Kravja ,,bolezen". V krajih ob naši severni meji je že od nekdaj razširjena živinoreja. Kmetje se brigajo za živino in jim je za zdravje gcvede več nego lastnih otrok. Frdacankova Mica na Radlu je bila dobra kmetica, ki je bila dorna tudi v živinoreji. Kar osupnila je nckega popoldne, ko je pogledala v hlev in zapazila, da se nista dve najbcljši kravi niti pritaknili v jasli nasute. krme. Ako živinče odklanja hrano, je menila Frdacanka, je bolno. Kot umna živinorejka je hotela izslediti sedež goveji bolezni v kravji notranjosti. Naslo. nila je uho kravama na trebuh. posluala — prebava v redu! O kakem napenjanju pri suhi krmi ni niti govoro. Živali nista zaprti, o čemur pričajo sveži odpadki pod njima. Vime v zdravem stanju. Micina preiskava je dognala zdravje; a kako je tako zdravje, ko pa najlepši dve govedi nočeta niti pokusiti obilno ponujanega sena. Frdacanka se je tolažila, da bo razjasnila in pregnala noč np^otovcv t, legla v posteljin čakala v vliki nc-3trpnosti moža. Slednjič se je skotalil lr;vl na 1 žišče in moral poslušati strašno zgodho o nevarni in doslej še prikriti kravji bolezni. Utrujenemu dedcu ni bilo za ženske čenče, se je obrnil v kot in zarenčal: »Babura prismojena, >,prefutrala« si kravi in seve nočeta žreti«, in je zaspal. Gospodar je spal ter drotal brezskrbno, gospodinja se je premetavala radi kravjega obolenja v bridki negotovosti :elo noč po postelji. Najbolj jo je mučia brezbrižnost, ker je pozabila otipati kravina ušesa in gobec. Mrzla krava ušesa in suh gobec — sta gotova norajna in težka bolezen. Še sanjalo se e ubogi Mici o kravjem gobcu in ušesih. Zjutraj na vse zgodaj se je pognala z odra in hajdi v hlev h kravam. Posnažila je jasli in nasula čisto sveže napipanega sena in čakala, kedaj bosta hlasnila živinčeta po krmi. Kravi se niti zmenili nista za — najboljše scno! Mica se je spomnila na mrzia ugesa in suhi kravji gobec. Uhlji je imela Siv ka obe prav gorki, ko se je približala rdacanka z roko gobcu, je odskočila. kakor bi jo bila krava ugriznila ali brc nila. Tlesnila je od veselja z obema rokama, odbrzela iz hleva in koj k možu na oder. Na glas in vsa vzradoščena je zahila napol zbujenemu Irglu v uho: »Irga, veš, kaj je »falilo« kravam? — Fcrda.it eini, pastir jima fe cozabil sne- ti z gobca nagobčnika in radi tega nista mogli jesti.« Irgl je sunil ženko s postelje, se obrfiil na drugo stran in izmomljal: »Baba — je baba — krava je pa kra«. va. Ti Mica bi jedla tudi z nagobčni« kom!«