo člani te komisije hoteli preiskovati položaj na obmejnem ozemlju teh držav. Tako je ob koncu januarja anketna komisija Varnostnega sveta prišla v Atene. Od tedaj je z vsakim dnem £c logami, posebnega poudarka naši mladinski organizaciji, da izreče priznanje mladini za njeno aktivnost, ki jo je v preteklem letu pokazala v naši obnovi. Hkrati pa mora Osvobodilna fronta prav zaradi posebnih in velikopoteznih nalog, ki čakajo našo mladino v bodočnosti, pozvati LMS, da se v letu 1947, vstopnem letu v gospodarski plan, uvrsti v vrste borcev za ekonomsko izgradnjo naše domovine, za njeno boljšo bodočnost rasla zaskrbljenost grških vlsatodrž,-cev in njihovih inozemskih pokroviteljev, Upravičeno so se zbali, da bo anketna komisija v Grčiji odkrila mnogo zanje dokaj neprijetnih resnic, zato je grški monarhofašistični tisk že prve dni izražal željo, naj anketna komisija čim prej zapusti grško prestolnico in gre na mejo, ali še bolje, čez mejo, v sosedne države. Predstavniki držav, ki so zaradi svojega vmešavanja neposredno odgovorne za današnje stanje v Grčiji, so na vse načine poskušali prikrit; delo komisije pred javnostjo. Reakcionarni ameriški in angleški listi so odkrito pisali, da se ne sme ponoviti napaka pariške konference, ko so dovolili tudi novinarjem dostop na vse seje. Angleški predstavnik v komisiji je ponovno skušal preprečiti, da bi se anketna komisija resno lotila razpravljanja o vprašanju,, kdo je kriv državljanske vojne v Grčiji in položaja na njenih mejah. Pričakovanja grške vlade se niso izpolnila. Komisija je ostala v Atenah nad tri tedne. Že v začetku se jo mogla prejiričati, da so obtož,be grške vlade proti severnim sosedom neutemeljene. Na dejstvih temelječi in z dokumenti podprti ekspozeji predstavnikov Jugoslavije, Bolgarije in Albanije so razgalili laži grške monarho-fašistične klike. Zasliševanje predstavnikov mnogih grških politčnih in nepolitičnih organizacij, zaslišanje več sto prič, na tisoče spomenic, ki jih pošilja grško ljudstvo anketni komisiji, preiskave na otokih, kjer so internirani grški politični jetniki, in preiskave v koncentracijskih taboriščih so jasno pokazale, kateri so vzroki sedanjega trpljenja grškega ljudstva. Jugoslovanski delegat je pred anketno komisijo tudi dokazal, da je Tsaldarisov dokazni material, ki ga navaja v spomenici Varnostnemu svetu, navadna potvorba, in zahteval, nnj komisija natančno prouči Tsldarisove »dokumente«. To proučevanje je pokazalo, da ni niti ene trditve grške vlade, ki je ne bi dejstva ali dogodki postavili na laž. Njeni dokumenti so polni protislovij. Obtožbe in dokazi iz spomenice, ki jo jo decembra meseca Tsaldaris poslal Varnostnemu svetu, so v mnogih bistvenih točkah drugačni od obtožb in dokazov iz okspozeja Kyrouja, grškega predstavnika pred anketno komisijo, samo dva meseca kasneje. Priče grške vlade, ki jih je zaslišala anketna komisija, očitno lažejo, pri vsakem vprašanju zastopnikov demokratičnih držav se zmedejo in v svojih izjiavah zapletajo. Ena priča »očividec« postavlja na laž dru- go. Najvažnejše pričevanje v nekem dokazu daje »zaprt; bandit«, ki pa jc po drugem dokumentu padel že nekaj mesecv prej, preden je bil zaslišan. Celo grški predstavnik v anketni komisiji je bil prisiljen priznati, da so v poslanicah, s katerimi je hotela grška vlada obtožiti severne sosede pred anketno komisijo, protislovja. Monarhistična grška klika, ki je hotela postaviti na zatožno klop sosedne demokratične države, sedi zdaj sama na zatožni klopi. Razumljivo je torej, da so monarhofašisti izgubili glavo in da so v svojem tisku začeli napadati posamezne člane komisije, njenega sekretarja in vso komisijo. Tako napada časopis »Elinikon Aima« celo Veliko Biritanijo in Združene države Amerike (ki ščitita monarhofa-šiste), češ da sta prodali Grčijo Rit" siji in da je v anketni komisiji na delu peta kolona. Drug monarhofašistični list »Etni-kos Kirikos« pa javno grozi in histerično vpije: »Ven z anketno komisijo!« Grški monarhofašistični vlastodrž-ci so se ujeli v mreže svojih lastnih laži. Dejstva so trmasta zadeva. Anketna komiija je imela že doslej pri' ložnost od blizu ugotoviti pravi razlog, ki je prisilil grško ljudstvo, da ic znova zagrabilo za orožje in odšlo v gozdove. Partizansko gibanje, za katerega je trdil Tsaldaris, da ga podpirajo in podpihujejo sosedne države, se je razširilo po vsej Grčiji. Je to oborožen boj grškega naroda za svobodo, neodvisnost, demokracijo in mir, za republiko. Komisija je mogla ugotoviti, da j® monarhofašistična klika tista, ki vodi izzivalno politiko proti severnim sosedom Albaniji, Jugoslaviji in Bolgariji, da prav ona organizira incidente na meji, v svoji deželi pa daje zatočišča in oborožuje iz Jugoslavije, Albanije in Bolgarije pobegle fašistične zločince in okupatorjeve hlapce. Komisija se je mogla prepričati tudi o tem, da je osnovni razlog za sedanji položaj v Grčiji vmešavanje britanskih oboroženih sil in posledica angleške politike, ki je z oboroženo intervencijo privedla na oblast vse dosedanje grške vlade po porazu Nemcev, pripravila marca lani volivno komedijo, t. septembra^ lan; vsilila plc' biscit, pripeljala v Grčijo kralja Ju' rija in vsilila grškemu narodu sedanji režim. V interesu miru na Balkanu in v Evropi je, da se sedanje stanje v Grčiji odpravi. Anketna komisija naj v imenu demokracije, pravice in trdnega miru objektivno, javno in odločn° obsodi krivce. NASE ŽENE OB 8. MARCU Uretničitev gospodarskega plana le osnovna naloga vseh državljanov -torej tudi naših žena Naša žena ima danes široke možnosti razvoja in napredka, ki so utemeljene v vlogi žene kot enakopravnega člana skupnosti. Temelj novemu življenju, kot tudi dosego one stopnje, ki jo mora žena zavzemati v državi, kjer si ljudstvo vlada samo, je položila naša domovinska vojna, v kateri smo se nacionalno in go spodarsko osvobodili izkoriščanja človeka po človeku. Mi občutimo vsi silno razliko med starimi in novimi odnosi v družbi, posebno pa žene, ki so še posebej čutile, kot nekak manj vreden sloj, silo izkoriščevalske kapitalistične klike. Ta klika je ženo postavila v ozadje. Ženi ni dala nikake pravice soodločanja v javnem življenju in je njeno delovno silo ocenila kot manjvredno, ker je tedanjemu gospodarskemu sistemu tako postopanje rodilo koristi in obenem ščitilo gnilo nemoralo razpadajočih in degeneriranih finančnih krogov. Razumljivo, da je žena v zmagi osvobodilnega boja gledala rešitev nevzdržnega stanja in da je zato vložila v borbo vse svoje sile. da reši prevsem vprašanje nacionalne svobode in s tem v zvezi Potrga stare vezi, ki so tako kruto drgnile in žulile ženo kot člen družbe. Ta dvig, boj za enakopravnost je množično Zajel našo ženo, ki je vstopila aktivno v vse oblike boja in jo najdemo kot tako v vseh razvojnih stopnjah osvobodilnega gibanja na odgovornih mestih. Odlike, vztrajnost in borbena revolucionarnost So ženo prekvasile v močan in odločujoč steber novega družbenega reda. V času po končani domovinski vojni so stopile pred osvobojeno družbo nove naloge, ki so zahtevale novih silnih naporov. Prehod iz vojne v mirnodobno življenje, klic po obnovi in ustvarjanju novih gospodarskih osnov, je jasno pokazal, da stopamo v gospodarsko vojno, katere cilj je preobraziti stari način gospodarstva v nov tip, ki bo dal ljudstvu kot zmagovalcu vsa zagotovila za razvoj in rast ljudske oblasti na eni strani in ustvaritev blagostanja delovnim ljudskim množicam na drugi strani. Žena je prevzela nase del silnih naporov, da čim-prej ustvarimo vse predpogoje, da postane socialistična država stvarnost, in je pokazala s svojo požrtvovalnostjo in odločno voljo, da je sposobna premagati vse težave in napore. Razrušena domovina je klicala k takojšnji obnovi in žena je pomagala obnavljati. Obnovitvena kampanja, ki je zajela vso deželo do poslednje vasice, je pokazala iznajdljivost ženske organizacije, ki je našlo veliko število organizacijskih delovnih oblik od obnovitvenega fonda vse do konkretne soudeležbe pri delu samem. Žena je čistila ruševine, ustanavljala delovne skupine in čete. Videl si jo, s krampom in lopato v roki, v samokolnici je vozila material, prena- nostjo odseke, referate, oddelke in opravljajo odgovorno administrativno delo. Statistika kaže, da je po okrajih 18, 20 do 25 članov aparata ženskega spola. Poslanica voditeljice demolir at icnih žena Dolores Ibarruri - ha Pas-sionaria-e sovjetskim ženam H. marca 1937 „Ve se lahko veselite in smejete, ho delate in sodelujete pri utrjevanju vase domovine" (»Pravda«, dne 8. marca 1937) Ni jubilej, ni praznik, je dan borbe. Je dan, ko izražajo žene vsega sveta ogorčenje nad suženjskim položajem brez pravic, je dan, ko se borijo za to pravico. Ta mednarodni dan ima samo za dvoje narodov drugačen pomen: za vas, žene velike domovine socializma, in za nas žene Španije, ki se bori in ki je pripravljena raje umreti, kot da bi dovolila fašizmu, da zmagoslavno razvije svoje krvave zastave. Ve, odlične žene Leninove in Stalinove dežele, spomnite se na ta dan vaše bedne suženjske preteklosti, ko ste bile prepuščene neusmiljenemu izkoriščanju. Ko delate obračun prehojene poti, ugotavljate s čustvom zadovoljstva, da je velik prepad med položajem žene v stari Rusiji in položajem sedanjih sovjetskih žena, izenačenih z možmi v vseh pravicah. Ve se lahko veselite in smejete, ko delate in sodelujete pri ustvarjanju vaše domovine, na katero mečejo fašistični krvniki poželjive poglede, prevzete od edine želje, da bi usmerili svet nazaj, k temnim suženjskim srednjeveškim časom. 8. marca moramo me, žene republikanske Španije, ponoviti prisego, ki smo jo dale na dan izbruha vstaje. Na mednarodni ženski dan izražamo še enkrat svojo srdito ogorčenje proti fašistični intervenciji. Me rajši umremo, kot da bi nas podjarmil fašizem, mo smo pripravljene nadaljevati borbo z neutrudljivim navdušenjem in odločnostjo. Me nočemo umreti, preden dosežemo svoj cilj. Hočemo živeti svobodno življenje, hočemo živeti za revolucijo, hočemo živeti za to, da postane Španija resnično naša domovina, da Španija ne bo v$č dežela, kjer se pod hladno radostjo in zvokom kitar skriva stoletno trpljenje zatiranih žena, izkoriščanih delavcev in kmetov. Mi hočemo biti svobodni in zato se borimo. Fašizem je hujši od smrti za vsakogar, ki globoko ljubi svobodo in demokracijo. Da bi še enkrat potrdile našo neomajno vero v zmago stvari, ki jo branimo, pošiljamo na ta mednarodni ženski dan plamteče pozdrave in izraze naše velike ljubezni vam, naše sovjetske sestre, ki nam niste bile nikoli tako blizu, kot ste nàm danes. Tako kot ve, ne zna nihče razumeti naše težavne borbe, nihče ne zna s tako bratsko roko in s tako nežnostjo posušiti solze naših otrok, nihče ne zna tako toplo izraziti svojo divno in prisrčno vzajemnost. 00000-000000000 *** ».k .o»«- Že v času NOB je aktivno sodelovala "tL ?°J ’ nekfa obvežeš.« v okviru OF. »V začetku« pravi Darinka, fTudl .1bol^rka se”1’. deJa!a> ko se »to je bilo v oktobru mesecu 1942. leta Toda vse delo opravljam z ve- sem začela delati za partizane. Domačini !lklm »Ko sem prišla na PAP, mi je bulo težko. Saj sem pnsla iz vasi, bila sem tako rekoč brez poklica. Tukaj pa so me jx>stavili na mesto uradnice. Res da je šlo v začetku bolj trdo, toda | premagala sem vse težave. Ker nisem bila takoj vešča vsega pisarniškega dela, sem vedno ostajala v pisarni tudi po uradnih urah, samo da bi se čim več naučila, da bi tako lahko čim več koristila skupnosti. Sicer nisem mislila in niti ne pričakovala, vendar so me zato požrtvovalno delo nagradili z nazivom udarnica. Dan, ko sem prejela odlikovanje udarnice, sem si štela med najlen»-. še dni v mojem življenju. Sedaj pa, ko I so me vaščani K LO-ja Sv. Križ ( to je j vaščani vasi Male Žabljes Sv. Križ, Ceste in Plač) izvolili za ljudskega odposlanca v skupščino goriškega okraja si dnevno prizadevam, kako bi se s študijem oborožila in uspešno delala. Največje veselje so mi uspehi v delu in zato me veseli, če vidim poleg sebe sotova-riše, ki imajo z delom veselje, ker le z delom ei bomo ustvarili boljše življenje. •Edino, kar me še danes boli, je to, da •I)o krivični francoski liniji še vedno niso priključeni k Jugoslaviji vsi naši bratje je in sestre. Vendar mi daje zavest,, da sem postala popolnoma enakopravna jugoslovanska državljanka, dovolj moči, da bom vse svoje sile posvetila delu, da ■.tudi jaz pomagam pri izvedbi petletnega gospodarskega načrta, ker vem, da bom Kmečko-obdelovalna zadruga v Podragi Tov. Hočevar Darinka, udarnica in ljudski odposlanec še niso imeli popolnega zaupanja v ženske. Češ, kako bo vendar mogla ženska držati zase take velike tajnosti. Toda z neumornim delom sem zbirala hrano, sanitetni material, bila pri vsakem ilegal- nem sestanku. V NOB ženska ni sodelo- ; s tem pomagala tudi še neosvoibojenim vala le kot ženska, ampak kot do tega bratom onstran meja. da bodo tudi oni časa vedno izkoriščana oseba, ki je sto- čimprej priključeni k naši novi Titovi pila v borbo z vso proletarsko revolucio- Jugoslaviji.« S pripravami na pomladansko setev začemamo našo petletko v kmetijstvu Od priprav za spomladansko setev je mnogo odvisen ves nadaljnji uspeh, s skrbnimi pripravami si lahko v marsičem zagotovimo dobro letino. S to zavestjo se je treba na podeželju lotiti dela in se obenem zavedati velikega pomena načrtnega gospodarstva, ki daje tudi kmetijstvu pomembne naloge. Še mnogo bolj kot z zaostalostjo v industriji se moramo pri nas Imriti z zaostalostjo v kmetijstvu. Razdrobljenost zemlje in njeno nesmotrno izkoriščanje, pomanjkanje strojev in nezaupanje do strojne obdelave — to so težave, ki jih bo odpravilo ali vsaj omililo načrtno kmetijstvo. Da pa bo možno naloge načrtnega kmetijstva uresničiti, je treba pred vsem pridobiti kmeta za zavestno udeležbo pri izvajanju plana, prepričati ga o pomembnosti vloge, ki jo ima pri reševanju gospodarskih prohiemov. To je dolžnost množičnih organizacij na deželi, kmečkih obdelovalnih in drugih zadrug, ki naj vzporedno z ukrepi naše ljudske oblasti vrše konkretno agitacijo za prepričanje kmeta, kakšne so njegove dolžnosti in kakšne koristi bo imel od izvršenega plana. Takojšnje neposredne naloge za spomladansko setev pa so: Kaj in do kdaj bodo na območju posameznega krajevnega odbora posejali, priprava semena in sklepanje pogodb za strojno obdelavo. Uredba o obvezni obdelavi zemlje ima namen zagotoviti smotrno izrabo naše orne površine. To uredbo in navodila, ki jih je z njo v zvezi izdalo naše kmetijsko ministrstvo, naj dobro preštudirajo vsi naši Ijudskj odbori in s pomočjo gospodarskih svetov in zadrug na vasi ter s sodelovanjem kmetovalcev izdelajo načrt za svoj okraj oziroma kraj. Tak načrt pripraviti se pravi tehtno premisliti, kako si bodo n. pr. v kraju, kjer imajo dovolj vprežne živine in orodja, pomagali drug drugemu, kako si bodo pomagali kraji med seboj itd. Taka medsebojna pomoč je najuspešnejša tam, kjer so kmetje združeni v raznih zadrugah, kajti prav zadruge bodo največ pripomogle k načrtnosti v kmetijstvu. V načrtu je treba tudi predvidevati, kaj bodo v določenem predelu sejali. To je zaenkrat pri nas še precej težko vprašanje. Vsak posamezen kmetovalec je še tako zelo navezan na svoje krpe zemlje in na gojitev vseh njemu potrebnih pridelkov. V tem je zlasti potrebna prevzgoja naših kmetovalcev, da bodo pred vsem gojili tiste kulture, ki na njihovi zemlji najbolje uspevajo in obenem zaupali svoji ljudski oblasti, da jim bo preskrbela vse ostalo, kar potrebujejo. Splošni vsedržavni plan predvideva za Slovenijo zmanjšanje površin s koruzo, za katero naše podnebje ni prav posebno prikladno. Tega ne smemo napačno razumeti — še bomo tudi pri nas sadili koruzo v predelih, ki so za to ugodni, tn pa bomo še bolj pazili pri izbiri semena (pri posevkih koruze iz nestrokovno izbranega semena dobimo do 40% jalovih in zaostalih rastlin.) V »e bolj pa bo treba zlasti v okolici mefti in industrijskih krajev pospešiti vrtnarstvo, pridelovanje zelenjave in sadjarstva. Večjo pozornost bo treba tudi posvetiti gojenju industrijskih rastlin. Na zadnji seji glavnega odbora OF je dejal tov. Marinko: Naša industrija rabi vrst® rastlin, ki jih predstavljajo poljedelske kulture (lan, konoplja, sladkorna pesa, hmelj, oljarice itd.) Rast produkcije teh polsurovin mora ustrezati rasti kapacitete naše predelovalne industrije. Tudi pri izvedbi tega načela se bo izkazalo razumevanje kmeta za naše potrebe. Naslednje vprašanje je preskrba s temeni. Cesar kmet sam nima, mu bo v precejšnji meri lahko priskrbelo državno podjetje »Semenarna«. Največje je pomanjkanje onih semen, ki smo jih stalno uvažali (predvsem travna semena, lucerna, detelja, krmilna pesa) in ki zahteva inozemstvo zanje pretirane cene. Zato je potrebna v tem pogledu čim prejšnja osamosvojitev, ki jo bomo dosegli z načrtnim semenogojstvom. Kar pa ima »Semenarna« na zalogi, bo po utemeljenih naročilih razdeljevala preko »Naproz« posameznim krajem. Tako bodo ljudski odbori in »Naproze« pomagali »Semenarni« pri kontroli pravilne in pravične razdelitve. Nepotrebno kopičenje semen pri poedincu je špekulacija, ki jo morajo onemogočiti kmetovalci sami, zlasti tisti, ki nimajo dovolj semen, njihov sosed pa se zalaga z njimi. Tako bo možno sorazmerno zadostiti vsem potrebam. Važna pa je samopomoč posameznih kmetovalcev in krajev med seboj. Z iznajdljivostjo in iniciativo je treba izkoristiti vse domače količine semen. Misliti pa bo treba tudi v naprej in posaditi čim več poznega semenskega krompirja in tudi ostalih semen. Močno pa je potrebna dokončna odločitev za strojno obdelavo, ki bo nadomestila pomanjkanje delovne sile na deželi in zagotovila večji in boljši pridelek. Lanskoletne izkušnje s strojno obdelavo so v mnogih krajih odprle oči tudi onim nevernežem, ki niso zaupali stroju. V Sloveniji je nekaj manj kot ena tretjina vse orne površine primerna za strojno obdelavo. Doseči moramo, da bo vse to v resnici s strojem obdelano. Odpravljati zaostalost v našem kmetijstvu se da s stalnim izboljšavanjem metod in organizacije dela. Zato ne smemo prezreti in zanemariti tega, kar imamo na razpolago. Naše traktorske postaje in brigade so toliko izpopolnjene, da bodo lahko nudile izdatno pomoč pri vseh kmečkih delih, tako pomladanskih kot poletnih, pri košnji, žetvi itd. Ob pričetku pomladanskega dela bo pripravljenih 34 traktorskih brigad in štiri strojne postaje. Po naročilnicah, ki jih bodo poslali posamezni kraji in zadruge, si bodo brigade razdelile delo tako, da bodo čim bolje izkoristile delovni čas in potrošnjo goriva. Zato naj povsod z naročili pobite in s prepričanjem vključijo vanje vse kmetovalce svojega kraja, ker bo na ta način dosežena smotrnejša obdelava. Z dobro premišljenimi pripravami za letošnjo setev pričenjamo našo prvo petletko tudi v kmetijstvu. Vipavska dolhia, kot gospodarsko močan faktor zaradi svoje rodovitne zemlje, je v svojem gornjem koncu ustanovila svojo prvo kmetijsko-obdelovalno zadrugo v Podragi ali »Kmetozo« imenovano. — Zadruga zajema 14 družin, družinskih članov je 70. Jedro je «dala vas Podraga, pristopili pa so kot za-drugarji še poedinci iz Slapa, Lož in Manč. Administrativni sedež imajo v Vipavi. Pri nas so take vrste zadruge vsekakor nekaj novega, kar doslej nismo bili vajeni. Zato je razumljivo, da je morala zadruga tudi prebresti začetne težkoče, prodno je pognala korenine. Zadružna miselnost se razvija šele od končane vojske naprej, ko je ljudstvo samo prevzelo oblast in išče tudi v obdelovanju zemlje nove oblike skupnega dela, ki bodo mnogo bolj racionalne in družbenemu razvoju odgovarjajoče. Predvsem je značilno to, da zadrugarji vestno zasledujejo zadružno gibanje po ostali Sloveniji, kjer so se že pokazali uspehi zadružnega obdelovanja zemlje in da iščejo smernice v direktivah, ki jih narekuje vstop v naš gospodarski načrt. — Zadrugarji sami vidijo v planskem gospodarstvu v prvi vrsti potrebe po težki industriji in v zvezi s tem naloge, ki se postavljajo pred našega kmeta in ki bodo odločilnega pomena pri dosegi plana. Vse smernice našega gospodarstva težijo k istemu cilju, da se bo namreč dvignil življenjski standart našega delovnega človeka, da si zgradimo blagostanje. Člani zadruge sp vložili vso svojo zemljiško posest in živino, skupno 68 ha zemljišča. Poleg tega vplača vsak član delež 10.000 lir v obrokih, jamstvo pa je petkratno. Člani si obdrže nekaj zemljišča, ki si ga volijo v hišne potrebe, tako imenovane »ohišnice«, ki merijo približno 2000 kvad. metrov. Živi kot mrtvi inventar je prešel v last zadruge. Upravni aparat, ki j‘e zadrugi nujno potreben, da se lahko pristopi k sistematičnemu delu, šteje 6 članov, dalje obstoja nadzorni odbor, vsi člani pa imajo določene namestnike. Zadruga je bila ustanovljena lani, koncem novembra in kakor je že povedano, j'e prebredla osnovne težave. — Zadruga je torej mlada, pač pa ima vse pogoje, da se razvije v vzorno gospodarsko celoto. Vstopili so srednji in mali posestniki in kar je najvažnejše, pristopili so s popolnoma jasnimi pojmi o zadružništvu in polni požrtvovalnosti. — Njihovo dosedanje delo kaže, da so v uspeh trdno prepričani. Prebivalci, ki v zadrugo niso včlanjeni, v glavnem pričakujejo, kako se bo zadruga nadalje razvijala. Po njihovih izjavah bi sodili, da omahujejo le zaradi tega, ker jim je taka oblika gospodarstva še nova. V kolikor dopušča vreme, se že izvaja gospodarski načrt, ki so ga skupno sestavili. — Preboleli so prvotni sistem gojenja polikultur. Uskladiti hočejo načrt z vsemi pogoji, ki so zadrugi dani. Tako so se odločili za gojenje monokulture. Osnova jim je trtoreja in živinoreja. Jasno je, da ni mogoče zaenkrat striktno preiti v nov sistem, pač pa se bo prehod vršil postopoma. Trenutno so kljub slabemu vremenu vztrajno na delu. Povečujejo ploskev vinograda. Prekopavajo zemljišče do 1.10 m globoko. Zaenkrat so se lotili dela primitivnim orodjem, s krampi in lopatami. Tovariš Žgur Ivan iz Podrage, ki je odgovoren za vinogradništvo, tudi sam skupno s tovariši koplje. Če ga povprašaš kako delo napreduje, govori: »Kar nas je v zadrugi delamo z ljubeznijo in nesebičnostjo. Radi bi pokazali ostalim ljudem, da je njih oklevanje in nezaupanje v našo delovno skupnost neutemeljeno. Zavedamo se, da je zagotovitev uresničenja gospodarskega plana naša naloga, ki jo bomo tudi izvršili. Težka industrija se ne bo gradila sama, ampak jo bomo gradili tudi mi kmetovalci V svoje delo zaupamo in lahko rečem, da so začetni uspehi že vidni. — Sicer nismo strokovnjaki, vendar nas bo delo samo in razvoj dela pripeljalo tudi do tega.« V jarku za njim in pred njim pa zgovorno pritrjujejo njegovim besedam udarci krampov, žvenket lopat in ogromna množina že prekopane lapornate zemlje. Težko je razkazati teren, ker je raz-drobljen na različne odseke. Radi bi z delom pohiteli, da jih čas ne bi prehitel. Zadruga je naročila traktor za globoko oranje, ki bi sprostil dokaj delovnih sil. Zato je njih mnenje popolnoma pravilno, da odgovorni činitelji morajo storiti vse, da stroj pride čimprej. Kot delavec sodeluje tudi tovariš Lavrenčič Franc iz Bedanj. Skupno s tovarišem koplje vinograd na samem in na »kontrat«, kot imenujejo pogodbeno delo. Delo napreduje. Hladno je, vseeno so rokavi visoko zavihani in udarci so polni gotovosti. Pozanimal sem se, čemu se je odločil za tak način dela. — Tovariš Lavrenčič pravi: »Z delom hitim, ker pojdem po končanem delu na mladinsko progo Šamac-Sarajevo za 6 mesecev. Končno je vseeno, mi bomo zagotovili v Samcu gospodarske uspehe in bo naše delo izpopolnjevalo napore zadrugarjev, ki bodo prav tako vložili vse svoje sile, da bomo kot celota uspeli.« V novo skopan vinograd bodo vsadili do 10.000 sadik in število po možnosti tudi presegli. Del sadik je že zagotovljen, obenem pa razpravljajo o možnosti, da sadike naročijo drugod. Zanima jih kako bi uspevale štajerske z ozirom na njihovo zemljo in klimo. V kolikor so zbrali podatke, so povoljni. Žene in dekleta v teh dneh pobirajo odrezke trt »rožje«, kot ji imenujejo po domače. — Moški so trte obrezali in pripravili potrebno kolje. Delo se izpopolnjuje in vidi se, da pristopajo k delu s posebnim zadovoljstvom in v zavesti, da je zadružna obdelava uspešna. Med člani lahko povsod vidiš visoko moralo in pripravljenost. Preskrbeli so si drva, popravili so nekaj hlevov, navozili so krmo in steljo. — Živinoreji, ki bo poleg trtoreje njihova glavna naloga, polagajo nove temelje. Pričeli so z gradnjo zadružnega hleva v Podragi. Med člani zadruge so možje-zidarji in jim gre delo dobro izpod rok. Hlev je 17 m dolg in bo sprejel 25 glav živine. Načrt predstavlja moderno urejeno poslopje s tlakom iz lesenih kock, ki so že pripravljene. Ta tlak bo v pasu ležišč. Ves ostali prostor skupno s kanalizacijo in zbiralno jamo bo cementen. Cement, železo in vse potrebno je že na mestu in v delu. Redili bodo predvsem krave-mle-karice, ki bodo ščasoma samo ene plemenske vrste. V hlevu je določen prostor tudi za naraščaj. Drug hlev, ki je prav tako last zadruge, je v Vipavi. V njem je 25 glav živine. — Načrt zahteva zagotovitev dovoljne krme. Del njiv bo po načrtu posejan s krmilnimi rastlinami, ki bodo zalagale zadružne hleve. Na ta način bo gospodarstvo zadruge pravilno kanalizirano in bo obenem preprečen drobnjakarski način kmetijstva, ki ga je prejšnji protiljudski režim bodisi fašistični ali pa predaprilski v Jugoslaviji kmetskim množicam vsiljeval. Ureditev vinograda in hlevov je sedaj osrednja naloga zadružnikov. Sedaj je vse njihovo delo osredotočeno v to smer. Mesec maj je določen kot meja, da bodo dela v vinogradu zaključena in da bodo sadike posajene. Vreme v splošnem ni zadovoljivo, vendar delo napreduje, v ostalem pa ni rečeno, da bo moča trajala nepretrgoma. Vršijo se še manjša dela doma, ureditev lastnih domov, popravilo orodja itd. S traktorsko postajo v Ajdovščini so se takoj po ustanovitvi pogodili zaradi oranja njiv. Imajo tudi sami že svoj la" sten traktor. Vprašanje gnojenja in gnojil so rešili tako, da so hlevski gnoj ku' pili pri vojaških edinicah v Vipavi, obenem pa naročili 500 kvintalov umetnih gnojil, ki jih republika daje na razpolago. Slabo vreme ovira, da gnojila še niso prispela. Za prevažanje je določen par konj. Za izvedbo svojega načrta so si preskrbeli železo za betoniranje, 15 m3 peska, 40 q cementa, apno. 8 m3 borovega lesa so porabili za izdelavo lesenih kock za tlakovanje hlevskih podov. Predvidene so tudi vse potrebe, da bodo gospodarstvo izpopolnili. Tu je vključen traktor za globoko oranje. Na ta način bodo izpopolnili stroje, ki obsegajo: traktor, mlatilnico, stroj za košnjo, stroj za gra-benje in ki jih že imajo. Poleg tega imajo lastno žago in mlin. Potrebno jim je še 15 q žice za vinograd, semenski krompiri travna semena. Za živino pa predvide-vajo večjo količino sena in otrobov. Življenje in delo zadruge poteka ^ tesni povezavi s pristojnimi organi ljudske oblasti, državnimi ustanovami h1 sindikalno organizacijo, ki jim je preskrbela kratkoročno posojilo v znesku 500.000 lir in zagotovila gotovo število delavcev, ki so pri začetnih delih potrebni. V razgovoru zadružniki poudarjajo potrebo po kmetijskih strokovnjakih, prav tako jim je potreben knigovodja in zmožna administrativna moč. Čutijo, da mora upravni aparat delovati brezhibno, da se bodo laže in v bolj popolni meri vrgli na delo. Določen je tudi skupen nakup življenjskih potrebščin pri »Na-prozi« v Vipavi iz razloga, da se vsak posameznik ne bavi z drobnim nakupom in izgubljanjem dragocenega časa. V vasi je tudi obrtnik krojač, ki tudi stremi, da z vzgojo kadrov ustanovi krojaško zadrugo. Ni član zadruge, ker je obrtnik. Pač pa je tovariš Vidrih dal zadrugi na znanje, da člani, ki bodo dajali v delo, uživajo 25% popust. Zadruga je ta predlog vzela v sklep. Vse kaže, da se življenje v temeljih spreminja, zadružna povezava se stalno veča. Nekaj skrbi in tudi časa vzame raztresenost parcel, kar pa se bo dalo ob poznejšem razumevanju premostiti — z zamenjavo parcel ali pristopom novih članov. Pri presojanju dela v novo rojeni zadrugi je treba predvsem razumeti, da so zadružniki pristopili iz nesebičnih namenov k zadružni obdelavi zemlje. Uspehi se že vidijo, organizacija in razdelitev dela kaže prve sadove. Na vsak način pa bo prihodnost pokazala, da je to edino pravilna pot za uresničitev gospodarskega načrta, kjer bo naš kmetovalec v skupni borbi za dvig blagostanja vsega našega delovnega ljudstva, prevzel odgovorno nalogo in jo v celoti izpolnil. — Predsednik zadruge tov. Semenič Anton, Lozej Pavel, Žgar Ivan, Žorž Jože, Vidrih Franc, pri članih zadruge, kot požrtvovalni ljudje, uživajo priznanje in zaupanje. Zadrugarji sami pa se čutijo kot trdno jedro. S svojim delom bodo pokazali kakšni zadrugarji so. Brez dvoma se zato čutijo močne in pripravljene na razne napore in težkoče, kar dokazujejo že sedaj. Sledijo izvajanjem predsednika vlade in sekretarja IOOF Mihe Marinka, ki j® dejal: »Stroji in zadruga bodo prinesli več načrtnosti v poljedelstvo.« V zvezi s tem so zadružnikom njihove naloge jasne. — Zadružna zavest se utrjuje na skupnih sestankih, kjer študirajo gospodarska vprašanja in bodoče perspektive v zvezi s planskim gospodarstvom. V BUKOVJU SMO ČISTILI ZAMETE Zadnje dni je pri nas neprestano snežilo, d so bil* vsa pota neuporabna. Kakor hitro pa je metež ponehaj, je šlo vse prebivalstvo na delo, da zopet vzpostavi promet in zveze s sosednimi vasmi, zlasti s Postojno. Že v četrtek je mladinska organizacija zbrala material ter sama napravila snežni plug. Naslednji dan pa smo vsi odšli na ceste. Pet voznikov je zapreglo plug, mladina in člani drugih organizacij pa so odmetavali zamete ter čistili ceste za plugom. Do opoldne so br’* vse ceste očiščene: po Bukovju samem, v Gorenje in Belsko ter proti gozdu. Napravili smo 195 udarniških ur. Nada Sever. Kopanje novega zadružnega vinograda napreduje pod skrbnim vodstvom zadrugarjev in ob silni požrtvovalnosti članov ‘ kljub slabemu vremenu Ljudstvo ve, da je proga Samac-Saraievo temelj naše lepše bodočnosti Za naše brigade smo zbrali preko 2 milijona lir Nabrano hrano so žene pripeljale na zbirni center. Teden naših brigad je ponoven do-kaz. kako se delovno ljudstvo zaveda velikega pomena izvedbe in prekoračenja petletnega plana industrializacije in elektrifikacije, ki pomeni zagotovitev Popolne gospodarske neodvisnosti Jugoslavije in ustvarjanje srečnejše bodočnosti delovnih ljudi. Delavci, kmetje in “Plovni izobraženci so si na jasnem, da le treba v dolgi verigi nalog petletnega Plana prijeti vedno tiste vozle, ki so trenutno najvažnejši. Tak vozel je danes tted drugim — oprema mladinskih bri-?ad, ki bodo gradile progo Šamac-Sara-levo. S kakšnim zanosom je ljudstvo rešilo to nalogo, nam dokazujejo uspehi eo med 4 Sel na 1. izmeno tudi mož, ki ima 36 let, Gradišče ho med 10 brigadirji dalo 3 do dokončane graditve, med temi tudi tovarišico, ki je bila že lani na progi Brčko— Banoviči udarnica in iz Stomaža bo šlo gradit progo 7 mladincev in mladink, ostati pa bodo dogradili šolo in druge hiše. V Bistriškem okraju so 2. t. m. de-avci po vseh tovarnah in obratih izvršili enodnevno prostovoljno delo za bri- gade. Že v pričetkji tedna so v Ilirski | Bistrici zbrali 20.000 lir, okr. NAPROZA je dala 50.000 lir, v Novokračinah so žene zbrale 4163 lir, v Topolcu 3000 lir, v Baču 9117 lir, v Pograjali 4259 lir, v Zabičah 3172 lir, v Suhorju 7166 lir, v Bregarjih 4159 lir in v Jelšanah 2107 lir. | Iz tovarne Samasa so skupno prispevali 10.536 lir, delavci v rudniku pa so s prostovoljno enodnevnino zbrali 15.000 lir. Koseze so dale že v prvih dneh 2698 lir, Kozjane 3162 lir, Podtenje 1120 lir, Tebčane 1261 in Koteževo 1605 lir. V Tolminu se je vršil v pričetku tedna množični sestanek, na katerem so razpravljali predvsem o progi Šamac— Sarajevo. Sklenili so, da ne bodo poslali samo ene brigade, temveč dve ali celo ; tri, ki se bodo imenovale po tolminskih | puntarjih. Žene so v Tolminu takoj ob pričetku tedna zbrale 16.985 lir. Dijake iz gimnazije, ki so se obvezali, da gredo na progo, bo spremljal tudi profesor Štrbenk. Mladina iz Volč je zbrala 4000 j lir za progo, v Kobaridu pa so 5000 lir darovali za brigado. Ob zaključku tedna so dijaki in dijakinje tolminskega učiteljišča priredili v dvorani Ljudskega doma Kajuhov recitacijski večer z geslom »Junakom borbe slede junaki dela«! poudarili so, da je sedanje tekmovanje za izgradnjo prav tako pomembno, kot ie bila oborožena partizanska borba za osvoboditev. Stcpnik, vasica ki šteje samo . 15 mladine, bo dala v delovne brigade 7 mladincev in mladink. V Bači pa so že v pričetku tedna zbrali 1000 lir in 30 kg živeža. V Postojnskem okraju so na plenarnem sestanku okrajnega odbora mladine sklenili, da bo šlo od tamkaj gradit progo 300 mladincev in mladink, ostali pa bodo doma sodelovali v delovnih enotah s ciljem »Obdelali bomo sleherni košček zemlje«. Delavci parne žage v St. Petru na Krasu so dali za brigade 2530 lir, pionirji iz Hrast pa so zbrali 285 lir. V Belskem so žene zbrale 5045 lir, 145 kg krompirja, 12 kg fižola, 45 jajc in 12 kg moke, 6 mladincev pa se je javilo na 1. izmeno. Iz Landola bodo šli gradit progo 4, iz Buj 3 mladinke, v Dolenji Košani so darovali 2085 Kr, 32 kg krompirja in nekaj orodja, v Kočah 2085 lir, 120 kg krompirja, 10 kg fižola, 30 jajc, 30 kg svinjskega mesa in razno orodje, iz Matenje vasi bodo šli na progo 3, iz Petelinja 4, iz Št. Petra. 10, Hrastje jih bo dalo 5, Radohova vas pa 9. Preko 2 miliijona lir zbrane vrednosti — to je številka, ki dokazuje globoko zavest delovnega ljudstva, da sedaj z ustvarjalnim delom gradi lepšo bodočnost sebi, ne pa peščici izkoriščevalcev, kot je trillo včasih. Delavci po tovarnah in rudnikih, mali in srednji kmetje po naših vaseh, delavni izobraženci, mladina in žene — vsi delajo danes za skupni cilj — za izgradnjo socializma v Ju-golaviji, za izgradnjo nove družbe. Resnica pa je, da nekateri poedinci v tednu naših brigad niso storili toliko, kot bi lahko. Tako so n. pr. v Zagorju na Pivki, ki je premožna vas s 545 prebivalci, zbrali le 1040 lir in gostilničarji so dodali še 500 lir. Tako so v vasi Selce, ki ima po večini bogate kmete, dali komaj 607 lir in nekaj živil. Taki po-edimi primeri, ki jih je še nekaj, dokazujejo, da nekateri premožnejši skrbe boij za svoje osebne koristi kot pa za dobrobit skupnosti. Takšne ljudi naj bi učila 72 letna žena Ivana Renčar iz Divače, ki je na smrtni postelji dejala svojim sinovom in hčeram, naj nikar ne polagajo vencev na njen grob, ampak naj denar rajši podarijo za opremo mladinskih delovnih enot; ta žena je živela z vsem srcem v novem svetu, za katerega nadaljnji razvoj in napredek je vredno tudi nekaj žrtvovati. Nekoliko pomanjkljivosti je bilo tudi v tem, da se ponekod prepočasi zbirali denar in rezultate in da zato ni bilo mogoče dovolj naglo oceniti celotne uspehe. Najbolje pa sta se v tem pogledu izkazala Okraja Goriški in Sežanski. Teden naših brigad je prvi korak k izvedbi petletnega načrta Z neprecenljivo požrtvovalnostjo v tednu naših brigad so osnovne ljudske množice dokazale, da čutijo in delajo za gospodarski dvig svoje domovine. Toda s tednom brigad vse naloge še niso izvršene. - Zlasti našo mladino čaka še veliko dela. Kmalu 'bo prišel dan, le nekaj tednov nas še loči, ko bo prva brigada »Janka Premrla-Vojka« odšla na progo. Za prvo brigado bo odšla druga, tretja, skupno devet. Na plenarnem sestanku GO LMS smo se obvezali, da bo iz Vzhodnoprimorskega okrožja gradilo progo skupno 2500 mladih junakov dela. Prijavilo pa se jih je doslej 1466 — treba bo torej dobiji še nad 1000 mladincev in mladink, če hočemo obvezo izpolniti; toda hočsmo jo ne samo izpolniti, ampak tudi prekoračiti! Priprave za odhod 1. brigade naj zajamejo sleherni mladinski aktiv, vse ljudstvo; poskrbimo, da bodo graditelji res dobro oblečeni, obuti, opremljeni, poskrbimo tudi, da se takoj postavijo vodilni kadri brigade, čet, vodov in desetin, ki bodo sposobni prevzeti veliko odgovornost — vodstvo mladine v delu, pa tudi vzgojo. V predelih naših okrajev, ki se trenutno nahajajo še v coni A, se bo vršil tudi teden za brigade od 16. do 23. marca; naj se v teh vaseh in tovarnah mladina uči na izkušnjah vseh ostalih predelov okrožja. Le z nadaljnjim, še boli poglobljenim sodelovanjem vsega delovnega ljudstva in s še večjim poletom bo mladina lahko izgradila progo Bamac—Sarajevo in s tem postavila temelje gospodarske izgradnje naše domovine. Federativne ljudslie republike Jugoslavije. oooooooooooooooo MLADINA, PRIJAVI SE ZA GRADNJO PROGE ŠAMAC—SARAJEVO ! -<><><><>ooooooooooo< Delo mladine v Belskem Mladina iz Belskega noče zaostati za ostalo mladino ljudske republike Jugoslavije, hoče dati od sebe vse sile za čimprejšnjo zgradnjo naše domovine. Prav tako kot za časa NOB se zaveda, da si z delom ustvarja lepšo in srečnejšo bodočnost. Vsi prebivalci so prispevali z vsem, kar so mogli, za opremo MDB, ki bodo odpotovale že 1. aprila na progo Šamac—Sarajevo. V denarju in živežu so zbrali 8487 lir. S tem hočejo dokazati vsem protiljudskim elementom, katerih želja je, razkosati bratstvo in enotnost naprednega ljudstva, da strnjeno stopajo v lepšo bodočnost. Z vso dobro in trdno voljo so se tovariši: Bajc Franc, Kolenc Janez, Požar Anton, Žakelj Ivan, Simšič Franc in 30odstotni invalid iz NOB Kolenc Franc obvezali, da bodo odpotovali na Mladinsko progo, kjer se bodo zavestno borili na delovnem področju. Volk Viktor. Gangstrske metode fašističnih provokaterjev ne morejo streti odločnost goriškesa Hudstva GORIŠKI FAŠISTI IN ŠOVINISTI SO OD POEDINIH TERORISTIČNIH NAPADOV PREŠLI K MNOŽIČNEMU POŠILJANJU GROZILNIH PISEM, DA BI TAKO PRISILI POŠTENE SLOVENCE IN ITALIJANE, PRIPADNIKE SIAU, K ODHODU IZ GORICE Po razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo, o kateri je jugoslovanska delegacija podala jasno stališče, in ki je vseprej kot pravična, bo prišlo precej slovenskega prebivalstva pod Italijo. Tako na primer Kanalska dolina, del Brd, Gorica, del Krasa in območje Tržiča. Po končani vojni, ki je predstavljala dejansko preizkušnjo za vse evropske narode, naj bi zavladala načela demokracije in sožitja. Naj bi... toda niso! Pač pa neofašisti in fašisti v vseh predelih cone A, ki bo priključena Baliji, terorizirajo prebivalstvo, se poslužujejo bomb, atentatov, napadov in grozilnih pisem, da bi prisilili prebivalstvo, da bi zapustilo svoje domove in se umaknilo čez mejo v Jugoslavijo. Anonimna grozilna pisma so kaj klavrna. Vsi primeri in teh ni malo dokazujejo, da so na delu fašisti in šovinisti. Kakor izgloda, je stvar do neke mere organizirana, ker so pisana na pisalni stroj in v številnih kopijah. Iz vseh pisem diha ali nacionalni šovinizem, ki se je prej glasil >qui si parla solo italian«, ali pa stara fašistična miselnost. Večinoma so pisma pisana v italijanščini, kajti sicer ne bi mogli opravičiti parole »Gorizia italiana«, ki jo zvesto citirajo na zaključku vsakega grozilnega pisma. Kar se slovenskih pisem tiče. dokazujejo samo bes do poštenosti in načelnosti antifašistov, grozijo in silijo k odhodu, napadajo s pocestnimi izrazi vodilne ljudske osebnost, v Jugoslaviji. Govorijo sicer o Italiji, nikjer pa ne zaslediš »naj živi italijanska Gorica«. Pismo, ki so ga poslali družini Vidami v ulici Favelli, se glasi: Napočila je ura, ko mora jo položiti svoje račune renegati, titov-ci in vsi oni, ki so se o Italiji slabo izražali. Ker spadate tudi vi med to cenjeno družbo, in ker raje umrete, kakor da bi ostali v ITALIJANSKI GORICI — potem ko ste jo izkoriščali več let in jedli kruh vse časti vrednih ljudi — Vas pozivamo, da odidete čimprej in da ne položite več noge na to Sveto Zem-Ijo. Naj živi Italija! Naj živj italijanska Gorica!« Pisca, ki je porabil ves svoj zaklad zgovornosti, je zanašalo sem in tja. De Gasperijeva Italija mu je vse, čeprav jo milijoni italijanskega ljudstva preklinjajo in se o njej vse prej kot lepo izražajo. Fašisti in šovinisti so za tako uradno Italijo kot je danes navdušeni, kjer vrše še naprej obrt, ki jih jo je naučil Benito Mussolini, ustvarjalec drugega rimskega imperija in ki je žalostno končal svoje imperatorstvo. Spomin nanj in na njegove nauke je pri nekaterih še blag. Iz pisma, vsaj iz besed na enem mestu bi bilo možno sklepati, da se pisec šteje za poštenjaka, polnega časti. Vsa vsebina in pismo samo po sebi pa takoj pove, s kom imamo opravka. In končno še »Sveta zemlja«, ki je bila fašistom tudi sveta, kot jim je bil svet napad na Balkan in vsi zločini nad jugoslovanskimi narodi, s katerimi se še danes in to kar uradno hvalijo. ... Tovarišici Deveta Emiliji, stanujoči v Via Varcano, so poslali teroristi pismo, ki je doživelo največ izdaj in je splošno najbolj »popularno«. Stil bi pojasnil lahko, da sta se pri pisanju pisma zlila fašistična praksa s chikaškim gangsterskim načinom obveščanja žrtve- Evo: »Nikake milosti več jamarjem — zločinskim ubijalcem — prodan-cem in zaščitnikom Titovega re- Prej ali slej boste vsi plačali!!! Če Vam je kaj do osebne varnosti, Vam svetujemo, da nemudoma zapustite mesto. p Vaši dnevi so šteti K. K. K.« K temu pismu ne more noben pošten človek dodati komentarja, kr bj bolj zgovorno pojasnil miselnost pisca, kot (o pojasnjuje pismo samo. Tovarišica Devetakova je zavedna m aktivna članica SIAU. pravtako njen brat in hčerka mladinka. V družini so prejeli vsi trije po več grozilnih pisem. V ulici Giustiniani stanuje mladinka Gina Comelli po rodu Italijan-ka in zavedna antifašistka. Prepriča-na je, da ji je poslala grozilno pismo družina, ki stanuje nad njo in ki reflektira na njeno lepo urejeno sta-novanje. Za grozilno pismo je popolnoma razumljivo, da vsebuje grožnjo s smrtjo in končuje z »W Gomzia italiana«. . . , Poplava grozilnih pisem ni med zavednimi in poštenimi antifašisi zbudila nikakega strahu ter se tudi ne mislijo umakniti s svojm mest, ker so trdno prepričani, da bo edino poštena stvar zmagala in da je v Italiji sami poštenih ljudskih množic toliko, da bodo spregovorile ob času-Usodo delovnih ljudi je fašizem za vselej nehal voditi in moč poštenega 'olovnega ljudstva, borbenost in na- čelnost postajajo iz dneva v dan večje. Ljudje, ki so prejeli grozilna pisma in ki v resnici gojijo plemenita načela sožitja med obema narodoma ki se tu stikata, predobro vedo, da grozilcem ne gre za italijansko Gorico, temveč za fašistično. Zato grozijo Italijanom in sploh vsem, ki so fašistični sistem obsodili kot zločinski, nosilce sistema pa kot zločince. Poštene Goričane ne moire danes omajati nobena puhla grožnja, temveč so se še bolj trdno povezali med seboj. talko Slovenci kot Italijani, v prepričanju, da je le v bratskem sožitju možen bodoč; razvoj enih kot drugih. Reakciji, ki je v tem pošiljanju gledala pozitivni akt za svoje rovarjenje, so tla spodnesena. Imperiali, ki so angažirali gangsterske propalice iz centurij skvadristov, da bi zasejale razdor med obema narodoma, so tudi v tem gledali možnost, da se solidna fironta antifašističnih množic omaje. S svojo podjx>ro so uspeli le toliko, da so pokazali fašistično golazen na delu in prikazali sebe kot mentorja in mecena, ki je pripravljen od časa do časa požvenketati z dolarji in šter-lingi, da dà tako »moralno« podporo bednim fašističnim ostankom, ki spričo silne zavest; demokratičnega ljudstva odigravajo svoj klavrni epilog. Kot je propadla akcija »beguncev«, tako je propadla tudi kampanja z grozilnimi pismi in posledica je ta, da pošteno ljudstvo vid; rešitev le v resnično ljudski oblasti, ki dosledno obračuna z vsemi nepoštenimi proti-Ijudskimi elementi. Bratstvo narodov je stvarnost, s katero je treba računati in je tudi nujno, da vsakdo z njo računa. Pozimi na Bukovem Malokdaj se oglašamo iz našega kraja, zato bi to storili sedaj. Da bi pa vedeli odkod pišemo in kakšno je življenje pri nas, moramo malo opisati ta kraj. Bukovo to je vas, ena izmed mnogih vasic Primorske, ki so v času narodno osvobodilne, borbe prenašale vso težo okupatorjeve pete. Kraj sam leži na tako važni točki, da je sovražnik polagal nanj vse svoje nade. Italijanski fašisti so vedeli, da jim cesta, ki so jo zgradili čez Bukovo, lahko skrajša celih 20 km poti iz Podbrške fronte na Cerkniško fronto. Jstotako so Nemci ko sb napadali osvobojeno ozemlje Primorske, najprvo prišli na Bukovo. In s tem se je tu ljudstvo čistilo in jeklenilo. Po osvoboditvi, ko je narod prevzel oblast v svoje roke, se je marsikaj spremenilo. Ni več v vasi oholih fašistov, ki bi izkoriščali vaščane. Narodno osvobodilna borba jih je pometla. Vse delo je bilo vrženo na rame aktivista, da tudi na Bukovem uredi oblast po volji ljudstva. Narod je sprejemal in delal. Tako imamo v vasi mladinski aktiv, ki pridno pomaga oblasti pri njenem delu. Mnogo imamo še težav s posamez- niki, ki se nočejo vključiti v mladinsko organizacijo. Da bi se centralizirali in poživili prosvetno delo, smo skupno z ostalimi organizacijami organizirali prosvetni svet, ki je zajel vasi Bukovo, Bukov vrh, Kojca in Zakojca. Tako bomo načrtno delali tudi v prosveti. Uspehi te načrtnosti se že javljajo. Vse razmetane knjige po naših vaseh Bukovo, Kojca, Bakovski vrh in Zakojca smo zbrali v enotno knjižnico pod okriljem prosvetnega sveta. Števil« bralcev se je zvišalo. Pretekli teden smo uprizorili Hudale-sovo »Zeleno vrvico«, katera- je z malenkostnimi napakami dobro uspela in nam tako dala podela v dramatiki. Vsa mladina je navdušena za dramatiko. Tako se mladina vasi Kojca tiči Vebrovo »Mladinska proga«, pionirji osnovne šole Bukovo pa Čopičevo »Pionirji iz Tihega dola«. V igri »Zelena vrvica« smo videli, kaj se nam je posrečilo, in kaj moramo še izboljšati pri naših igralcih. Na splošno pa je bil uspeh te igre velik. Ljudje nenehno sprašujejo kdaj bomo zopet igrali. Od izkupička smo kupil; nove knjige naši knjižnici in plačali kulise za oder. Torkar Branko. Učiteljišče v Tolminu je zaživelo novo življenje V začetku šolskega leta nas je bilo na učiteljišču le 22 dijakov in dijakinj. V prvem letniku jih je bilo sedem, v drugem pa petnajst. Pisali smo na vse gimnazije vzhodno-primorskega okrožja, da bi pritegnili na učiteljišče čim več dijakov. Razložili smo jim vlogo in pomen učitelja med ljudstvom. Bilo ni nikakega odziva. Nihče se ni prijavil? Na vsaki naši konferenci smo sprožili to vprašanje, na vseh sestankih smo agitirali, da bi se dijaki IV. razredov gimnazij vpisali na učiteljišče. Naše prizadevanje končno ni bilo zaman. Po zaključku prvega semestra so začeli prihajati dijaki iz vseh gimnazij vzhodno-primorskega okrožja. Pred dnevi pa smo z veseljem sprejeli na učiteljišče okrog trideset dijakov, ki so prišli iz idrijske, tolminske in cerkljanske gimnazije. Dijaki tretjega razreda gimnazije so se vpisali v pripravljalni razred, v kate- rem se bodo pripravili za vstop v prvi razred učiteljišča v prihodnjem šolskem letu. Nekaj dijakov pa je iz IV. razreda, ki so stopili v I. letnik. Novodošlim smo pripravili v nedeljo prisrčen sprejem. Tov. Tanja jih je pozdravila s kratkim nagovorom, naš zbor pa jim je zapel nekaj lepih pesmic. Da bi bil večer čim prijetnejši, smo pre-čitali tudi nekaj odlomkov iz del naših pisateljev. Veseli nas, da so se zavedli nujnosti povečanja števila učiteljskega kadra na Primorskem, Da so spoznali potrebe našega ljudstva, saj vendar tako potrebujemo prave ljudske učitelje. Tako naša družina na učiteljišču raste iz dneva v dan. Tavčar Marička, * II. let. učiteljišča v Tolminu. Tečajniki, bodoči vodilni kader mladinskih delovnih brigad, so obiskali Postojno Prišli so med nas člani mladinske kadrovske brigade iz Borovnice, ki so v teh dneh zaključili tečaj, ki jih je strokovno in politično zgradil v popolne ljudi, ki naj bi med mladinske delovne brigade na progi Šamac—Sarajevo ponesli nov elan in se s tem izkazali vredni vodilni člani mladine Jugoslavije v njenem delovnem poletu. Dne 2. marca t. 1. ob 19. so vodili prireditev pod geslom »Vse za naše delovne brigade«. Ob otvoritvi nam je pevski zbor zapel »Vstani mladina«, nakar je sledila igra »Mladost očetov« (Gorba-tov), v kateri smo videli in čutili vso silno globino borbenosti, ki je v daljnih letih spremljala komsomolce v njihovem pohodu v boljšo bodočnost. Čutili smo z njimi, saj je njihova borba bila tudi naša borba, tudi takrat so padali boljši med najboljšimi s pesmijo pogumnih. 1 em komsomolcem je sledila mladina Jugoslavije v težki štiriletni borbi, ki jo je z ostalimi jugoslovanskimi narodi tudi uspešno zaključila in se danes svobodno izživlja na vseh področjih, ki so ji bila v nedavnem nedosegljiva. Svobodno je pristopila v krvavi boj, svobodno pristopa v delovne brigade, da se oprime borbe na delovnem polju, ker ve, da ji domovina zaupa. Dvorana prosvetnega doma je bila prenapolnjena, budno smo sledili, trpeli in uživali z njihovo borbo. Hvaležni smo tem mladincem in mladinkam, ki so nam ponovno, z uprizoritvijo te igre, pokazali pot, ki ji mora slediti sleherni mladinski član, sleherni državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije. Naše geslo pa ostane: »Vse in vsi v naše delovne brigade!« | FIZKULTURA | SMUČARSKI POLETI V PLANICI Na severozapadnem delu Jugoslavije, na tromeji Jugoslavije, Italije in Avstrije se nahaja zadnja jugoslovanska železniška postaja Rateče-Planica. Približno 20 minut od postaje pa leži Planica, kraj, ki je zaslovel po največji smučarski skakalnici na svetu. 0 obsegu skakalnice, predpriprave in dela, naj dajo približno sliko naslednji podatki: Ko so leta 1932 iskali prostor, kjer bi bile najboljše snežne prilike, tako da bi bila v bližini železniška postaja in istočasno dana možnost večjih smučarskih prireditev, so se odločili za Planico. Inž. Blaudek je iskal primeren prostor za skakalnico, na kateri bi bili mogoči smučarski skoki do 70 metrov in je pripravljal načrte. Istočasno, ko so se pripravljali načrti za skakalnico so bili istega leta v Inomostu smučarska tekmovanja, kjer so skakalci dosegli dolžino smučarskih skokov preko 70 metrov. To je dalo pobudo inž. Bloudeku, da je svoj načrt za izgradnjo skakalnice povečal tako, da bi bili omogočeni skoki do 100 metrov in preko. Leta 1934 je bila prireditev na tej skakalnici, katere so se udeležili mednarodni skakalci iz Norveške, Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije. Najboljši skok je bil dosežen 93 m!, kar je pomenilo takrat najdaljši smučarski skok na svetu. Leta 1935 so doseženi uspehi s''^1 n,^ preureditev skakalnice. Tedanja ska niča je bila mnogo preozka in ni dopuščala razvoja. Društvo »Udruženje čarjev Planica« je na podlagi dobl)eni izkušenj začelo graditi skakalnico, danes dopušča preko 100 metrske sin čarske polete. Današnja skakalnica je dolga MOiU' višina od izteka do starta pa je 1? Višina startnega mesta od mostu zua 65 m, most sam pa je 4 m visok in 1® ^ 85 m nad iztekom. Skakalnica je v za letu široka 5 m, na mostu je široka 7 ffli pri izteku pa ima 36 m širine. Pr', . °, na 104 m ima skakalec 56 m višinsK razlike. Okrožni fizkulturni odbor bo dne 1^' marca 1947, ob priliki prve povojne Prl-reditve na tej skakalnici, organiziral izl® s posebnim vlakom v Planico. Pri tekma bodo sodelovali najboljši svetovni šakal' ci iz ZSSR, Poljske, Bolgarije, Češke, Jugoslavije in drugi. Posebni vlak iz Sv. Lucije bo vozil T Planico dne 16.. marca ob 3 zjutraj. Prijave za vse udeležence sprejemaj® iizkulturna društva do 11. t. m. Prijavimo se takoj za ta izlet, kajh število udeležencev je omejeno na i®®- Razpis smučarskega tekmovanja za »Vojkov pokal« Fizkulturno društvo »Rudar« iz Idrije razpisuje na dan 30. marca 1947 smučarsko tekmovanje za »Vojkov« pokal na Vojskem pri Idriji. Pokal je v obliki porušenega mejnika z napisom »Tukaj je Jugoslavija« in simbolizira priključitev in vse ono, kar prinaša Idrija Jugoslaviji, rudo iz idrijskega rudnika ter steklenico živega srebra, kar tvori podlago porušenega mejnika, na vsem pa je zasajena slovenska zastava, izdelana iz idrijskih čipk. Pokal je prehoden in si ga prisvoji v stalno last ono fizkulturno društvo ali aktiv iz celotnega slovenskega ozemlja, ki bo zmagalo trikrat zaporedoma, ali pa petkrat v presledkih. Tekmovanje se vrši v sledečih disciplinah: Dopoldne ob 9: štafetni tek 4 X 10 km in tek samostojno na 30 km. OBJAVE Obnovitvena zadruga v Prestranku šteje skupno 100 članov. Na svojem občnem zboru so razdelili najpotrebnejšim članom 50 kub. m lesa, ki je služil pri obnovi domov. Za gradbeno sezono pripravljajo gradbeni material in ne bodo, ko bo potreba, zapravljali časa pri pripravah, temveč bodo lahko takoj prešli k obnovitvenim delom. Obnovitvena zadruga v Hruševju šteje pa 103 člane in bo v nekaj dneh postavljen drobilec, ki bo služil za pripravo peska in gramoza za pomladansko gradnjo. Sklenili so, da bodo pripravili ves material s prostovoljnim delom, pri katerem bo sodelovalo tudi ostalo prebivalstvo. Pridobili so v teku tega leta 4 nove člane. Tudi obnovitvena zadruga Bukovje je aktivno pristopila k pripravam gradbenega materiala za gradbeno sezono. K stavbam, ki so potrebne obnove, dovažajo pesek in kamenje, za tri stanovanjska poslopja so že pripra-rili vrata, okna in potrebne deske za podove. Urejajo knjigovodstvo in sestavljajo statistiko in bilanco za leto 1946. V tem letu so pridobili 3 nove člane. Tudi ostale OZ so pristopile k delu, pričakujejo le ugodne vremenske prilike, da takoj pristopijo k obnovi porušenih domov in da spravijo pod streho tiste ljudi, katere je okupator izgnal iz svojih domov, jim te požgal s ciljem, da zamori osvobodilno borbo, ki jo je vodilo ljudstvo. Toda borba se je nadaljevala ter se uspešno zaključila in danes stoji pred nami borba na gospodarskpm polju, ki mora biti tudi uspešno zaključena. Idrijski upokojenci za gradnjo proge šamac—Sarajevo Tudi društvo upokojencev in vdov v mestu Idriji je razumelo poziv našega ljudskega voditelja tov. maršala Tita, da se v svrho izgradnje težke industrije najprvo zgradi proga Šamac—Sarajevo, ter je v ta namen prispevalo za Mladinsko delovno brigado 10.000 lir. S tem činom so tudi naši zavedni upokojenci pokazali, da budno sledijo času ter da hočejo tudi oni s primernim deležem prispevati pri izgradnji naše težke industrije. Z zavestjo v srcu, da bo na ta način za bodoči rod boljše, so tudi oni vedno pripravljeni sodelovati pri postavitvi trdnih temeljev našega načrtnega gospodarstva. Tov. Bizjak Ivanka, Orehovica pri Št. Vidu, okraj Vipavski, je izgubila dovolilnico za žensko kolo, svetlo zelene barve, znamke »Aquila«, št. XVIII, izdano od odseka za Notranjo upravo pri 0IN00 za Vipavsko, ter potrdilo o plačani taksi za leto 1946. — Zgoraj navedeno dovolilo ter potrdilo proglašamo za neveljavno. Tov. Brešan Marica je izgubila osebno izkaznico št. 3696, izdano od OINNO Tolmin, ter jo s tem proglaša za neveljavno. Osebna izkaznica št. 307 na ime Ko-bol Franc, roj 27. VII. 1897 v Cerknem, izdano od Krajevnega NOO Cerkno due 22. IV. 1946 se proglaša za neveljavno. Okrajna gospodarska zadruga v Idriji javlja, da so se izgubili originalni računi; za oddano blago naslednjim edini-cam JA: račun št. 344 z dne 26. VI.^1945 Bolnica pokretne 30. divizije za 2895 lir; račun št. 345 z dne 26. VI. 1945 Vojne državne varnosti, 11. brig., 46 lir; račun št. 373 z dne 27. VI. 1945 Komanda mesta za tehn. ref. Idrija za 426 lir; račun št. 435 z dne 7. VIL 1945 Komanda baze Idrija za 24 lir; račun št. 475 z dne 13. VIL 1945 Komanda baze Idrija za 983 lir; račun št. 864 z dne 1. IX. 1945 Komanda stana VII. ud. div. Idrija za 1390 lir; račun št. 886 z dne 3. IX. 1945 Komanda stana VII. ud. div. Idrija za 600 lir — Navedeni originalni računi so razveljavljeni. Izgubil sem osebno izkaznico na ime Lipot° Rudolf, Rožice št. 3, roj. 28. I. 1899 v Trstu, ter jo s tem proglašam za neveljavno. Tov. Povh Miroslav, roj. v Gočah dne 23. VIL 1911, biv. v Gočah št. 40, je izgubil osebno izkaznico št. 3562, izdano ,v Trstu, ter jo proglaša za neveljavno. Košuta Milan, roj. 27. III. 1923. v Gornji Branici, bivajoč v Gor. Branici, je izgubil osebno izkaznico, izdano od Okrajnega 1NOO za Vipavsiko, ter jo proglaša za neveljavno. Tov. Gleščiž Angela iz Oseka št. 78 je izgubila osebno izkaznico, katera le ■bila izdana od Notranje uprave za Vipavsko, in nekaj denarja. Izkaznico proglašamo za neveljavno. — Poštenega najditelja prosimo, da najdeno vrne na gornji naslov. REGISTRACIJA GOSP. PODJETIJ Pokrajinsko podjptje Destilacija in predelava sadja v Ajdovščini je bilo dne 21. II. 1947 vpisano pri PPNOO, finančni oddelek, v Pokrajinski Register. Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje je ustanovilo podjetje, katero se bavi z: destilacijo raznih vrst sadja, izdelavo raznih likerjev, predelavo raz» nih vrst sadja v sadne šoke in sadne mezge, zbiranjem in nakupovanjem vseh vrst zdravilnih zelišč, sušenjem in kon-serviranjem sadja, nakupom in izvozom vseh prej omenjenih pridelkov in izdelkov. — Za upravnika je imenovan tov. Štekar Ivan, za pomočnika upravnika pa tov. Gačnik Joško, katera sta pooblaščena podpisovati za podjetje. Oddelek za finance PPNOO. Popoldne ob 14. uri: slalom na 1200i» dolgi progi. Za prehodni pokal pridejo v poštev vsa fizkultuma društva in aktivi, ki S1 v vseh tekmovanjih pridobe največje število točk. Točke si pridobi samo prvih 10 prv?" plasiranih v vsaki panogi, in sicer štel® prvo mesto 10 točk, vsako naslednje Pa eno točko manj. Tekmovanje v štaf® 1 se šteje štirikratno. Prijave za vse tekmovalce sprejem® fizkulturno društvo »Rudar«« iz Idrije d° 25. marca in bo nudilo vsem tekmovalcem, ki se prijavijo do tega termin®1 brezplačno prenočišče in prehrano dn® 29. in 30. marca. Vsako društvo lahko prijavi neomejeno število tekmovalc®v ter mora poslati za vsakega tekmovale® prijavnino 10 din, za štafetno vrsto P® prijavnino 30 din, ali v lirah za poedinc® 35 lir, za štafetno vrsto pa 100 lir. Prl' javnina se tekmovalcem ne vrne. OPOZORILO Opozarjamo vse invalide iz Narodnoosvobodilne vojske ter vdove in starš® padlih borcev, ki še niso izpolnili oziroma vložili prijave na statističnih odsekih pri 01N00, naj to čimprej storijo. Vsi tisti, ki ne bodo vložili prijave do 8. junija t. L, ne bodo dobili izplačan zaostanek od 6. junija 1946. leta, amP®,; jim bo priznano le od dneva, ko 5°®° vložili prijavo. SEZNAM ODLIKOVANIH Z »ZNAKOM ZASLUGE ZA NAROD« (Nadaljevanje sezname iz štev. 8.) Aljančič 1. Ignac, Berton E. Forucio. Bolo I. Pavel, Bavdar A. Janko, Bratm» F. Srečko. Babič L. Ludvik, Bonin 1. Bruno, Babič A. Karol, Babič J. Karol, Bem-bič E. Erminij, Bertok A. Marjan, BuriC A. Julijo, Božiglav F. Branko, Brezaysek M. Ciril, Božič A. Ivan, Bida A. Aloj*. Brezec A. Angeli, Bernik F. Franc. Brgl®* A. Srečko, Bon L. Nikolaj, Bitežnik A-Alojz, Bratina A. Edvard, Bolčina Franc, Brezavšček A. Anton. Bole A. Viktor, Cerv A. Janko. Cigoj J. Franc, Cotrc J. Metod, Čermelj F. Milan. Cuk F. Franc. Cernčič F. Karol. Cotič I. Stanko. Coligol A. Anton. Čibej F. Franc, Čermelj D- Anton, Čeligoj A. Aleksander. Čeligoj A-Ignac, Colja A. Rudolf, Cekada J. Stanko, Čepar I. Ivan, Cijak A. Anion. Dolcn® A. Izidor, Doljak Cvetko. Dintinijan S-Alojz, Drempetič J Ignac, Dobrila •J-,"®' ton, Dorčič M. Marjan, Drole M. Viktor, Dovznk J. Jožef, Devetak J. Hodimir, Devetak P. Cvetko. Erzetič J. Izidor, Franca I. Avgust, Furlan L. Jakob. Franca M-Matija, Faber J. Angelj, Ferjančič J. Savel, Ficko J. Josip, Flajs 1. Ivan, Fon A’ Anton, Fon F. Franc. Grizon I. Mirko. Godina I. Gabrijel, Gec F. Milan, Godesa M. Stanislav, Gabrijelčič O. Oskar, Onf' jup F. Frane. Gulja J Jožef, Gaspari 1 ■ Maks, Gec F. Stanislav, Gabrijelčič 'V Ivan, Hvala A. Berto, Horvat A. Andrej. Harej A. Ivan, Hvala I. Franc. Hvala Stanko, Hrast J. Janko, Husel I. Martin' Hvalič F. Joško. Ivančič I. Dominik, Igličar I. Franc, Iskra I. ' Ivam, Iskra »• Ludvik, Jerman I Josip, Jugovan I. Ivan. Jug R. Jordan, Jaro E. Edvard. Jarc Edvard, Jaksetič I. Anton, Jurctič A. Anton, Jejčič A. Franc, Klemenčič I. Stanko, Kovačič J. Feliljs, Kovačič H. Mirk?-Korčo J. Karol, Keto A. Karlo, Klanči® I. Roman. Kontis A. Angel, Kozlovič n-Matija, Križman J. Slavko, Kočjančič r-Alojzij, Kravanja A. Avgust, Kermac Virgilj, Koeovol J. Albert, Kljun F. Franc. Kavčič S. Karol, Konestabo A. Josip. Kovača A. Zdravko, Kodarin A. Riharn, Kobler S. Franc, Kralj J. Silvester, Krli' man A. Ludvik, Krni F. Ivan, Kenda *y Albin, Krebelj J. Franc, Knzo J. Julij. Krmne K. Franc, Kocjančič J Pavel. Kravos F. Stanko, Koblar J. Viktor. Krt Anton. Kolenc J. Stanko, Kajdiž T. Bog®' mir, Košuta J. Karol, Kot A. Viktor, Kovač A. Jožef, Kerševan V. Milan, Kerše-vič F. Ivan, Lozar L. Ludvik, Ličen * ' Ivan, Lazar J. Stanislav, Ločniškar Albin, Likon I. Stane, Lapajna A. Moten. Lovrenčič J. Lovrenc, Lovrenčič I. Bori». Lahajnar J. Bernard, Leban F Jožef, Leban A. Oskar, Listcr A. Anton. Lange *• Ivan, Likar A. Alojz, Leban A. Lapajne A. Anton, luipajnc F. Jožef» M® ras B. Rudolf, Modic A. Ciril, Movila Andrej, Može I. Avgust, Mlakar V. Franc, Moravec I. Stanko, Markič J Rudi, J1'!' roveo L. Janko, Malalan P Ernest. Mon-vos M. Ivo, Memom J. Cvetko. Mikuš y Pavel. Muznik J. Franc. Mozetič V. Pa.v<5 ■ Munih A. Ivan, Mrak J. Janez, Misloj ' Franc, Mižgur A. Jožef, Moravec F. Franc. Maraš A. Pelar, Maljevac 1. Marjan. Mf« kandelj A. Marjo Milcj J. Alojz, MiheJ' J. Elio, Medved F. Anton, Mikuž V. H®P rik, Mervič V. Alojz, Macero! V. Lutto1*: Močnik A. Janez, Morves M. Ivan, Mave A. Viktor,, Mire I. Ivan, Manfreda I. , lontin, Mlekuž A. Andrej, Marič A. Aloj*: Muzič K. Cvetko, Mahnič J. Stanko, M*'v F. Anton, Nabergoj L. Emil, Nedizavič J’1, Ciril.