C E L J F) 29. AVGUSTA 1958, L. IX. STEV. 34 CENA 15 DIN j ZBOR PROIZVAJALCEV CELJSKE OBCiNE JE PROUCIL IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA ZA L POLLETJE Ve{ sodelovanja ZAMUJENO ČIM PREJ NADOKNADITI VII. SEJI ZBORA PROIZVAJALCEV SO PRISOSTVOVALI TUDI PRED- SEDNIKI DELAVSKIH SVETOV IN DIREKTORJI GOSPODARSKIH ORGA- NIZACIJ. — MED GOSPODARSKIMI ORGANIZACIJAMI IN OBCINO SE NI VZPOSTAVLJEN DOVOLJ TESEN STIK. — V INDUSTRIJI FIZICNI OB- SEG PROIZVODNJE ZAOSTAJA ZA PLANOM. — ZNATNO JE PREKO- RAČEN PLAN ZAPOSLEVANJA DELOVNE SILE. — PROBLEMI TRŽISCA KMETIJSKIH PRIDELKOV TUDI LETOS IZSTOPAJO Z VSO OSTRINO. — NA TRGU NI ČUTITI PRAVOČASNE INTERVENCIJE SOCIALISTIČNEGA SEKTORJA. Na VII. ločeno sejo zbora proizvajal- cev, ki je bila pred dnevi, so bili prvič vabljeni tudi zastopniki večjega števila gospodarskih organizacij, predsedniki DS in UO ter za'Sitopaiiki trgovinske in gostinsike zbornice. To prakso bodo ob- držali tudi na bodočih zasedanjih zbora proizvajalcev, saj je pravilno, da so takoj »pri roki« zastopniki kolektivov, da pov^o svoje mnenje. Analiza o izvrševanju družbenega plana v I. polletju 1958, ki jo je podal podpredsednik občine tov. Rupret, prav za prav ni popolna, ker je bila spričo dejstva, da gospodairske organiBacije te dni sprejemajo svoje polletne bilance, napravljena bolj v naglici. Vendar pa razpoložljivi podatki kažejo malce za- skrbljeno sl^ko. Naša proizvodnja, od- nosno organizacija dela v proizvodnji ne teče tako. kot bi morala. Na splošno je treba poudairiiti, da med gosipxxiar- sikimi organizacijama in Ijudsikim od- borom ni bil vzpostavljen potreben, do- volj tesen stik, ki je nujen pni reševa- nju kompliciranih odnosov v gospodar- skem življenju občine. Že samo dejstvo, da so člani zbora proizvajalcev le red- ko vablieni na zasedanja delavcih sve- tov gospodarskih organizacij kaže do- volj jasno, da tega stika ni. Pomanj- kljivi ali lK>lje irečeno nepravilni odnosi gospodarskih organizacij do komune pa se kažejo predvsem v temle primeru: Družbeni plan občine je sprejel pri- poročilo, da morajo vse gospodarske or- ganizacije svoj družbeni plan izpopol- niti tako, da v njem sistematično obde- lajo letni program iaboljišav na vseh sektorjih svojega dela. Zbor proizvajal- cev je zahteval od delavskih svetov od- govore, kaj so gospodiarske organizacije v zvezi s temi pri^poročili storile. Teh odgovorav pa je bilo zelo malo, pa če- prav vemo, da delavski sveti v posa- meznih podjetij naše občine dobro de- lajo. Lahko bi rekli, da niti eno podjet- je ni odgovorilo, kaj je ukrenilo v zvezi s tem priporočilom, čeprav bi bila iz- polnitev takega priporočila izredne važ- nosti za izmenjavo misli, za napredek podjetij. S takimi pomanjkljivostmi v odnosih gospodarskih organizacij do občine bo treba v bodoče energično pre- kiniti, saj se lahko za njimi krijejo po- leg številnih dobrih podjetij tudi slaba in so tako zboru proizvajalcev onemo- gočeni vsakršni ukrepi. O izvajanju družbenega plana za prvo poletje razpolagamo z naslednjimi ^po- datki: V industriji fizični obseg proizvodnje zaostaja za planom za 4,12 %. Izpolni- tev plana po vrednosti je dosežena s 50,96 % — kar pomeni tendenco zviša- nja cen. Za 3,13 % je prekoračen iplan zaposlevanja delovne sile. Doseženi re- zultati so po .posameznih podjetjih se- veda zelo različni. Očitno pa je, da se kažejo določena nesorazmerja v izpol- njevanju plana in da je potobrio v in- dustrijskih podjetjih posvetiti pozor- nost tistim problemom, ki se kažejo v teh analizah kot splošno negativni po- jav. ^ V gradbeništvu je iz razpoložljivih podatkov težko zaiključiiti, kolikšen je dvig produktivnosti dela v tej panogi. Lahko pa trdimo, da je v določeni meri proizvodnost vendarle narasla. Obseg gradbenih del se je povečal za 24,6 % — znatno več, kot predvideva družbeni plan (22,6 %). Istočasno pa je delovne sila porasla kar za 9 %, medtem ko družbeni plan predvideva porast le za 0,5 %. (Nadaljevanje na 2. strani) POVEČATI SKRB ZA DELOVNE POGOJE POGOVOR Z IVANOM BOZICEVICEM, PODPREDSEDNIKOM CENTRAL- NEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV Naše tovarne, rudniki in delovišča že 13 let niso več last kapitalistov, pre- teklo pa je že tudi osem let, odkar de- lavci sami upravljajo s podjetji, je de- jal tovariš Ivan Božičevič. Njihova var- nost pri delu je dejansko v njihovih rokah. Nihče jih ne more zavirati pri uvajanju vseh tistih ukrepov, ki so za zaščito svojega življenja in delovne sposobnosti nujni. In prav zaradi tega nas nesreče pri delu še bolj prizade- nejo in vedno manj je najti za njih opravičilo pred socialistično skupnostjo. Nedvomno smo na področju zaščite dela doslej že dosegli zelo pomembne rezultate. Delavski sveti so vložili v zadnjih letih velika sredstva za teh- nično zaščito delovnih mest in delovišč ter za higieno prostorov. Sprejeti so bili tudi številni predpisi. Povečana je stro- kovna sposobnost in zavest pri delav- skem razredu je bolj razvita. Tudi di- sciplina pri delu je večja. Toda v mno- gih podjetjih še vedno ne posvečajo do- volj pozornosti zaščiti dela. Ponekod ne izvajajo predpisov, drugod zopet le formalno izpolnjujejo zakonske obvez- nosti glede tehničnih in higienskih ukrepov, ali pa ne skrbe dovolj, da hi se delavci naučili uporabljati zaščitna sredstva. Posamezni delavci zaradi ne- zadostne strokovne izobrazbe, ali ker ne poznajo vseh možnosti, kje in zaradi česa lahko pride do nesreče, se nera- di poslužujejo zaščitnih sredstev in ne spoštujejo zakonskih predpisov in na- vodil delavskega sveta in strokovnja- kov. Posamezni voditelji pa gredo zo- pet na lahek način mimo tega ter so večkrat odločnejši in rigoroznejši, če n. pr. uradnik v statistiki napačno iz- polni obrazec, kot pa če delavec krši predpise in navodila o zaščitnih ukre- pih. Nekateri voditelji v podjetjih sma- trajo probleme zaščite dela za manj važne, namesto da bi prav tem vpra- šanjem posvetili največjo pozornost. (Nadaljevanje na 5. strani) Na obisku pri graditeljih avtoceste Blizu Velike Loke na Dolenjskem, kjer gradijo cesto »Bratstva in enotnosti«, na griču poraslim s smrekovim gozdičem, se je utaborila IV. celjska MDB »Karla Destovnika-Kajuha«. Na ozkem prostoru vrh hriba sta v nekakem zaključenem krogu celjska in sisaška brigada. Med njimi se je razvilo pravo prijateljstvo, saj so v znak tega uredili park sredi taborišča. Stalni stiki, skupno delo in enaki načrti jih družijo v prave prijatelje naše jugoslovanske skupnosti. Pravijo, da je bil za njih največji dogodek, ko jih je obiskal pred- sednik Tito. Nestrpno so ga pričakovali in niti dež jih ni pregrial, ko so čakali na njega. Takrat, ko je prišel — tako so nam povedali — se je vzdignil val navdušenja, ki ga ni hotelo biti konec. Predsednik Tito jim je odzdravljal iz avtomobila, zadovoljen nad doseženimi uspehi in prepričan v to, da se tu kali novo jugoslovansko bratstvo. Se dolgo za tem, ko se je odpeljal, so brigadirji, čeprav vsi mokri, bili veseli nad- obiskom predsednika Tita in si pripovedovali o njem še to in ono. Poleg ostalega smo zvedeli, da se v IV. celjski MDB »Karla Destov- nika-Kajuha« pripravlja nov sprejem v članstvo ZK. Ti brigadirji, kateri bodo 29. avgusta postali člani Zveze komunistov, so mladinci, ki so se po svojem delu in moralno politični pripadnosti pokazali njeni vredni člani. V razgovoru z enim izmed njih, ki je med brigadirji zelo priljubljen, pošten in vreden zaupanja, smo izvedeli tole: »Veste, takole je z mojim sprejemom v članstvo ZK. Študiram srednjo ekonomsko šolo in sem po svojem lastnem prepričanju prišel do zaključka, da je ta red, katerega ustvarjamo, meni soroden in pri- ljubljen. Velika ideja, ki so jo oznanjali Marx, Engels in Lenin, je tako človeška in naša, da jo lahko brez vseh pridržkov sprejmem. Zelo sem ponosen tudi na našo Partijo, ki je z uporno borbo izvojevala to socia- listično družbo, katere člani smo. Moje prepričanje se je na tej delovni akciji toliko bolj povečalo, ker vidim v takem složnem delu med nami mladimi naš bodoči uspeh, ne glede na to, kaj mislijo drugod. Ta mladi brigadir, ki ni edini, nas je s temi besedami prepričal, da je v naši mladini zdrav duh, da imajo zdrave pojme in da so pravi nasledniki naše socialistične družbe. Mladini je treba le nuditi možnosti in ni se bati, da bi zgrešila pot, ki jo je začrtala naša Partija. Ta delovna akcija in še druge, ki jim bodo sledile, bodo prava šola za mladega človeka, jutrišnjega naslednika socialistične Jugoslavije. Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ŽALCU Organizacije {ZDL pred važnimi nalogami ZAČETEK PRIPRAV ZA VOLITVE ZADRUŽNIH SVETOV. — UREDITEV EVIDENCE IN DVIG ČLANSTVA. — IZBOLJŠATI METODE DELA V torek popoldan se je sestal na razširjeni seji občinski odbor SZDL v Žalcu. Pod vodstvom predsednika SZDL žalske občine tov. Iva- na Kovača so razpravljali o pripravah za volitve zadružnih svetov ter o proslavi 90-letnice tabora v Žalcu. Uvodoma je o pomenu in važnosti zadružnih svetov govoril itovariš Karel Kač ter poudaril, da bodo volitve v za- družne svete zelo važne in prav iate bodo morale v pripravah za te volitve sodelovati ne le kmetijske zadruge, temveč vse politične organizacije, pred- vsem pa organizacije SZDL. Vaške or- ganizacije SZDL bodo marale dati pri- pravam za volitve zadružnih svetov po- litično vsebino. Na predvolilnih sestan- kih se bodo morali zadružniki pomeniti o vseh problemih s ix>dročja kmetijstva ter o nadaljnjih perspektivah razvoja zadružništva. Občinski odbor SZDL v Žalcu je že ustanovil občinsko politično komisijo, ki ibo pomagaga vaškim odborom in kmetijskim zadrugam pri njihovem de- lu v predvolilnih pripravah. Hkrati so ustanovili tudi tehnično komisijo, ki bo dajala navodila in pomagala pri teh- nični izvedbi volitev. Rsizen t^a pa bo politični aktiv pmi občinskem odiboru SZDL pomagal osnovnim organizaci- jam SZDL in kmetijskim zadrugam ter tolmačil članstvu nejasna vprašanja na predvolilnih sestankih. Volitve zadružnih svetov v žalski ob- čini bodo 16. novembra. Do tega roka bodo morali v kmetijskih zadrugah urediti članstvo, saj marsikje še ni- majo točne evidence o članstvu. Do ta- krat bodo morale kmetijske zadruge sklicati tudi občne zbore, na katerih bodo obravnavali kmetijsko problema- tiko ter perspektivni plan razvoja kme- tijstva, še posebej pa akcijske progra- me kmetijskih zadrug. Na občnih zbo- rih bodo zadružniki predlagali tudi kandidacijsko listo za volitve v zadruž- ne svete. Pri tem .bo važno predvsem to, da bodo za kandidate v zadružne svete predlagali ugledne, delovne^ in sposobne ljudi, ki razumejo današnji razvoj kmetijstva, saj bo od tega pred- vsem odvisno, kakšne uspehe bo zadru- ga v svojem razvoju dosegla. Pri se- stavljanju kandidatnih list bodo morali odbori SZDL sodelovati s kmetijsko za- drugo, da bodo zagotovili enotnost pri izbiri kandidatov ter da bo na kandi- dacijski listi tudi primemo število mla- dih zadružnikov in žena zadružnic. Po okvirnim načrtu, ki so ga na seji sprejeli, bodo do 5. septembra sklicali seje v vseh 19 odborih osnovnih orga- nizacij SZDL v žalski občini. Na te seje 'bodo vabili tudi predstavnike vseh množičnih organizacij in društev na svojem področju, predstavnike kmetij- ske zadruge, mlade zadružnike in žene zadružnice. V drugi polovici septembra bodo povsod sklicali vaške sestanke, na katerih se bodo temeljito pogovorili o pomenu volitev v zadružne svete. Do 20. oktobra bodo v vseh kmetijskih za- drugah imeli občne zbore, preostali čas pa bodo porabili še za vrsto x>olitičnih in tehničnih nalog v zvezi z volitvami. Na prvih sejah odborov osnowiih or- ganizacij SZDL, ki bodo do 5. septem- bra, bodo razpravljali tudi o pripravah za proslavo 90-letnice žalskega tabora. Predvsem ,pa bo naloga odborov SZDL, da bodo zagotovili čim večjo udeležbo svojih članov na množičnem zborova- nju 14. septembra. Razen tega bodo morali odbori osnovnih organizacij SZDL v času priprav za volitve v za- družne svete poživeti delo, urediti red- no plačevanje članarine ter evidenco članstva. Doslej je včlanjenih na po- dročju žalske občine 65 % volivcev t (Nadaljevanje na 2. strani) Plan stanovanjske izgradnje letos izpolnjen Plan stanovanjske izgradnje, ki ga je celjska občina 2:ačela v večjem obse- gu izvajati pred dvema letoma, bo letos v celoti izpolnjem, tako, da bo planira- nih 600 stanovanj že vseiljdvih. Med tem pa tečejo že priprave za nadaljnjo izgradnjo in bodo še v letošnji jeseni pričeli graditi 5 večjih stanovanjskih zgradb s 100 stanovanji ob Kersnikovi ulici. Prav tako bodo še v letošnji je- seni začeli graditi tudi 30 stanovanjsko zgradibo oto Mariborski cesti. Za prihodnjo spomlad pa je že v pripravi velik gradbeni program, po ka- terem se bo pričelo graditi na Otoku okoli 400 novih stanovanj. Zidarska dela na prvi celjski stolpni- ci so že končana. Predvidenim 10 nad- stropjem so dodali še enega (kar bo gradnjo še ixxenilo) in tako se lahko celjska stolpnica po višini primerja s starim ljubljanskim nebotičnikom, ki ima 11 nadstropij. ^T^ VJ» 29. AVGUSTA — ŽTEV. 34 pogled po svetu Jean Paul Sartre, popularni francoski pisatelj in filozof, ki mu sicer naša družbena ideologija ne pritrjuje, se v sedanjem položaju v Franciji drži na strani tistih, ki jih skrbi usoda Pete republike, in je eden od vodilnih proti- fašističnih ideologov. Spomladi 1. 195S je na naslov fašističnih severnoafriških odborov zapisal: »Kaj bi oni radi? Fa- šizem v Franciji? Ali morda mislijo, da bodo svojo vojno v Alžiru dobili s tem, da jo podvojijo z državljansko vojno? Ličinka fašizma že gloda Republiko.«. Podobne alarme zoper fašizem so dali tudi Jean Cassou, Jean Domenach, An- dre Philippe. Agonija francoskega kolonializma v Severni Afriki je torej vrgla svojo po- šastno smrtno senco na vse notranje in zunanje razmere, na vso francosko po- litiko. Pred njo stoji usodna izbira, o kateri velja spregovoriti nekaj besed. Ali bo obdržala republikanske svobošči- ne ali pa ho padla pod diktatorski re- žim, v katerem se bodo redili fašisti kakor črvi na mrhovini? Ta usodna iz- bira je povezana še z drugimi bolj usodnimi zadevami in to nič manj kot z obstojem atlantskega tabora, kakor so si ga zamislili v ZDA. Ce bo Alžir ostal notranja zadeva Francije, potem je še upanje, da bo integracija NATO pakta možna, če pa ne bo, potem uteg- ne alžirska vojna postati najnevarnejše žarišče svetovne vojne. Zdaj drži to, da de Gaulle oziroma tisti, ki jih on predstavlja, igra pom- pozno vlogo rešitelja Republike. Od vzvišenega do smešnega ni daleč, ven- dar to pri de Gaullu zdaj ni važno. Važno je, kako si, odkar je prevzel od- govornost za francosko politiko, kroji suknjo, kakor je napovedal Mendes- France. Suknja pomeni v tem primeru — ustavo. Mnogo mu je na tem, da bi funkcije in dolžnosti predsednika re- publike nanovo določil. Po njegovem naj bi predsednik republike imenoval predsednika vlade z novim naslovom — prvi minister in vsakokrat odobril vlado. Predsednik republike lahko raz- pusti skupščino in razpiše referendum o važnih vprašanjih, v izrednih okoli- ščinah pa prevzame v roke vsa izvršna in zakonodajna pooblastila. To je de Gaulle poskušal doseči po vojni, pa mu ni šlo izpod rok. Zdaj pa so v Franciji demokratične sile oslabljene, tako da verjetno ne bo naletel na ovire. Govori se, da bo potemtakem vloga prvega mi- nistra za de Gaulla premajhna; z drugo besedo, de Gaulle posega z ustavnimi spremembami po mestu šefa države. De Gaulle skuša urediti alžirske za- deve v smislu integracije in obljublja nadaljnjih 15 milijard za gospodarsko izgradnjo Alžira, obljublja volilno pra- vico celo ženam, povišanje standarda alžirskim delavcem, nove industrijske centre, stanovanjsko izgradnjo, uradni- ška mesta muslimanom, enako šolsko pravico za Francoze in muslimane. Da, celo iste poštne znamke! Ta »integra- cija« ima svoj grenki prizvok, kajti Soustelle, ki je zelo odgovoren za alžir- ski massacre, je minister de Gaullove vlade. Res je, da de Gaulle kaže trdno voljo, disciplinirati padalske generale z Massujem na čelu. Pri zadnjem obisku v Alžiru ga je sprejel šele nekaj ur pred ^odhodom v Francijo, odklonil pa je sprejeti civilne predstavnike odbora narodne rešitve, kar vsaj na zunaj mnogo pomeni. Ton, stil in besednjak, ki ga de Gaulle uporablja za Alžir, pomeni določeno spremembo, ki pa se- veda še zdaleč ne zadošča za to, kar bi lahko imenovali približevanje alžir- skemu stališču. Francoski demokratični ljudje zato z nezaupanjem gledajo na vse, kar je v zvezi z integracijo Alžira. Pred dobrimi 20 leti je frankizem nastopil svojo pot in to iz Severne Afrike proti Madridu. Ni nujno, da bi se v Galiji zgodilo nekaj podobnega, kakor se je tedaj v Hispaniji. Vendar nikjer ni garancije, da se desničarski krogi v Franciji ne zatečejo k fašizmu, če bi sprevideli, da se jim oblast iz- mika iz rok ali pa, če bi videli demo- kratične sile oslabljene in razbite tako, da bi se udarcu ne uprle. Zato je nastajanje Pete francoske re- publike stvar vsega sveta, ne samo Francije. T. O. SEJA OBEH ZBOROV CELJSKE OBCINE Nova topifa za porabo vode in hanaisha pristojbina Včeraj popoldne je bila skupna seja obeh zbo"-ov Obč. ljudskega odbora Ce- lje, na kateri so odborniki obravnavali številne predloge raznih svetov pri celj- ski občini. Med najvažnejše sodijo predlogi sveta za stanovanjske zadeve, o katerih so nedavno razpravljali tudi volivci in dali na njih svoje pripombe. Svet za stanovanjske zadeve je dal ob- činskemu ljudskemu odboru v obrav- navo predlog odloka o splošnih pogojih, programu in načinu stanovanjske iz- gradnje na področju celjske občine, predlog odloka o dodeljevanju kreditov iz sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje, predlog odloka o izgradnji komunalnih naprav in plačilu komu- nalnega prispevka, predlog odloka o dodatni stanovanjski najemnini, navo- dilo o razdeljevanju novozgrajenih sta- novanj, priporočilo za finansiranje sta- novanjske izgradnje ter smernice za ra- cionalno projektiranje in izgradnjo sta- novanj. Razen tega so še pomembni predlogi sveta za gradnje in komunalne zadeve, o katerih je svet sklepal na svoji zadnji seji. Tu gre predvsem za predlog o spre- membi tarife za porabo vode, za pred- log odloka o uvedbi kanalske pristoj- bine ter za sklepanje o problematiki mostov v celjski občini, ki so več ali manj v zelo slabem stanju. Ker smo o predlogih glede stano- vanjske izgradnje in problematike že pisali ob priliki zborov volivcev, naj tokrat. seznanimo javnost s predlogi sveta za gradnjo in komunalne zadeve glede spremembe tarife za porabo vode ter uvedbe kanalske pristojbine. Svet je to problematiko obširno ob- ravnaval na svoji zadnji seji ter meni, da kritično stanje našega vodovoda in kanalizacije narekuje povišanje cene vode ter uvedbo kanalske pristojbine. To narekujejo tudi novi zvezni pred- pisi. Zato je svet predlagal občinskemu ljudskemu odboru naj bi predpisal no- ve cene za vodo, in sicer, gospodinjstva, servisi in uslužnostna obrt naj bi pla- čevala za 1 m® vode 25 din (doslej 10 din), zavodi in ustanove 40 din (doslej 15 din), ob^t in gostilne 50 din (doslej 30 din) ter industrija 75 din (doslej 80 din). V drugih mestih so skoraj povsod ceno vode že povišali in so nove tarife, ki so jih uvedli, enake s tem predlo- logom, razen na Hrvaškem, kjer so cene še višje. S to tarifo bo možno po- vsem v redu vzdrževati celjski vodo- vod ter preskrbeti potrebna sredstva za najetje investicijskega kredita v vi- šini 500 milijonov din, kar bi zadosto- valo, da se obupne vodovodne razmere v Celju uredijo. Hkrati z uvedbo nove tarife za vodo pa je svet za gradnje in komunalne zadeve predlagal občinskemu ljudske- mu odboru, da bi predpisal še kanalsko pristojbino, ki so jo uvedla že vsa dru- ga mesta. Po predlogu sveta naj bi ta pristojbina znašala 10 odstotkov na ce- no porabljene vode. Tako bi v celjski občini zbrali za vzdrževanje in razširi- tev kanalizacije okoli 8 milijonov din letno. To pa bi v glavnem zadoščalo za kritje najnujnejših potreb. Tudi ta ukrep je pameten in nujen, saj je kanalizacijsko omrežje v Celju grajeno skozi stoletja od rimskih ča- sov naprej in je v zelo slabem stanju. Razen tega so še celi predeli brez ka- naliiacije. Trenutno je najslabše sta- nje na Ljubljanski cesti in pri Skalni kleti. Stroški za ureditev kanalizacije v teh predelih bi znašali 15 milijonov din. Za vso ostalo kanalizacijo, ki jo bo treba tudi v najkrajšem času ure- diti, bo potrebno še 20 milijonov din. S tem denarjem bi lahko uredili ka- nalizacijo predvsem za Glazijo, na pre- delu ob Ipavčevi ulici in na Spodnji Hudinji do nove šole, da o kanaliza- ciji, ki se bo morala graditi v novih stanovanjskih predelih, sploh ne govo- rimo. O vseh teh problemih sta med dru- gim, včeraj razpravljala in sklepala oba zbora celjske občine. O sklepih seje bomo poročali v prihodnji številki. Organizacije SZDL pred važnimi nalogami (Nadaljevanje s 1. st-^ani) SZDL. Vendar ni to odraz pravega sta- nja, ikajti izT>ad gre piredvsem na račun slabe evidence članstva, predvsem mla- diih ljudii, ki dopolnijo osemnajsto leto, niihče pa jih ne vpiše v članstvo, in ta- ko se odstotek članstva napram voliv cem iz leta v leto slabša. To evidenco bo treba v jesenskem času brezpogoj- no urediti in število članstva se bo znatno povečalo. Do 15. septembra bodo odbori osnov- nih organizacij SZDL izpolnili tudi an- ketne liste o delu in metodah vodenja organizacij SZDL. Kasneje bo osnovne organizacije obiskala tudi komisija ob- činsikega odbora SZDL ter ibodo na skupnem sestanku analizirali ugotovit- ve ankete z namenom, da bi delo orga- nizacij SZDL izboljšali in pomanjklji- vosti odpravili. Občinski odbor SZDL v 2alcu je do- bro zastavil delo. To je bilo na seji očitno. Ta seja je izzvenela kot nekak start v ipripravah za volitve zadružnih cvetov, hkrati pa uvod v aiktivnejše de- lo organizacij SZDL v jesenskem in zimskem obdobju. Ce bodo organizacije SZDL in kmetijske zadruge nadaljeva- le po ix>ti, ki so jo začrtali na tej seji, bodo drugo leto organizacije SZDL bolj čvrste, zadii-užne organizacije pa bodo .pokazale še večji napredek v razvoju kmetijstva Savinjske doline. Za razširitev obrtne dejavnosti v Celju Nedavna letna skupščina Zveze obrt- nih zbornic v Ljubljani je ugotovila pomanjkanje kvalificiranih obrtniških kadrov, zastoj v obrtni proizvodnji, premalo investicij za obrt, velike po- trebe obrtniških uslug in še pomanj- kanje učnih prostorov za vzgojo obrt- nega naraščaja. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je dejal, da obrt zaostaja za potrebami družbe. Kako je s to zadevo v Celju? Vse tri najmoč- nejše gospodarske panoge, industrija, trgovina in obrt, značilne za središče celjske kotline, so dobro razvite in se še razvijajo. Najtežje in najpočasneje si utira pot k hitrejšemu napredku obrtniška dejavnost. Povpraševanje po obrtnih uslugah in storitvah je spričo naraščajočega pre- bivalstva, živahne gradnje stanovanj in javnih zgradb pa še zaradi nagle mehanizacije gospodinjstva, postalo ta- ko močno, da naš državljan komaj naj- de obrtnika za to ali ono nujno popra- vilo ali za kako drugo gospodarsko na- pravo. Ni torej čudno, če morajo na- ročniki dolgo čakati na naročeno ali zaprošeno uslugo. Se najbolj je priza- det tisti, ki popravlja razpadajočo hišo ali gradi novo. Iskanje kvalificiranih delavcev ni konca ne kraja. Vse je pre- zaposleno, delavcev ni. Ves srečen je naročnik, če se mu posreči dobiti člo- veka, ki mu pride delat v prostih urah. Takega dela po zakonih sicer ne odo- bravamo, je pa v sedanjem času ne- izogibno. ODKOD ZASTOJ V OBRTI? Poleg navedenih vzrokov so še drugi. Mi sicer vzgajamo nove kadre, toda primanjkuje obrtnih delavnic. Obsto- ječe so premajhne in zastarele, nekaj jih je izpodrinila stanovanjska izgrad- nja, novih sodobnih obrtnih prostorov pa ni. Zasebna podjetnost je prešibka, družbeni pa manjkajo investicijska sredstva. Kljub temu moramo priznati delni napredek. Rastoča gradbena dejavnost in razširjena industrija sta bili prisi- ljeni k osamosvojitvi in začeli ustanav- ljati lastne obrtne delavnice zaprtega tipa, sicer bi bil zastoj v obrti še večji. V njih vzgajajo tudi nov kader, ki omo- goča njihovo normalno obratovanje. Ta normalnost je le relativna, kajti znano je, da se dograditev novih objektov najbolj zavlačuje pri obrtniških delih. URBANISTIČNI NACRT Ni dvoma, da ne bi našli primernih denarnih sredstev za pospešen razvoj obrti, če bi bil naš urbanistični načrt Celja dokončno izdelan. Zavira ga ne- rešeno vprašanje železniškega in cest- nega vozla in z njima vred prepočasna regulacija Savinje in njenih pritokov. Sele tedaj bo moč določiti prostore tudi za obrtno dejavnost, ki je sedaj v za- stoju? KAKŠNE BI NAJ BILE PRIPRAVE Kljub naštetim oviram se da marsi- kaj ukreniti. Kritika o pomanjkanju obratov, statistični podatki, sklepi in resolucije so le pobuda k dejanjem. Za konkretno realizacijo nekega plana so potrebne analize o potrebah novih obra- tov, o razširitvi obstoječih in ugoto- vitev potrebnih investicijskih sredstev. Koder je urbanistični načrt že fiksi- ran, bi se dalo z delom že pričeti, za ostala področja pa vsaj predvideti. To delo bi naj prevzela energična roka iz vrst izvedencev ter pripravila vse, kar je za razvoj celjske obrti potrebno. Med podjetji in občino več sodelovanja (Nadaljevanje s 1. stkani) Pri prometu beležimo izpolnitev druž- benega plana po vrednosti skoraj 124% (plan predvideva 105 %), zaposlenost pa je povečana za 15,38 % (po planu pred- videno za 4,6 %). Ker pri uslugah ni bilo opaziti porasta cen, je to pomem- ben uspeh v tej panogi. V kmetijstvu so kmetijske organiza- cije družbenega sektorja dosegle v I. polletju v odnosu na isto obdobje lan- skega leta povečanje prometa za 47,04 odstotka (plan predvideva 2 %), število zaposlene delovne sile pa se je poveča- lo za 17,75 %. Pri tej primerjavi je tre- ba upoštevati zvišanje cen kmetijskih pridelkov. V trgovini se je v I. polletju višina prometa dvignila za 16,94 %, medtem ko je zaposlenost padla na 97,2% (druž- beni plan pa predvideva 102 %). Pro- blemi tržišča kmetijskih pridelkov iz- stopajo tudi v tem letu z vso ostrino. Predvsem je občutiti večje težave na tržišču z mesom, kjer je bilo treba spri- čo nediscipline glede odkupnih cen pod- vzeti najstrožje ukrepe. Tržnica je si- cer dobro založena, vendar pa ni čutiti dovolj intervencije socialističnega sek- torja. V obrti je razveseljivo dejstvo, da se je stanje zaposlene delovne sile dvig- nilo za 10,35 % družbeni plan predvide- va za 2,5 %). Delovna sila je zlasti po- rasla i>ri nekaterih sezonskih podjetjih (škoda le, da ni porasla tudi v usluž- notnih ixxijetjih!). Porast vrednosti uslug in storitev znaša v I. polletju 20,75 % (plan predvideva le 6 %). V gostinstvu znaša porast prometa 22,38 % od planiranega porasta za 10%. Delovna sila pa se je od planiranih 5 % povečala za 7,1 %. V zvezi z obravnavanjem družbenega plana za letošnje prvo polletje je zbor proizvajalcev sprejel važne sklepe in priporočila, ki jih bodo gospjodarske or- ganizacije morale dosledneje kot do- slej izvajati. Predvsem ibo '1xeba zaradi boljšega medsebojnega sodelovanja nujno uvesti obveščanje zbora proizva- jalcev o sejah delavskih svetov, da se bodo le-teh člani zbora proizvajalcev v « bodoče udeležeivali. Delavski sveti bodo morali nadoknaditi zamujeno in spro- vesti v življenje vsa ,priporočila druž- benega plana. Kolektivi bodo morali vestno proučiti vzroke odstopanj od družbenega plana ter ukreniti vse po- trebno, da bo plan izvršen. Odločno bo- do morali kolektivi omejiti tudi zapo- slevanje nove delovne sile, ker to ustvarja nesorazmerje v našem gosix>- dairstvu — hkrati pa ustvarja neplan- sko zap>oslevanje delovne sile še večje probleme komunalnega standarda v občini, V interesu povečanja proizvodnosti dela bi bilo nujno, da bi gospodarske organizacije ponovno temeljito proučile vprašanje normiranega d^a. Podjetja morajo smatrati to nalogo kot eno od osnovnih vprašanj lirejevanja celotne- ga sistema iplačne ,ix>litike. Lov okoli jedra Delitev čistega dohodka Je odvisna predvsem od produk- tivnosti dela Novi predpisi iz območja de- litve celotnega dohodka, objav- ljeni v Uredbi o realizaciji od- nosov v zvezi z razpolaganjem s čistim dohodkom in sredstvi go- spodarskih organizacij (Uradni list 14/58), nalagajo gospodarskim organizacijam dolžnost ugotoviti, kateri del čistega dohodka je plod prizadevanja delovnega ko- lektiva in kaj je rezultat giba- nja tržnih cen in splošnih pogo- jev poslovanja. Tisti del čistega dohodka, ki je posledica prizadevanja kolektiva, razdeli delavski svet gospodarske organizacije na del za osebne do- hodke in na del za sklade. Del čistega dohodka pa, ki je rezul- tat raznih drugih okoliščin, pa se mora v celoti vnesti v sklade go- spodarske organizacije, pravilo- ma v sklad osnovnih sredstev, sklad obratnih sredstev in v re- zervni sklad. Delavski svet podjetja je dol- žan p^i delitvi čistega dohodka razločiti v periodičnem obračunu in v zaključnem računu osnove čistega dohodka in navesti raz- loge, zaradi katerih je del čistega dohodka, ki je rezultat tega, raz- delil na osebne dohodke. Ker so sredstva podjetja druž- bena last, ima družba pravico nadzirati uporabljanje sredstev gospodarske organizacije. To na- čelo je prišlo v novih predpisih do izraza in je izrecno poudar- jeno glede nadzorstvene pravice zborov proizvajalcev in inšpek- toratov. Občinski zbor proizva- jalcev mora namreč pri pregledu obračunov in ustreznih analiz osredotočiti svoja zanimanja in razpravo na to, ali gospodarska organizacija racionalno uporab- lja in vlaga svoja sredstva v sklade tako, kot bi to delal dober gospodar. S posebno pozornostjo mora spremljati delitev čistega dohodka ter obrazložitev delav- skega sveta k delitvi, splošni uspeh podjetja v poslovanju, zla- sti pa produktivnost dela. Prav tako mora razpravljati v tem smislu okrajni zbor proizvajalcev v primeru, da delavski svet ne sprejme priporočil občinskega zboia proizvajalcev in zahteva, da razpravlja v tej stvari okrajni zbor. Nadzorstvena pravica družbe pa se ne ustavlja pri občinskem oziroma okrajnem zboru proiz- vajalcev, kajti novi predpisi po- oblaščajo republiški zbor proiz- vajalcev, da lahko iz lastne ini- ciative oziroma na zahtevo zbor- nice ali sindikatov nadzira in razpravlja o uporabljanju sred- stev in delitvi čistega dohdka po- sameznih gospodarskih organiza- cij. Mreža družbenega nadzorstva se izpopolnjuje še s pravico fi- nančnih in drugih inšpektoratov, da smejo ustaviti izvršitev od- ločb organov gospodarske orga- nizacije glede delitve čistega do- hodka, če delavski svet ni v svoji odločbi ugotovil osnove za deli- tev čistega dohodka. Iz vseh teh predpisov je videti, da mora imeti delavski svet pod- jetja jasno sliko o tem, ali izvira večji dohodek podjetja iz priza- devanja kolektiva, ali je posle- dica ugodne tržne konjunkture in mehanizma trga. Nesporno je to eno najtežjih vprašanj in mnogi ekonomisti so mnenja, da je ta problem v praksi nerešljiv. Zato so podjetja oziroma delavski sveti postavlje- ni pred težko nalogo, kako najti ekonomsko utemeljeno razlago za tisti del čistega dohodka, ki so ga predvideli za osebne dohodke delavcev. Prav tako si bo zbor proizvajalcev pri razpravljanju o periodičnem in zaključnem obra- čunu podjetij moral biti na jas- nem, ali je delitev čistega dohod- ka utemeljena glede na poslo- vanje podjetja, ko razni momenti izven podjetja lahko vplivajo na njegov poslovni uspeh. Eden glavnih pokazateljev, ali je delovni kolektiv s svojim pri- zadevanjem dosegel ve^ji doho- dek, je naraščanje produktivnosti dela. Na nesrečo pa je merjenje produktivnosti dela silno kom- plicirano in dejstvo je, da ni enotne formule za vsa podjetja, po kateri bi se dala produktiv- nost meriti. Indeks produktivno- sti sam na sebi pa tudi ni popol- noma zanesljivo merilo, temveč le v zvezi z drugimi pokazatelji, predvsem z lastno ceno itd. O tem bodo našla podjetja ko- ristne napotke v priročniku »Pro- duktivnost, osnovni pojmi, mer- jenja in ukrepi za izboljšanje or- ganizacije dela«, ki ga je sestavil dr. Vilko Vujčič, založila pa »No- va proizvodnja«. Ing. M. H. 29. AVGUSTA — §TEV. 34 KS STRAN Žaliec v znamenju priprav " ZA 90. OBLETNICO ŽALSKEGA TABORA ZANIMANJE ZA PROSLAVO JE POVSOD VELIKO — ZATO PRIČAKU- JEJO ŠTEVILEN OBISK Ko sem pred dnevi hodil po Žalcu, gern takoj opazil, da se Zalčani pri- pravljajo na nekaj velikega. Čistijo in urejajo iilice, povsod hitijo z deli pri ole^aivi trga, na prostoru pred postajo in okoli Hmezada pa je nastalo pravo delovišče. V tem delu trga je bilo v deževnih dneh največ blata, sedaj pa urejujejo cestišče in ga asfaltirajo. Žalec se pripravlja na proslavo 90-let- nice žalskega tabora in hoče v slavno- stnih dneh svoje goste dostojno spre- jeti. O pripravah se .povsod živo pogo- varjajo, pripravljalni odbor ama polne roke di^a, ker hoče, da bo organizacija te pomembne proslave potekala brez- hibno. O tem teče beseda na raznih sestankih in seveda tudi v zasebnih po- govorih. O pripravah na to veliko slo- vesnost so razpravljali pred dnevi tudi na razširjeni seji občinskega odbora SZDL v Žalcu. Zanimanje za to proslavo je povsod veliko. Ne samo v žalsiki občini, tudi drugod izgleda, da organizirajo večje obiske Žalcu v dneh proslave, ki bo od 6. do 14. septembi-a. Predvsem ijričaku- jejo v Žalcu zelo veliko udeležbo ljudi 14. septembra, ko bo osrednja priredi- tev in slavnostno zborovanje. Iz Vele- nja pričakujejo poseben vlaik obisko- valcev, veliko število ljudi iz Celja, iz vseh krajev Savinjske doline in iz in- dustrijskih središč celjskega okraja. Obisk je najavilo celo okoli 100 mla- dincev iz Vuzenice. Na osrednji proslavi 90-letnice žal- skega tabora bo 14. septembra ob deve- ti uri dopoldan odkritje spominske plo- šče v Domu hmeljarjev, ob deseti uri bo povorka, v kateri bodo sodelovala razna društva in organizacije, gasilci in člani žalskih kolektivov. Ob 10,30 bo na igrišču TVD Partizan slavnostno zborovanje. Za glavnega govornika na tem zborovanju so Žalčani zaprosili zveznega ljudskega poslanca in pred- sednika Okrajnega odbora SZDL v Celju tov. Franca Simoniča. Ob tej pri- liki bodo nastopili tudi združeni pevski zbori iz žalske in sosednjih občin. Na- stopilo bo okoli 500 pevcev. Na ta dan bo tudi poskušnja piva slovenskih pi- vovarn (Laško, Maribor, Ljubljana). Pi- vo vseh vrst bodo prodajali po znatno nižjih cenah. Poix)ldan pa bo še bogat družabni program. Ves teden pred osrednjo proslavo pa se bodo vrstile v Žalcu, Šempetru in Grižah različne kulturnoprosvetne prireditve. Odbori osnovnih organizacij SZDL bodo do 5. septembra razpravljali o pri- pravah za to pomembno proslavo. Nji- hova naloga bo predvsem, da bodo po- skrbeli za čim številnejšo udeležbo lju- di na množičnem zborovanju, ki bo 14. septembra dopoldan v Žalcu. Značke za vse prireditve bodo v žalski občini te dni že v predprodajii, in sicer v pod- jetjih pri sindikalnih podružnicah, na vasi pa pri vaških odborih SZDL. Cena značke je 50 dinarjev. Ker je v Savinjski dodind, v Celju, Velenju in drugod že sedaj tako veliko zanimanje za osrednjo prireditev v ok- virni proslav 90-letnice žalskega tabora, računajo, da bo 14. septembra Žalec sprejel nekaj tisoč gostov iz bližnjih in daljnih krajev celjskega okraja. O sporedu prireditev bomo še poročali. Na Menini planini — lepem hribovitem kraju — so se zbrali mladinci iz celjskega okraja z namenom, da očisfi io velike komplekse zemlje, ki bodo kasneje služili kot pašniki. Novo Življenje na Menini planin Spremljal sem delo in življenje mla- dinske brigade v planinah — življenje, ki ga težko opišeš tako, kot se dogaja. Mladi zadružniki, študentje in učitelji-, ščniki, vsi so en kolektiv, skupno delo je odpravilo razlike med njimi. Že sko- raj 2 meseca se razlega vesela pesem po gori, na kateri je padlo okrog 460 borcev — partizanov. Prepevajo jo mladi brigadirji, vmes pa cingljajo kravji zvonci, pastirji po- kajo z biči. Taborni ognji, predavanja, med ruševjem in murkami pa vihte mlade roke krampe in rovnice. Ogrom- ni kupi kamenja, prekopane globeli, podrte sušice izpričujejo pridno delo mladih, ljudi. To bo ostalo na Menini. Mladina pa bo ponesla s seboj še več. Nepozabni spomini na lepo tovariško sožitje v brigadi jih bodo spremljali še dolgo v bodočnost. Prvo srečanje Prišli so iz vseh krajev, preko 130 mladih ljudi nasmejanih obrazov. V dvorani OZZ so si izvolili komandanta — Staneta Lesjaka, učiteljiščnika iz Celja, fanta, ki je vedno kos tudi najtežjim nalogam. In napotila se je ta »vojska« proti planinam. V Gornjem ' gradu lep sprejem — mladi zadružniki i iz Nove Štifte so jim zaigrali in zapeli. In takrat pri pesmi »Lepo je iti v pla- Z mojstri kuharske umetnosti so bri- gadirji na Menini planini kar zadovolj- ni. Kako tudi ne, saj jim hrana vedno odlično tekne. nine, a težka je vrnitev« niso občutili; brigadirji tega tako kot ob zaključku; dela brigade. ; Po strmi poti na 1508 m visoko goro. t Vsi so hiteli, mnogi od njih so šli prvič; v planine. Dekleta so se nastanila V; novem planinskem domu, fantje v šo-^ torih in pastirski koči. - Prijazni oskrbnik Urank, ekonom' Boldin, kuharici Ančka in Lizika ter, nepogrešljivi brigadir Medved, so kot; predhodnica že pripravili krepko hrano. Začelo se je brigadno življenje Za uvod so kmetijski strokovnjaki obrazložili, da se bo s smotrno uredit- vijo pašnikov, katerih je na Menini preko 300 ha, v nekaj letih prepaslo še enkrat več živine kot sedaj. Pomagali V skriti kotanji sedi ubit Egiptovski telefonist. Slušalko še vedno stiska v levi roki. Le glava mu manjka. Obrne- mo vijak in telefon zazvoni. Ob Nilu pa nek felah goni bivola z zavezanimi očmi v krogu, da curek umazane vode steče čez žejna polja. In mogoče? Zakaj roditelj le težko verjame, da njegovih otrok ne bo nazaj... Čaka! Da 'mu Ahmed, Sulejman ali Mahmud pride pomagat. Dva velika topa z raztreljenimi cev- mi obračata počena žrela nasproti oto- ku Tiran, ki zapira vhod v Akabski zaliv. Na vseh mapah je ta otok še ved- no označen z rdečkasto barvo Saudske Arabije, čeprav ga je že pred dvema letoma petrolejski mogotec »v znamenji prijateljstva« podaril »svojemu bratu Gamalu«. Zvečer imajo Švedi odhodnico. Pi- jemo žato, da bodo ti kraji čim prej znani le po tem, da je tod Mojzes svoje ljudstvo po ovinku peljal v izbrano de- želo in da je Cecile De Mille tukaj po- snel film »Dolina kraljev«. Jože Piano so postaviti brigadirjem delovne nor- me — pri spravljanju kamenja na ku- pe znaša ta 3,5 kubičnega metra na bri- gadirja v šestih urah, izkop plevela pa 3 are ix>vršine. Pričelo se je tekmovanje med če- tami. Normo so p,^ičeli visoko prese- gati tudi po 250%. Tako je brigada v mesecu juliju zložila v kupe 5300 ku- bičnih metrov kamenja, očistila 70 ha površin ter napravila nekaj kilometrov ograj. Bili so trikrat udarni in pohva- ljeni. Delo za naše zadružno planšar- stvo so opravili v splošno zadovoljstvo zadrug in kmetov zadružnikov. BRIGADNO GOSPODARSTVO Težavnost akcije je zahtevala svoj- stvene priprave. Od pekarne do mes- nice, poljske kuhinje, pa vse do reje prašičev z odpadki in krav mlekaric za oskrbo brigade z mlekom. Po 3000 m dolgi žičnici prihaja hrana, nato pa še nekaj kilometrov prevoza. Kurir Jan- ko, kateri je že petič v brigadi, pa drži zvezo s »svetom«, to je Gornjim gra- dom ter prinaša in odnaša pozdrave. Triurno pot preteče kar v eni uri in je zato tudi že dobil pohvalo. Večer na Menini Večerna zarja še osvetljuje Solčavske planine,-na brigadnem prostam pa za- plapola taborni ogenj. Gruče brigadir- jev se pogovarjajo. Silvo se je spomnil na predavanje narodnega heroja Efen- ka. Zinka pripoveduje, kako se ji je dopadlo, ko je javni tožilec, tovariš Grgič iz Celja lepo predaval in vstopil pred brigado kar bos kot brigadirji. Druga skupina ima v roki lobanjo člo- veka, katero so našli na delovišču. Si- gurno je bil partizan, so odločili. Sta- molova Nada pa je pobožala z roko lo- banjo in rekla: »Ubogi partizan!« Sku- pina brigadirjev je prišla iz Vranskega od zobozdravnika. »Kako je bUo,« so vprašali vsi. »Dobro« so rekli. Soršakov Maks zna imenitno vrtati po zobeh. Kaj ste videli? Gmajner Ivan eden, od najboljših brigadirjev potegne belež- nico. Najlepši napis na spominski plo- šči na Slapeh. Vsi stopijo v k^og in on ; prične čitati: Trinajstim padlim partizanom — tri- :najst vrčev tople krvi je spremljalo sonce v zemljo, ko ste umirali zanjo vi junaki! Zato je bilo treba več kot :I>esti, več kot volje, treba je bilo lju- bezni do domovine. Pogledal sem po brigadirjih. V svitu plamena so se po očeh lesketale solze, nato pa se je rahlo in nežno razlila v julijsko noč pesem »V hribe šel je ' dragi moj«. In brigada je odšla k po- čitku. In prišlo bo slovo Ce je kaj težkega v brigadi, potem je to poslovitev od brigadnega življe- nja. Adi, priden brigadir, že šesti me- sec v brigadah, bo sedel in jokal. Pa- stirji Gustl, Janez in Lojze bodo v po- zdrav zapokali z bičem. Tudi njim bo hudo po tistih, katerim so tako radi dajali kislo mleko, z njimi igrali šah in prepevali. Stari Medved iz OZZ, ki je bil steber brigade, pa bo vzel pipo iz ust in rekel: »Dvajset let sem mlaj- ši, odkar sem bil dva meseca v mla- dinski brigadi. Poslovili se bodo od njih lovci, kateri so jim radi nosili sr- njake, logarji, gozdni delavci in tu- risti. In v srcih vseh bo samo ena mi- sel, žal, da odhajajo. Prišla bo mladina v dolino. Mladinci niso več ločeni na učiteljiščnike, na študente, na mlade zadružnike in de- lavce. Ne, to je sedaj samo naša slo- venska mladina, katera zna ceniti fi- zične napore in katera bo na vseh de- lovnih mestih takšna kot si želimo. In ko se bodo pogovarjali s ponosom, ko- liko jih je bilo predlaganih za sprejem v Zvezo komunistov in ko bodo poka- zali svojim sošolcem žulj a ve roke, po- tem se bodo verjetno tisti celjski mla- dinci in mladinke, ki so posedali za Svinjo in čitali romane, sramovali šo- to varišev ter odšli drugo leto z njimi na nove mladniske akcije. B. J. Isakdo od nas nosi kos domovine s seboj Popotni zapiski Črni ptiči se zbirajo v jato. Zaple- tajo in razpletajo krivulje svojih poti in že odrine vsak v svojo smer. Odprl sem konservo s kompotom. Jerry se steguje čez naslon sedeža in na nož na- bada sadne krajce. Naša »Dakota« ena- komerno brni. Levo miglja modra proga Akabskega zaliva, ki loči sive sipine Sinajske pu- ščave od svetlejših posestrim v Saudski Arabiji. Podpolkovnik dr. Kraft Stroem se ubada s pivom v konservah. Major Radovanovič polni beležnico s popotni- mi vtisi. Na desni, mimo belega krila bežijo rdeče grmade Sinajske gore. Stotine kopastih vrhov. Redke črede so ostale bolj na severu. Ni dima, ki bi potrjeval, da je čas za kosilo. II Elisa trudno kroži. Oblaki prahu pa se še niso polegli. Odpenjamo pasove in zvedavo opazujemo skozi okna. Zal zaenkrat le rumeni prah maže belino našega letala. V Rdeče morje so ubežali peščeni je- ziki in cepijo modro širjavo v vrsto okroglih zalivčkov. Vzdolž ene teh upornih konic Sinajskega polotoka so položili pristajalno pisto. Na ukrivljeni deski je skracan napis: »Welcome to Sharm el Sheik«. Aerodromsko lopo so med zadnjo vojno Johnyji zbili iz starih bencinskih sodov. Služila je potem Egipčanom, pa Izraelcem in tudi nam kar dobro pride. Zdi se, da so vsi bili ^fejst fantje« in jo niso hoteli ob od- hodu podreti, ker so vedeli kako utrud- ljivo je ravnati pločevino, ko termo- meter na sončni planjavi uhaja tudi do stopinj. Da ne bo pomote! Merim Po Celziusu. Jutri bodo Švede, ki sedaj držijo po- stojanko zamenjali Danci. Kanadci so šoferji in letalsko osebje. Jugoslovani sino tokrat prišli le na obisk. Zdrav- ''^iki so Norvežani. Iztovarjamo potovalne vreče'. Kanad- ski »serž«, ki je šef palube v letalu, skrbi za slikovitost. Težke bale spremi z angleško inačico srbskih polnokrvnih izrazov, potem se izkaže v zgovorjenem izvirniku in za konec še nekaj delikates z južno ameriškega repertoarja, kar se je naučil pri Kolumbijcih. Zal od teh ni nobeden tukaj. Naši vojaki se na dopustu veliko družijo z njimi, ker smo si z njimi tudi po temperamentu naj- bolj sorodni. Tako »častimo« mi njih, pa oni nas, pa zopet mi njih. Konec je pa navadno že vnaprej znan. Nekoč je tukaj bilo veliko vojaško taborišče. Snop asfaltiranih cest križa taborišča, ki je na sosednjem polotoku. Le-ta zapira šeikov zaliv. Sarm pomeni po arabsko zaliv, el pa le določilo. Bivša vojaška bolnica z velikimi te- rasami se je nagnila čez ozek peščeni pas daleč naprej v morje. Le koralni grebeni branijo morskim psom dostop do brega. Celi tropi teh zveri križajo oljnato gladino zalivov. Motorji, ki pri- delujejo iz morske vode pitno vodo, za- molklo brnijo. Švedi so navalili na č^lni jeep kolone in grabijo prispelo pošto. Zagoreli fantje v samih kopalkah in čeladah skušajo uiti tovarišem s pri- borjenimi časopisi iz domovine. Prazen up. Na koncu bodo morali le raztrgati časnike na liste, ker vsi hočejo brati takoj. III Zatečemo se v menzo. Točneje v tisti kot, kjer se med zbitimi deskami šo- piri napis »Bar«. Čakamo kdaj bo kan- tinjer prebral pismo od žene. Dr. Kraft Stroem razlaga, kako je leta 1940 po padcu Narvika zbežal Nemcem v Anglijo v navadnem ribiškem čolnu. Kako so jih Angleži klicali »res svo- bodni Norvežani«, ker so na dobro- delnih plesih nastopali res svobodno. In leto 1944. Izkrcanje v Normandiji. Oh, ko bi vedeli, kak konjak smo takrat pili. Tukaj že 24 let ni padla kapljica dežja. Trupla padlih iz zadnje Sinaj- ske »kampanje« leže razsuta na daljavo dvajsetih kilometrov. Toda niti eno ni' razpadlo. Izraelci in Egipčani družno kažejo zobe neusmiljenemu soncu, ki je mumificiralo njihova telesa. Ni ne žuželk, ne bakterij, le sonce in pesek, v soseščini pa morje, ki kipi od živ- ljenja tako, da je po plimi plaža polna ogromnih rakovnic. V diskreciji: kuha- ne s čebulo so slasten grižljaj. Prijatelji Skandinavci so se umaknili v senčne kote šotorov prebirat novice iz domovine, ki se tukaj zdi tako daleč, kot bi zares sploh ne obstajale. Ne! To ni res. Vsak od nas nosi kos svoje do- movine s seboj, ker drugače se tukaj sploh ne bi dalo živeti. Sved, padalski poročnik, pride k nam in se oprosti zaradi nepozornosti. »Kaj še. Ko bi mi dobili pisma od doma, si tudi ne bi veliko belili glave z gosti.« »Kaj pa en gin pred kosilom?« Nismo bili presenečeni, ko so nam za prvo jed postregli z neolupljenim kadečim se krompirjem. Tudi o jedi za konec smo si bili popolnoma na jasnem. Tanke rezine kruha z maslom ter veliko bele Tiave. Norveški vojaki so se celo na svojo ljudsko skupščino pritožili, češ da jih Združeni narodi ne preskrbujejo z zadostnimi količinami krompirja in da ne vedo kaj bi bilo, če jim Jugoslo- vani ne bi odstopali tri četrtine svo- jega »sledovanja«. Naši vojaki modru- jejo. Ceš, tako je prav. Ce smo že vo- jaki Združenih narodov, potem se pa »šika« tudi mednarodna hrana. Danski sir, holandsko maslo, ameriški zrezki, agleške cigarete in domača »šljivovica«, za krompir je pa še čas. Vojaki na stražnem stolpu, ki mo- rajo kontrolirati gibanje ladij, se pri- tožujejo, češ da jim nikakor ne gre v glavo, zakaj se z velikimi potniškimi ladjami prevažajo predvsem stare bobe. Čudoviti mornariški daljnogledi jim služijo tudi zato, da preiščejo vse le- žalnike na palubah mimovozečih ladij. Seveda s tankerji se ni vredno ukvar- jati. Pohvalijo pa »Arkadij«, italijanski pomik, ki pelje v Avstralijo. Sicer gre mimo le enkrat na mesec, toda ta ka- pitan že ve, koga vzame na ladjo. IV Med zadnjo vojno so tukaj Izraelci in Egipčani bili velike boje. Kilometre, de- setine kilometrov se vlečejo ostanki napol zgorelih tankov in kamionov. Po- nekod še vozač brez oči stiska krmilo. Našli smo Izraelca, ki je še imel vteto- virani znak Mathausena. Nikjer ne smeš zapeljati iz sledov prejšnjih vozil. Levo in desno je skrito stotine smrti. Pred nekim šotorom je prava razstava petdesetih vrst različ- nih min, katere je pesek razkril. Češke, ameriške, angleške, francoske ... Tudi ostanki Romelovih zalog so bili upo- rabljeni. Pokrove neke posebno lične protitankovske mine neznanega izvora, seveda demontirane, rabijo vojaki kot poseben luksuz za nočne posode. Tovariško sfečanjc šiafershih borcev in aktivistov OB 15. OBLETNICI USTANOVITVE VI. SNOUB »SLAVKA ŠLANDRA« V MOZIRJU, DNE 6. IN 7. SEPTEMBRA 1958 SPORED: 6. SEPTEMBRA 1958: Ob 12: Odkritje spomenika Šlandrovi brigadi na Šipku, na kraju njene ustanovitve. Ob 17: Slavnostna seja ObLO Mozirje in odkritje spominske plošče na »Domu Šlandrove brigade«. Ob 20: Akademija TV društev Partizan. 7. SEPTEMBRA 1958: Ob 9: V Lokah pri Mozi^-ju Zbor borcev Šlandrove brigade in aktivistov. Ob 10: Slavnostno zborovanje — proslava 15. obletnice ustanovitve brigade »Slavka Šlandra«. PO PROSLAVI ZABAVA S KULTURNIM PROGRAMOM! OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV MOZIRJE Ob razpisu novega abonmaja v SLG v Celju Ob koncu" lanskega gledališkega leta j- SLG v Celju objavilo smernice clcviimega repertoarnega načrta. Med počitnicami se je ta orientacijski načrt še dopolnil in razširil, izbor iz samega načrta pa je tudi že zavzel trdnejše obrise. Sicer se bo vodstvo gledališča še slej ko prej držalo tega načela, da^ ni treba na silo uveljavljati trden načrt, če se med letom kje ponudi prilika za uprizoritev novega še ne predvidenega (domačega ali tujega) dela: vsekakor je aktualnost žive, sodobne repertoarne politike več vredna kot formaliistična doslednost »nespremenljivo trdnega« načrta. Vendar zdaj že s precejšnjo za- nesljivostjo lahko govorimo o tej reper- toami smeri: 1. Dundo Maroje 2. Vilinček z lune 3. Rekvijem za vlačugo 4. Slovenska noviteta 5. Junaki in Amazonke 6. Kliči M za umor 7. Odprto nebo 8. Poletje sedemnajste lutke 9. Hudičev učenec S tem — skoraj brezizjemno trdnim — vrstnim redom kajpa še niso izčrpa- ni načrti SLG. Zelo resno se gledališko vodstvo iikvarja z mislijo na Shakes- pearovega Romea in Julijo, na kako sodobno ^poljsko igro (Tema pokriva zemljo ali morda Imena oblasti), na Krleževo Gospodo Glembajeve, na ka- ko antično tragedijo (kot uprizoritev na ,prostem) ali (z istim namenom) na čudovito Weisenibornovo Balado o Eu- lenspieglu. Igralski zbor že pripravlja uprizori- tev za proslavo Držičeve 450-letnice: Dundo Maroja v režiji Branka Gom- bača in v novem prevodu Bruna Hart- mana. Novost in .posebnost celjske upri- zoritve te — danes že klasične — Fo- tezove predelave Držičevega bohotnega renesančnega teksta bo zlasti novi pre- vod: v melodioznem in privlačnem trž.aškem narečju. Prikupna govorica vasi oikoli Trsta (natančneje: narečje z Opčin) se prepleta v veseljaški meša- nici s tujerodnimi (zlasti laškimi) bese- dami in zveni z odra kot prav posebno plastična, priljudna igralsko izrazna snov. Ce se bo v Dundu Maroju do vrha razgibala veseljaška renesančna kome- dijantska narava, bo v Faulknerjevem Rekvijemu za vlačugo dosegla uvelja- vitev nasprotna skrajnost: poglobljena in tragično zaostrena obravnava usod- nih problemov krivde in vesti sodobne- ga človeštva. Nekateri navdušeni Iju- biitslji celo zatrjujejo, da je Faulkner- jev Rekvijem sploh največja tragedija sredine dvajsetega stoletja — a čeprav bi bila taka zanosna sodba morda tudi malce pretLrana, vsekakor že ime ene- ga prvih literarnih ustvarjalcev dana- šnjega sveta dovolj trdno zagotavlja, kolikšno bogastvo pretresljive resnobe se skriva v globinah te storitve. Rekvi- jem bo režiral Andrej Hleng. Že kmalu po začetku sezone bomo uprizorili mladinsko igro Nizozemca Bena Minolija Vilinček z lune: ta poe- tična »pravljica o tihoti«, polna plesne in pantomlmične bogatije burkastih situacij, polna neopazne vzgojnosti in duhovite parodije lutkovnega človeštva — se ,po modernem oprljemu bistveno razlikuje od preživelih in zatohlih oblik standardne »ibožione« ali »novoletne« pravljice — predvsem pa jo odlikuje to, da je docela enakovredno namenje- na bodisi otrokom bodiisi odraslim. Zato jo bo SLG po vsej priliki celo uvrstilo tudi v redni večerni abonma, ker sodi, da abonentov ne sme prikrajšati za resnično poetično poslastico. Vilinčka bo režiral Janez Vrhunc. Letošnji repertoar kaže v celoti do- kaj močan poudarek na komedijah in lažjem žanru (kriminalka, bulvama konverzaclj ska igra) — vendar to ne pomeni, da bi se bilo SLG odreklo idejnim, nazorsko-vzgojnim smernicam, po katerih se ravna že neikaj let. Zakaj tudi v vedri preobleki humorja se skrivajo neštete idejnoizpovedne in vzgojne prvine, zlasti pri takšnem iz- boru komedij, kot ga kaže ta repertoar. Kmalu po začetku septembra bo SLG zbralo prijave abonentov (dose- danjih in nato tudi novih), konec mese- ca pa bo prva nova premiera. 2e pred tem datumom pa bo obnovilo v Celju in v drugih krajih nekatere uprizoritve prejšnjega leta {Babilonski stolp. Molk, Na slepem tiru, morda tudi Komedijo o komediji). — Zelo bogato se bo v no- vem gledališkem letu razvil sistem abonmajev na terenu: saj je SLG že doslej sklenilo pogodbe za osem stalnih abonmajev v drugih krajih, prijave in prošnje se pa še kar naprej stekajo. V nekaterih krajih, kjer sicer ni formal- nega abonmaja, gledališče vendar tako redno gostuje, da to praktično pomeni isto kot abonma. Splošno zanimanje za predstave SLG se je taiko stopnjevalo, da bo kmalu nas;tala kritična stiska za čas, ko bo treba zavračati pro'šnje iz preprostega razloga, ker ne bo več dovolj dnevov za predstave. Število predstav in število obiskovalcev se je že doslej vsa leta enakomerno stopnje- valo — zdaj pa kaže (kolikor je mogoče sklepati vnaprej), da bo leto 1958-1959 prav zares rekordno. — Toliko bolj problematično je to, ker se je zlasti moški ansambel z novo sezono nekoliko zmanjšal, tako da 'bo še teže dohajati vse potrebe. Iz te zagate je mogoče najti izhod le s spretno razpostavljeno repertoamo ix>litiko, z izbiranjem ko- imornilh del z vzporednim uprizarja- njem po dveh ali celo treh iger. To so kajpa samo prehodni pripomočki: prej ali slej bo nujno treba pomisliti na ra- dikalno okrepitev, na ,povečan je igral- sikega zbora, če naj SLG redno oprav- lja svoje delo in če naj uspešno iz- polnjuje svoj velikanski moralni dolg prebivalstvu, ki je tako željno gleda- liških stvaritev. G 9 Celju tri osemletke in ena gimnazija z letošnjim šolskim letom se bo že pričel izvajati zakon o šolski reformi, ki bo tudi za naše mesto p*-inesel precej sprememb. V Celju se bosta z 31. avgu- stom ukinili obe popolni gimnaziji, otvori pa se ena gimnazija kot šola II. stopnje v Kajuhovi ulici, v kateri bo pouk trajal 4 leta. Z ukinitvijo obeh popolnih gimnazij pa bo treba reorga- nizirati tudi osnovne šole v osemletke. V Celju bomo imeli 3 osnovne šole •— osemletke. Te bodo vključevale vse učence sedanjih osnovnih šol in vse učence sedanjih nižjih gimnazij, ki bo- do obiskovali 5. do 8. razred osnovne šole. I. OSNOVNA SOLA bo ostala kar v sedanjih prostorih I. osnovne šole. Ime- la bo 40 oddelkov s približno 1500 učen- ci. V lastnem poslopju bo imela 36 od- delkov, s 14 oddelki pa bo v popKDldan- skih urah gostovala na sedanji I. gim- naziji. II. OSNOVNA ŠOLA ostane tudi v svojih starih prostorih. Imela bo okrog 1100 otrok v 30 oddelkih. III. OSNOVNA ŠOLA bo zasedla se- danjo II. gimnazijo s 35 oddelki in s p^-ibližno 1300 učenci. Osnovne šole bodo izmenjale oddelke s sedanjima nižjima gimnazijama tako, da bodo v vseh šolah oddelki od 1. do 8. razreda. Pouk bo v dveh izmenah, le oddelki I. osnovne šole, ki bodo go- stovali na gimnaziji, bodo imeli pouk samo popoldne, ker bo dopoldne učil- nice zasedala gimnazija. Učenci pH>lulske šole, ki so letos kon- čali 4. razred bodo 5. razred obiskovali na domači šoli, s čemer se bodo raz- bremenili že tako prenatrpani razredi v mestnih šolah. Ta razred bo preiz- kusni razred, kjer bodo preizkušali nov učni načrt za 5. razred. Z ukinitvijo obeh popolnih gimnazij bo razrešenih 63 profesorjev, predmet- nih učiteljev in učiteljev, katere bo občinski LO Celje namestil na osem- letnih osnovnih šolah. Bodoča gimna- zija bo ostala v pristojnosti okraja, osnovne šole pa v pristojnosti celjske občine. Učenci bodo letos razvrščeni po šolah v celotnih oddelkih in šele prihodnje leto bo za vsako šolo določen stalen šolski okoliš, ki bo upošteval otrokovo bivališče;. Da bo porazdelitev soraz- merna, bomo morali upoštevati število učilnic, ki jih ima vsaka šola. Priča- kujemo lahko, da bo učilnic primanjko- valo in je zato treba nujno misliti na dovršitev hudinjske šole v prihodnjem letu. Šele z vselitvijo učencev v novo osemletno šolo na Hudinji bodo posta- le šolske razmere v Celju znosnejše. KAKO BO IZVEDENA REFORMA V OSTALIH ŠOLAH NAŠE OBCINE? Storska osnovna šola je matična šola dveh bližnjih šol, Teharja in Kompol, ker jo obiskujejo tudi učenci višjih raz- redov imenovanih podružnic. Uspešno bo ta šola lahko zaživela šele takrat, ko bosta kolektiva nižje in višje stop- nje lahko delovala pod skupno streho. Zato tudi gradnjo nove štorske osnov- ne šole lahko smat^^amo za zelo nujno. Sicer pa gradbeni odbor že pripravlja program in zbira potrebne podatke za izdelavo načrtov. Osnovna šola v Ljubečni bo imela doma 5 razredov. S prihodnjim šolskim letom pa se bo z višjimi oddelki pri- ključila matični šoli na Hudinji. Tudi ta šola se postopoma obnavlja. Šola v Šmartnem v Rožni dolini je potrebna temeljite obnove in kot smo zvedeli, se že pripravljajo načrti za so- dobno ureditev p''ostorov. Sicer pa re- organizacija te šole letos ne bo zajela. ZA IDILIČNO SVETINO NI PROSILCEV Osnovna šola na Svetini ima premalo učencev, da bi lahko postala popolna osemletna šola. ^Zaradi oddaljenosti pa spet ne bo mogoče vključevati učencev višjih razredov v matično šolo. O tem problemu je svet za šolstvo pri ljud- skem odboru celjske občine obširno razpravljal in našel vsaj delno reši- tev: na šoli naj bi se kljub nizkemu številu otrok nastavilo več učiteljev, ki bi ob manjšem številu učencev lahko obdelali višji učni program. Razpisali so zato še četrto učno mesto, toda doslej še ni bilo nobenega prosilca, poleg te- ga pa se dve od treh učiteljic sprav- ljata p^oč in prosita za drugo mesto. Lepa Svetina pa menda vendar ne bo ostala brez učiteljev! Treba bo ure- diti vsaj materialne pogoje take, da bi privlačevali učitelja v to idilično gor- sko naselje. Občina poskuša stavbo urediti tako, da bo kar najbolj odgovarjala reform- nim zahtevam. Novi načrti predvideva- jo na mestu pogorele hiše novo stavbo, v kateri bo še tretja učilnica, kabinet, pisarna in delavnica, v spodnjih pro- storih pa tudi kopallniica in mlečna kuhinja. Poleg up^-aviteljevega stano- vanja načrt predvideva še dve samski stanovanji, ki pa naj bi bili opremljeni. Sodobno opremljena soba bo za učiteja, ki si zaenkrat še ne more nabaviti last- nega pohištva, gotovo privlačna. V ix>slopju bivše II. gimnazije v Celju te dni sicer še ni značilne- ga otroškega živ-žava, • ker so zaenkrat odprli vrata samo dijakom s sprejemnimi in ponav- Ijalnimi izpiti. Prihod- nji teden pa Ho-ruk za novo osemletko. Rado Zakonjšek-Cankar: PRED SREČANJEM ŠTAJERSKIH BORCEV KaiiOaSe je liorila moja dolina? Svabi so pridni v času, ko je hmelj začel bosti iz zemlje. Se preden je pri- lezel vrh drogov, je Nemec že doživel svoj prvi poraz v tej dolini. V lepi ju- lijski noči so savinjski fantje podrli vse nemške kažipote na križiščih širom po dolini, obenem pa napisali stotine pa- rol. Nekaj tednov za tem: na kmečki voz, ki se vrača s kolodvora, prisedeta dva fanta s težkim pletenim kovčkom. Ko se neznanca čez uro ali dve poslovita od prijaznega voznika, jima ta svetuje: nekoliko bolj bi pa le zavila svoje »hruške«, saj jih bosta še zgubila. Skozi raztrgano pletenje se vidijo kragujev- ške ofenzivke. Sredi vročega poletja enainštiridese- tega: Zabukovški knapi gredo v hosto — fabričani iz Prebolda se zbirajo na Žvajgi. V šentjurskih hribih se suklja sivkast dim iznad smrek: taborni ogenj trboveljskih, zagorskih in hrastniških partizanov. Dolinci si polglasno pri- povedujejo novice: na Pohorju mrgoli partizanov, onstran Save že tudi poka. V dolini vre kakor v kotlu. Ljudje delajo, tako iz navade, drugače pa so njih misli v hosti. Pod Dobrovljami obračunajo s prvim izdajalcem. Osemdesetletno Krvavičnikovo ma- mico žene Gestapo z njene domačije zgoraj pri Lenartu. V Nemčijo, potem, ^ ko so ji ubili tri sinove. Na Dobrovljah poka. Pod Oljko iztiri vlak. Pod Mrzli- co poka. Vsak dan bolj. »Sinoči so vko- rakali v Šoštanj partizani!« To leto za- pade že sredi oktobra visok sneg po hribih. 27. oktober. Nedelja, dolina počiva — in drgeta od strahu: »Danes bodo vse pobili...« Snežno sivino dobroveljskega grebena parajo gosti rafali strojnic od jutra do mraka. Poka kakor v teh krajih še ni- koli prej. Ljudje spodaj v vaseh sti- skajo pesti. Zvečer pa za zastrtimi okni polglasen očenaš — »za tiste, ki so v stiski!« Po cestah okrog Dobrovelj — kamion za kamionom. Se naslednji dan parajo rafali po- bočja Dobrovelj. Svabi, ko ponoreli, iščejo partizane, da hi se maščevali za blizu trideset svojih, ki se živi ne vrne- jo več iz Dobrovelj. Mrzel sneg jih je za vedno ohladil, potem ko so dobili ustrezno porcijo svinca. Se cerkev jim ne more razvozlati uganke. Dvigajo tlak in iščejo skrivni izhod. V ponedeljek namreč ni niti ene- ga partizana več na Dobrovljah. Svabi se še niso vrnili iz hajke, ko se pri Brinarju v Grižah, tik oh Savinji, postavlja v zbor prvi štajerski bataljon, v katerem je pohorska, revirska in sa- vinjska četa. S Stanetom na čelu kre- ne bataljon v mesečni noči tik oh Celju na legendarni brežiški pohod. Nemci ga sledijo, ko volkovi. Tfsočletno spanje Bohorskih gozdov prekinejo rafali brzostrelk. Ko se ba- taljon vrača nazaj v svojo Savinjsko dolino, manjka tega, manjka onega dobrega in zvestega tovariša. Zima. Po težkih udarcih dolge zime prva partizanska pomlad. Za prvi maj se za- majejo revirji: Zadrečka dolina pod Dobrovljami je kakor osvobojena. Po- dnevi lahko hodijo partizani od vasi do vasi. Vsak dan nove akcije. V rosnem pomiaanem jutru obkolijo Nemci Kapljo vas. Mitraljez pri mitra- Ijezu. Lepa ravninska vas je ostala brez ljudi, loaa borba se nadaljuje. Zgoraj v Rebri čuva priletni samotar Skutnikov Francelj Cankarjevo tehni- ko — domačije se kosajo, kje bodo bolje postregli partizane — kurirji so ljub- ljenci deklet — javk je nič koliko ... Ljudje vsrkavajo novice o partizan- skih zmagah. »Dve uri dolga kolona je šla mimo naše hiše!« Brigada — »Slandrova brigada!« — »No, zdaj bo pa kmalu konec!« se je razveselil postaren kmet. Tako se je borila Savinjska dolina. Ah, ti lepa dolina. Tisočkrat sem te prehodil, s puško na rami po dolgem in počez. S šentjurskih hribov na Dohrov- Ije, od tam na revirje nazaj, na Mrzlico, ■pa naprej na Smohor, pa kam vse še. Blodeč po prostranih pohorskih gozdo- vih sem hrepenel po tebi, ko sem bil na Koroškem, mi je vhajal pogled na južno stran. Spet in spet sem se vračal. Hodili smo po zavrteh in hiteli, da bi čim- prej prišli na javko. Noč za nočjo so bile te naše poti, nikdar jih ni zmanj- kalo. Gredoč pa smo trkali na okna, pravili novice, jedli kruh in praznili latvice z mlekom. Ah, kako čudovito je dišal kruh tiste čase! In miting — ko je prišla brigada v vas, kak praznik je bil to!- Svečane priprave za krajevni praznik mozirske občine Mozirje praznuje vsako leto meseca septembra svoj krajevni praznik, ki je posvečen zgodovinskemu dogodku, ko je meseca septembra leta 1944 osvobo- dila Slandrova brigada Mozirje. Leto- šnje praznovanje krajevnega praznika bodo povezali s praznovanjem 15. ob- letnice ustanovitve SNOUB »Slavka Šlandra«. Zato se bodo zbrali 7. sep- tembra v Mozirju vsi preživeli borci prvih štajerskih enot — Savinjske, Re- virske in Pohorske čete (I. štajerski ba- taljon), ;borci Zasavskega bataljona, Mengeško-moravške čete, Rašiške čete. Kamniško-zasavskega odreda itd. Tako bodo tu zbrani borci vseh partizanskih edinic, ki so delovale na območju Šta- jerske v prvih letih narodnoosvobodil- ne vojne in iz katerih je bila leta 1943 ustanovljena Slandrova brigada. Prebivalci Mozirja in vse Zgornje Savinjske doline se veselijo tega do- godka, ker se borcev Slandrove brigade še vedno z ljubeznijo spominjajo. Za Mozirje bo to tem večjega pomena, ker je ravno ta brigada osvobodila ta kraj. Savinjčani pričakujejo, da se ibo tega dne zbralo v Mozirju ikakih 6 do 7 tisoč ljudi, nekdanjih borcev in ostalih enot, ki so bile med NOB v Zg. Savinjski do- lini. V priprave za ta zgodovinski praz- nik so vključene vse krajevne in ob- činske politične organizacije in društva. Na večer pred praznikom bodo na oko- liških hribih kurili kresove. V Mozirju bo s Svnostna akademija, povezana s teior. ^no akademijo, ki jo bo priredilo telesno-vzgojno društvo Partizan Mo- zirje. Na sam praznik bo v Mozirju tu- di otvoritev dozidanega telovadnega doma »Partizan«, na katerem bo vzi- dana in odkrita spominska plošča .telo- vadcem iz Mozirja, ki so padli med NOB. Po končanem slavnostnem delu proslave bo partizansko rajanje. 29. AVGUSTA — STEV. 34 STRAjf Življenje na naši vasi Na obisku pri šentjurskih zadružnikih Razgovori o živinoreji, hmeljarstvu, žitni kooperaciji in še čem... Da bi zvedeli kaj menijo za- družniki o raznih oblikah in pod- ročjih sodelovanja z zadrugo, smo pretekli teden obiskali več za- družnikov v šentjurski zadrugi. Ljudje, ki smo jih obiskali, so dobri gospodarji in so se z nami odkrito pogovarjali. Le-ti nam gotovo ne bodo zamerili, če nji- hovim izjavam priključimo tudi naše mnenje. Od take izmenjave mnenj ne more biti nič drugega kot korist. Andrej Debeljak: Pri lanu imam letos izgubo. Toda s hmeljem si bom opomo- gel. Lan bom še sejal, saj ni vsako leto suša ... Živinoreja, poljedelstvo, zadnje čase pa tudi hmelj, to so vodnne veje kme- tijske proizvodnje v šentjurski občini. V teh panogah kmetijstva se v tam- kajšnji kmetijski zadrugi razvijajo ko- operacij ski odnosi, zato smo se oglasili pri najbolj izrazitih »predstavnikih« teh pridelovalnih panog, da bi slišali nji- hovo mnenje. Vprašanja, ki so nas najbolj zanimala, so se sukala okoli žitne kooperacije, okoli vzreje živine, o hmelju in še ne- katerih važnejših kmetijsKin panogan. Zdolška ^— oče in sin, sta znana ži- vinorejca, zlasti oče, ki se vse življenje ukvarja z živino, medtem ko je sin tudi zajadral med hmeljarje. Oba sta preteklo leto pogodbeno spi- tala večje število goved, letos pa po- gc^ibeno še nič, čeprav redita spet na- prej. Glede živinoreje sta mnenja, da je cena prenizka in da pri odkupu ne do- bita odškodnine za vzrejne stroške. Po- leg tega sta nezadovoljna tudi z odku- pom, ki se ne odvija tako, kot bi želela. Ko sta na primer imela živino spitano in bi jo rada prodala, je bil odkup usta- vljen. Ne moreta raziimeti tudi tega, kako je mogoče, da »Kmečki glas« ob- javlja odkupne cene, ki so višje od ti- stih, ki v našem kraju dejansko veljajo. Naše mišljenje pa je takole: Cena živine je vedno nihala in tudi vedno bo. Pridejo časi, ko je živina konjunkturuo blago, pridejo pa časi, ko ima nižjo ceno. To lahko kot živino- rejca iz izkušenj priznata. Cene ne ureja samo naše notranje tržišče, zlasti za boljšo živino, ki gre v izvoz, določa ceno stanje na zunan- jem trgu. Toda minimalno ceno ima vsak ži- vinorejec garantirano, v okviru katere lahko potem sam preračuna, če se mu vzreja izplača ali ne. Odkupna politika je prav tako odvisna od povpraševanja na tržišču, letos spomladi je ravno zaradi takih razmer bil osp>odinjsitva v Ljubljani, Miklošičeva 4 IL Izhaja mesečno. Letna naročnina stane 400 din. Avtomobilska Si šel letos na dopust? Ne, me stari ni hotel vzeti s seboj, ker pravi, da ima potem same sitnosti. Operacija: draga jabolka Večkrat imamo priliko poslušati, doma, na trgu ali v pisarni, o naših neprebavljivih cenah. Toda poslušati je eno, drugo je plačati in venda^'- si ne moremo kaj, kot to, da ob tihi nejevolji plačamo ceno, ki je dolo- čena z vsemi odstotnimi zaslužki in pritiklinami: režija, odškodnina, pre- voz, dnevnica, plača, socialno zava- rovanje, razni posebni skladi in vrag si ga vedi še kaj. Vsako raz- biifjanje paradi tega je odveč in škodljivo za dobro prebavo kupljene jabolke. Vse to je nujno zlo, kajti vsi ti debeli členi v verigi nabijanja cen so potrebni^ po vseh trgovskih predpisih in načelih, ki izvirajo še iz prejšnjih časov. V nadaljnjih vrsticah te fotorepor- taže vam bomo razložili kako na- stane cena, katero plača potrošnik ob nakupu. Nekje v bližini Celja raste na ne- kem drevesu jabolka. Njen izgled je enak drugim in vse skupaj pred- stavlja nabitopolno drevo. Jabolke dozorijo in potem jih kmet obere ter proda. Za kilogram jabolk dobi deset dinarjev in s tem izkupičkom je, recimo, poplačan trud njegovega dela. Zadruga, ki je odkupni center na vasi, postavi ta jabolka v skla- dišče in čaka prime^iega kupca. Kupec, ki plača jabolka po štirinajst dinarjev, je po navadi iz nekega večjega mesta. Kupljena jabolka na- loži in jih s tovornjakom prepelje — ob krepkem pozibavanju in tresenju — v svoje skladišče. Jabolka, ki ležijo nedoločen čas v nekem prostoru vsaj deloma zgnijejo ali pa dočakajo novega kupca detajlista. Ta plača za kilogram jabolk okoli triindvajset dinarjev. Potem jih naloži na voziček in prepelje v svojo trgovino. Zvrhano gajbico postavi na pro- dajno mizo zraven pa pristavi listek s številko šestindvajset. Namreč ta številka je končna prodajna cena za žalujoče ostale. Ti žalujoči ostali kupujejo te jabolke s kozjo molit- vico na ustih in se sprašujejo od kot tako velika cena. To d^-agi bralci je samo teoretična razlaga fotoreportaže »Operacija: draga jabolka«, ki pa je na las po- dobna naši prodajni mreži v Celju. Pravzaprav bi se morali čuditi kako znajo naši trgovci prodajo jabolk ne- verjetno zakomplicirati. da pride na trg čimbolj obtolčena in dražja. Kmet, zadruga, grosist, detajlist so zares debeli členi v verigi nabi- janja cen. Ob koncu predlagamo, da bi bilo pametno, če bi se vsi ti členi v tej verigi nekoč sestali in sejali toliko iasa, da bi seme tistega sestanka ob- rodilo zbližan je med jabolko in po- trošnikom. -o- V tej fotoreportaži so sodelovala laslednja podjetja in zasebniki: Cmet.....Krajnc Franc, Šmarje ladm|[a . . . KZ Šmarje [upec iz mesta . Ajropromet, Celje Detajlist . . . Trg. podj. »Jabolkac Celje *otr<žnUt . . . Zalajoči ostali Mesapsha podjetja našega ohraja pred sodiščem Promet s kmetijskimi pridelki zlasti pa odkup živine in prašičev že vseskozi predstavlja problem, ki ga je treba za- dovoljivo rešiti v obojestransko korist prodajalca in potrošnika. Pri odkupu goveje živine za zakol smo pred leti poznali tako imenovane dogovorj ene ce- ne, po katerih so lahko podjetja in za- druge odkupovale od posameznih pro- izvajalcev. Ker pa so proizvajalci ta- krat trdili, da je treba cene sprostiti zaradi večje stimulacije, so se opustili dogovori, kupci in prodajalci pa so svobodno določali ceno sami. Posamez- niki, še veliko bolj pa razna podjetja, ki sicer ne bi smela odkupovati živine direktno od proizvajalcev, pa so to svo- bodno formiranje cen izkoristila in brezvestno navijala cene v škodo po- trošnika. Zaradi nereda, ki je nastal na terenu pri odkupu živine in praši- čev (pa tudi ostalih kmetijskih proiz- vodov), je Zvezni izvršni svet dopolnil Uredbo o trgovanju in določil pogoje in okvire, kako se naj vrši odkup kme- tijskih proizvodov. Da se zaščitijo po- trošniki in vzpostavi red pri odkupu živine in prašičev, imajo pristojni orga- ni gospodarskih združenj in zadružne zveze pravico, da se dogovarjajo o naj- višjih odkupnih cenah, po katerih bodo odkupovale zadruge in pooblaščena pod- jetja od posameznih proizvajalcev. Ti dogovori so bili letos v maju in juniju tudi sklenjeni. Določene so bile maksi- malne cene za odkup goveje živine in prašičev. Toda večina mesnic in klavnic iz celj- skega okraja se ni držala predpisov in pogojev, ki urejajo odkup živine in pra- šičev. Se nadalje so odkupovala po višjih cenah bodisi od zadrug ali pa di- rektno od posameznih proizvajalcev- kmetov. Tudi nekatere kmetijske za- druge se niso držale dogovorjenih cen in odkupovale po tistih cenah, ki so jih diktirali proizvajalci. Tržne inšpekcije so dobile strog na- log, da kontrolirajo in prijavijo vsa- ,kega kršilca. Tako je bil v zadnjih dneh uveden gospodarsko kazenski postopek zoper podjetja in odgovorne uslužbence v teh podjetjih: Mesnine Cel j o, Planina Celje, Mesni- ca Laško, Mesnica Vransko, Mesnica Strmec, Mesnica Vojnik, Mesnica in klavnica Slov. Konjice, Mesnica in klav- nica Žalec, Mesarija in klavnica Roga- tec, Klavnica Rog. Slatina. Poleg tega je bil uveden ))ostopek tudi zope^ Kme- tijsko zadrugo Kalobje, Kmetijsko za- drugo Planina pri Sevnici, Kmetijsko zadrugo Dobrna, Kmetijsko zadrugo Laško ter odgovorne osebe teh zadrug. Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je zoper večino že izreklo denarne kaz- ni, in sicer za podjetja od 50.000 do 120.000 din, za uslužbence pa od 3000 do 12.000 din. Zastopniki podjetij in odgovorni uslužbenci so se pred sodiščem sklicevali na razne okoliščine in težke pogoje po- slovanja, ki so jih silili, da so morali k^-šiti predpise. V glavnem pa so vsi navajali naslednje okoliščine: 1. Večina kmetijskili zadrug še danes ni sposobna, da organizira uspešen odkup živine od kmetoA. Ce l»i mesnice čakale na živino, ki jo bo odkupila zadruga, bi potrošniki ostali največkrat brez mesa. Poleg tega nekatere za- druge ne oskrbujejo z živino domačih mesnic v njihov('m področju, temveč sklepajo pogodbe z raznimi podjetji iz drugih republik, ki baje boljše plačujejo kot domača. Nekatere kme- tijske zadruge poslujejo tako, da dajejo pod- jetjem proste roke pri odkupu, zadruga pa formalno izstavlja račune, pri čemer si seveda obvezno zaračuna tudi maržo. Tako na zunaj izgled«., da odkupuje zadruga, dejansko pa nakupovalci podjetja stopajo v neposreden stik s posamezninu proizvajalci in seveda drug drugemu dvigujejo cene. 2. Proizvajalci — kmetje se protiviqo pro- dajati živino in prašiče po dogovorjeniih cenah, češ, da te cene nikakor niso zanje stimulativ- ne; da dogovor ni bil sprejet v pravem času, bodisi prehitro ali prepozno. Tako so nekateri proizvajalci prišli v položaj, da so pred tem dogovorom sami kupili živino za pitanje po višjih cenah, ko so pa živino izpitali, bi jo morali prodati v lastno izgubo. Zaradi tega se dogajajo primeri, da na zadružnih dogonih kmotje nočejo prodati po dogovorjenih cenah in živino raje odženejo domov v upanju, da bo le prišel nekdo, ki bo plačal več. To se pa zaenkrat tudi največkrat dogaja. Tudi za- stojmiki obdelovalnih zadrug so se v glavnem po7,ivali v svojih zagovorih na te okoliščine. 3. Ker je dogovorjena cena za živino raz- lična z ozirom na odstotek klavnosti (randman), a praksa je, da se odstotek klavnosti ocenjuje na oko. se večkrat dogaja, da se proizvajalcu ali zadrugi plača cena po ocenjenem odstotku klavnosti. Ob zakolu pa se ugotovi, da je ta odstotek mesa znatno nižji in bi morala biti odkupna cena nižja. (Toda odstopanja so bila tako velika od t—14 %, da se jih v nobenem primeru ni moglo upoštevati.) Proizvajalci niti zadruge ne pristanejo, da se cena živi teži določi, ko se točno ugotovi odstotek mesa pri zakolu. Proizvajalci tudi ne pristanejo na predpisan 12 urni post živine pred zakolom, temveč jo tako nakrmijo (tudi s pšenico ali hmeljem), da na oko izgleda odstotek klavnosti mnogo višji. i. Večina zastopnikov in obdolžencev se je zagovarjala tudi v tem smislu, da niso bili seznanjeni s predpisi, ker nimajo naročenega uradnega lista in drugih časopisov, kjer bi bili ti dogovori objavljeni. Trgovinska zbornica pa jih je o teh predpisih obvestila, ko je bilo že prepozno. 5. Ker je zaradi izvoza povpraševanje po žl/^ini večje, kakor ponudba, so posamezne mesnice prisiljene iskati živino in prašiče na raznh področjih države. Zlasti pa tam, kjer odkup preko zadrug ne poteka v redu. Druga- če bi ostale brez mesu, kor bi rodilo negodo- vanje potrošnikov in slabo oceno za vodilne uslužbence teh podjetij. Poleg tega pa bi manj- ši promet neposredno ogrožal osebnF dohodek članov kolektiva. Tako so podjetja prisiljena iskati živino in tudi plačevati višjo ceno od dogovorjene, ker jo diktirajo proizvajalci. Ce namreč začne kršiti dogovor eno podjetje, ga mora tudi drugo, ker bi bilo v nasprotnem primeru postavljeno v veliko slabši gospodar- ski položaj, saj bi ostalo brez mesa. 5. Pri odkupu živine ni zadostne pomoči s strani občin, zlasti pa ni nobenega sodelovanja med zadrugami, občiino in mesnicami. Občine se preveč ne brigajo, kako poteka odkup kme- tijskih pridelkov, ponekod pa tudi ne vrše zadostne kontrole pri izdajanju živinskih pot- nih listov. Mesnice so prepuščene same sebi, da si priskrbijo potrebno živino, kakor vejo in znajo. Ce domača zadruga nima organiziranega odkupu, ali prodaja živino drugam, ali pa če kmetje ne priženejo živine na zadružne dogo- ne, se morajo pač mesnice znajti na ta način, da kršijo predpise in dogovore o maksimalnih cenah, namesto da bi se sestali predstavniki zadruge, občine in mesnice ter skupno našli zakonito rešitev. 7. Skoro vse mesnice pa tudi kmetijske zadruge so se izgovarjale na nezdravo konku- renco nakupovalcev iz ljudske republike Hr- vatske, češ, da ti nakupovalci spoh ne spoštu- jejo nobenih dogovorov in predpisov, ker da pri njih to ni tako natančno. Konkurenco ob- čutijo močno zlasti tista področja, ki nepo- sredno mejijo na Ljudsko republko Hrvatsko. Iz naštetih okolnosti, na katere so se obdolženci sklicevali, razberemo, da je večina le-teh čisto subjektivne narave in bi se z malo več volje in prizadeva- nja tako mesarskih podjetij, kakor kmetijskih zadrug in ljudskih odborov, lahko odpravila in ne bi bilo nobene potrebe, da so podjetja (pa tudi neka- tere zadruge) ubrale napačno pot in na veliko kršile dogovore o najvišjih odkupnih cenah. Neurejen odkup ži- vine, pa tudi ostalih kmetijskih pri- delkov, zlasti pa b^-ezobzirno navijanje cen, kar najbolj grenko občutijo po- trošniki, ima za posledico tako gospo- darsko kakor tudi politično škodo. Pro- izvajalec-kmet, si ni nikoli na jasnem komu in po kakšni ceni bo dejansko lahko prodal živino za zakol. Zaradi te- ga prodajo zavlačuje, največkrat v lastno škodo. To pa ima za posledico motnje v redni oskrbi potrošnikov z mesom in stalno nihanje cen. Brez dvoma je prizadevanje pristoj- nih organov, da se čimprej uredi od- kup s kmetijskimi pridelki pravilno in nadvse koristno ter ga je treba z vse- mi silami podpreti. Upamo, da bodo iz- rečene denarne kazni vzgojno vplivale ter da se bo končno ob sodelovanju z ©bčinskimi ljudskimi odbori in kme- tijskimi zadrugami vendarle napravil red pri odkupu živine. A. S. Kako potekajo inveslicijska dela v celjski občini? Potrebno je predvsem podčrtati dej- stvo, da niti občinsiki ljudmi odbor, niti naša podjetja niso bila dovolj .priprav- ljena na investicijska dela v prvi polo- vici letošnjega leta. V času, ko bi že morali pričeti z gradnjo (vreme je bilo ustrežljijvo), smo prav za prav šele zbi- rali podatke za programe in seveda ni- smo imeli še niti načrtov. Mala investi- cijska dela bi sicer podjetja lahko za- čela Jzvajati, vendar jih ni^so. Zato &e je investicijska dejaAmost v občini na sploh nekoliko zakasnila. Občino neko- liko opravičuje dej-stvo, ker dotok sred- stev ni bil pravočasen, poleg tega pa ima občina še vedno težave s projek- tanti, ki radi zavlačujejo z načrti. Sicer pa so v mnogih panogah inve- sticijska dela kar v iredu potekala. V industriji je Tovaima emajlirane poso- de dogradila svoje upravno poslopje, tovarna Etol je povečala svoje obratne prostore, LIP Savinja je dogradilo obrat za izdelavo pohištva. Trgovsko podjetje Agropromet je v prostorih bivše tovarne Celeia-Sad uredilo skla- dišče za kmetijske pridelke (potrebno bo le še uirediti hladilne prostore). Za ribarnico so pripravljeni poslovni pro- stori in izdelani načrti za adaptacijo. Predvideno je, da bo ribarnica začela poslovati v začetku oktobra. Za trgo- vino investicijska dela počasi riaijredu- jejo. Preskrbovalno središče na Otoku pri stolpnici se še ni začelo graditi, ker se je gradnja stolpnice nekoliko za- vlekla. Tudi gradnja preskrbovalnega središča na Mariborski cesti bo konča- na šele prihodnje leto. Modernizacija detajlistične trgovine počasi napreduje. Trgovsko podjetje Center je dobilo no- vo hladilno vitrino, v kratkem pa bo dobilo tudi nov inventar. Z ustanovit- vijo samopostrežne tirgovine ibo tudi še treba počakati, ker moramo najprej ustvariti predpogoje (možnost predza- vijanja blaga). Za pekarno je izdelan investicijski program in se bo predvidoma začela graditi konec meseca oktobra, dograje- na pa bo po vsej verjetnosti v prvi po- lovici prihodnjega leta. Mlekarna se gradi s sredstvi občine in z izdatno fi- nančno ipomočjo okraja. Stavba bo do- grajena do konca tega leta. Gradnja kemične čistilnice se bliža koncu in te dni že montirajo strojne naprave. Tudi v kmetijstvu plan ni v celoti iz- polnjen. Razširitev hmeljišč bo po pla- nu realizirana šele v jesenski dobi, ker je spomladi primanjkovalo investicij- skega materiala in delovne sile. Grad- nja hmeljskih sušilnic pa poteka v re- du. Težje je z melioracijami, ker so to- vrstni načrti še vedno v izdelavi. Tudi plan obnove sadjarstva ni ibil v celoti izvršen, ker je primanjkovalo časa in investicijskega materiala.' V komunali spričo tako okrnjenega proračuna ni bilo mogoče dosti napra- viti, čeprav bi" morali uirediti določeno število komunikacij, ki že več let ča- 'kajo na ureditev. Napravljena pa so bi- la v prvem p>oUetju neodložljivo nujna dela. Stanovanjska izgradnja se odvija po planu. Gradbena podjetja so se zaveza- la, da bodo vsa prevzeta dela v iredu — in morda le z manjšiani zakasnitvami izivTŠila. KRATKE VESTI IZ KONJIC V nedeljo popoldan bodo v Sloven- skih Konjicah velike motodirke, ki jih prireja domače avtomoto društvo. Ker bodo veljale za republiško prvenstvo, pričakuje prireditelj, da bodo nastopili vsi naši znani domači vozači. * Minulo nedeljo je bila v Konjicah manjša atletska prireditev domačega Partizana. Sodelovali so skakalci v vi- šino in daljino, metalci krogle, tekači in še nekatere discipline. Poleg odras- lih članov so nastopali tudi mladinci in mladinke. * Taborniki v Konjicah se pripravljajo na gradnjo lastne hišice, ki bo stala v parku pri kmetijskem posestvu. 2e dalj časa zbirajo sredstva in bodo z delom lahko kar kmalu pričeli. Prostor, ki so si ga izbrali, je na takem mestu, da si lepšega in primernejšega res ne bi mo- gli izbrati. Pričakujemo lahko, da bo delo konjiških tabornikov še uspešnej- še, ko bodo imeli svoje lastne prostore. mb -prebivalstva v času od 16. do 23. avgusta 1958 je bilo rojenih 23 dečkov in 26 deklic. POROČILI SO SE: Anton-Vincencij Narat, uslužbenec iz Šent- vida p. Grobelnem in Zdenka Komat, učiteljica iz Dobrne. Stanislav Cerinšek, topilec in Ljud- mila Berdnik blagajničarka, oba iz Celja. Franc Ritenšek, šofer in Marija Petan, delav- ka, oba iz Celja. Ludvik Raušer, ključavničar iz Šmarjete in .Martina Rihtar, tkalka iz Celja. Alojzij Hodnik, delavec iz Celja in Marija Kink, vzgojiteljica iz Senovega. Vladimir Fi- dler, avtokaroserist iz Zadobrove in Neža Jev- šinek, gosp. pomočnica iz Celja, Martin Samec, priučen elektrovarilec iz Sp. Trnovelj in Aloj- zija Brečko, delavka iz Teharja. Marjan Križ- nik, bolničar in Marija Yedlin, delavka, oba iz Celja. Anton Šumeč, železniški zavirač iz Celja in Ljudmila Sotošek, šivilja, iz Nove vasii. Franc Samec, stroj, ključavničar in Ana -Terezija Rom, poljedelka, oba z Štor. Martin Škrubej, elektrovarilec in Ljudmila Hribernik, pom. delavka, oba iz Trnovelj pri Celju. Jožef Deželak, trgovski delavec in Karolina Ivančič, kuharska pomočnica, oba iz Celja. ( UMRLI: Alojzija Brodej, gospodinja iz Malega vrha, stara 68 let. Ciril Trebičnik, klepar, mojster iz Celja, star 55 let. Ema Zorko, polj. delavka iz Podvrha, stara 32 let. Metka Galjot, otrok iz Celja, stara 7 mesecev. Maksimiljan Slimšek, slikar, vajenec iz Laškega, star 17 let. kronik:. o sr e č 1? letni Milan Slimšek iz Laškega je pri vožnji z motorjem zadel v prihajajoči vlak pri Polzeli. Pri tem je dobil hude poškodbe in je kmalu po prevozu v bolnico umrl. Jožefa Operčkal iz Celja je podrl tovorni avto in mu poškodoval nogo. Martin Zupane iz Teharja je padel pod vprežni voz in si poškodoval nogo. Ana Stokič iz Perneka pri Rogaški Slatini je padla s kozolca in si zlomila tilnik. Ignac Cepin iz Slivnice se je pri košnji s koso vrezal v nogo. Kljuka dvigala pri vozu je udarila v trebuh Franca Hrena iz Braslovč. Dobil je notranje poškodbe. Miroslav Vodišek iz Celja je padel z mo- tornim kolesom in s.i poškodoval nogo. Anton Oset iz Murske Sobote je v Ljubečni padel z motorjem. Poškodoval si je nogo. Alojz Keržič iz Trnovelj je v pretepu dobil težke poškodbe na glavi. Pod voz je padel Franc Knez iz Celja in si zlomil nogo. Pavlina Erjavec iz Rogatca je padla s ko- lesom in si pretresla možgane. Ernest Jelen iz Polzele je bil napaden. Do- bil je poškodbe na glavi. Dveletni Drago Huš je v Gornji vasi pri Preboldu padel s kozolca. Dobil je poškodbe na glavi in na desnem očesu. Martin Krušič iz Galicije je padel s kole- som. Poškodoval Sii je nogo. CELJSKI ŽIVILSKI TRG V TEM TEDNU Potrošniki zadovoljni ugotavljamo, da je celjski trg v zadnjem času zelo do- bro založen in da so cene zlasti povrt- nini in sadju občutno ipadle. V tem te- dnu bi lahko rekli, da nismo pogrešali ničesar in da so bile izbire tako bogate, da smo si lahko privoščili res kvalitet- na živila. Seveda se potrošniki raje ustavljajo ob stojnicah socialističnega sektorja, ker so cene živilom vsaj za nekaj dinarjev nižje od cen zasebnih prodajalcev. Pač pa so ix>trošniki ta teden občudovali izredno lepe i>aradiž- nike, ki jih je prinesel na trg znani »paradajzni gojiitelj« tov. Kostanjšek. Gospodinje so že zaradi semena rade posegale po iteh paradižnikih. Ta teden smo pogrešali na trgu edi- nole rib, o katerih smo že zadnjič go- vorili, da bi jih radi imeli na mizi vsaj dvakrat v tednu. Cene živilom v tem tednu so bile zmerne. ^^AVGU^TA — STEV^ ^CMSTRAN Šport * šport * šport * šport * šport SREBRNA KOLAJNA - največji Lorgerjev športni uspeh Zavesa na VI. evropskem atletsikem prvenstvu v Stookhoknu je padla in za- grnila za seboj skorajda teden velikih športnih dogodkov, ki jih je spremljal z največjim zanimanjem ves stari kon- tinent. V te dogodke so krepko posegli kot člani jugoslovanske ekipe izbrani atleti celjskega Kladivarja, ki so se v družbi najiboljših evropskih predstavni- kov atletike odlično uveljavili. LORGER STANKO- drugi v Evropi Optimistične so toile izjave Stanka Ijorgerja pred odhodom na to veliko tekmovanje. Njegov trikratni uspeh na Švedskem nam je potrdil, da je bil ta optimizem več kot na mestu! Lorger je kar dvakrat zmagal v predtekih, v fi- nalnem teku, kjer se delijo kolajne, pa je bil drugi in si tako za odličnim Lau-/ erjem priboril srebrno kolajno. Dolga leta je Stanko Lorger čakal' na veliki uspeh. Pred štirimi leti mu je v Bemu kjer je bil favorit št. 1, spodrsnilo in se je vrnil domov praznih rok. Letos je zopet zablestel v veliki formi, izboljšal je na visokih ovirah in v teku na 100 metrov državne rekorde, večkrat .E>otr- , dil visoko kvaliteto in sedaj na najvaž- nejšem tekmovanju leta — evropskem prvenstvu — priboril Jugoslaviji edino kolajno! Brez dvoma je Lorgerjev us- peh v evropskem in jugoslovanskem merilu nadvse p>omemben. Nanj smo brez dvoma močno ponosni tudi vsi lju- bitelji športa v celjskem okraju, ker je Lorger Stanko, skromen kmečki sin in študent zrasel kot športnik na celjskih tleh pod vodstvom odličnega celjskega amaterskega trenerja tov. Fedorja Gra- dišnika. Ko so v nedeljo, zadnji dan tekmovanja v Stookhoknu, pred nabi- tim stadionom počastili zmagovalne trojice v posameznih disciplinah, je bila po teku na 110 m ovire dvignjena na enega zmagovalnih jamborov tudi ju- goslovanska zastava, žal prvič in po- slednjič na tem prvenstvu. Kljub dežju in razmehčani stezi je Lorger postavil v finalu celega moža, polnega borbe- nosti, pač takšnega kot ga poznamo iz njegovih številnih uspešnih nastopov doma in na tujem. Njegovi časi — v predtekih dvakrat 14.4, v finalu 14.1! Za srebrno kolajno v Stockholmu ve- lja Stanku Lorgerju iskrena čestitka našega uredništva z željo, da bi mestu Celju in celjskemu oikraju tudi v bo- doče s svojimi športnimi uspehi poma- gal k afirmaciji. Vsi celjski atleti so postavili celega moža! Tudi z nastopi ostalih celjskih pred- stavnikov smo lahko več kot zadovolj- ni. Ozrimo se kar na Romana Leška, ki je s 4.30 na 9. mestu v Evropi, žilavega deseterobojca Jožeta Brodnika, ki je 'kljub slabemu startu prvega dne tek- movanja zaključil to naporno tekmo- vanje kot deseti v Evropi, Važič Simo je na 1500 m postavil nov odlični slo- venski rekord 1:45.7 (bil je za tri se- kunde boljši od tekmeca Murata!!), bil je četrti v svoji skupini, kjer sta tekla dva svetovna rekorderja in Anglež Hewson, zmagovalec finalnega teka tega prvenstva. Tako je naš Simo ne- srečno izpadel, saj se v družbi takih asov ni dalo storiti kaj več!!! Tudi Olga Sikovec je opravičila svoje potovanje v Švedsko. Na 100 m je s 12.4 izpadla že v predtekih, v teku na 200 m pa je tekla dvakrat 25.1, le desetinsko slabše od državnega rekorda in nehala svoj nastop v polfinalu. Potemtakem se je tudi Šikovčeva uvrstila nekje na 11. — 12. mesito v Evropi. Zato velja poleg Stanku Lorgerju, ki si je kot edini Jugoslovan priboril ko- lajno na tem prvenstvu, vse priznanje tudi ostalim atletom in atletinjam Kladivarja. Življenje v gozdni šoli Partizana v Mozirju Ob desnem bregu Savinje pod pod- nožjem Dobrovelj v Lokah pri Mozirju, preživlja v teh dneh 44 mladincev in mladink celjskega okraja lepe dneve na zelenih tratah, gozdnih jasah in ure- jenih športnih igriščih. To lepo in pri- jetno življenje pa je povezano s kopico dolžnosti. Mladi ljudje se namreč pripravljajo za odgovoren vaditelj ski poklic v dru- štvih Partizana, za delo, ki zahteva pač celega človeka — dobrega vzgojitelja in strokovnjaka v telesni vzgoji. Pro- gram je obsežen in ga bo težko preba- viti v pičlih 14 delovnih dneh. Po dob- rem tednu dni se mladih ljudi že pri- jemlje izpitna »groznica,« ... Sicer pa je v teh ljudeh dobre volje dovolj, pa tudi smisla za razvedrilo in humor. Ta- ko tečejo dnevi v zaposlitvi — koristno s prijetnim! Iz dneva v dan je viden napredek. Strokovno obzorje — prak- tično in teoretično — je vse globlje, kar se odraža zlasti pri učni praksi, voden- ju vadbenih ur po tečajnikih. Ce smo uvodoma spregovorili o veli- kih dolžnostih, o trdem delu v tečaju, je pač to rezultat velikih zahtev, ki se denes postavljajo pred vaditelje. Ni do- volj le znanje v prostih vajah in vajah na orodju, obvladati je treba še osnov- ne stile plavanja, široko področje pri- rodnih gibanj — atletike, športne igre, vaje z drobnimi orodji, orientacijo itd. To so 'Področja in sredstva telesne vzgoje, ki mičejo — vlečejo mlade ljudi med aktivne pripadnike telesne vzgoje. In treba bo v bodoče bolj prisluhniti ipotrebam in željam mladih Ijuidi v dru- štvih Partizana, da bo delo privlačnej- še, bolj pestro in s tem zanimivejše. Le s takim načinom dela lahko priča- kujemo, da bo mladina v večj^em števi- lu vstopila v osnovne organizacije za telesno vzgojo. Težišče dela v okrajnem prednjaškem tečaju je zato organizira- no predvsem na teh načelih, na načelu radosti, pestrosti in sproščenosti. Dan je pač deloma podoben dnevu taborni- kov. Tudi tu je življenje pod platneni- mi strehami in v naravi — v delu in razvedrilu. Po naiix>mem delu sledi po- čitek in oddih, izdatna prehrana, pla- vanje v valovih bistre Savinje in ob večerih zabava ,pri tabornem ognju. Mnogo misli sd imajo izmenjati ti mla- di ljudje, saj so iz različnih krajev in različnih poklicev. Prevladujeta pač srednješolska in delavska mladina, kmečke skorajda ni. Res škoda, da je v ^tečaju zastopanih le 13 društev Par- tizana iz okraja od 35-tih, ki obstojajo. Tako vsekakor ne bo še zamašena vr- zel .po vaditeljskem kadru v organiza- ciji Partizana. Z začetim delom bo pač treba nadaljevati še v prihodnjih letih! Včerajšnje popoldne je bilo za vse tečajnike polno doživetja. Na programu je bilo tekmovanje v orientacijskem pohodu ipo neznanem terenu. Dan je bil sončen, tekmovalna proga pa polna znamenitosti, saj je vodila .pjreko zgo- dovinskih Dobrovelj na Nazarje in pre- ko Mozirja nazaj sproti Letušu. Vse skupine so prav dobro opravile svoj posel, najboljši pa so bili iz Žalca in Polul. Sicer pa — važen ni le špoiMzii usi>eh! Mladinec iz Slov. Konjic je de- jal po pohodu, za katerega je porabila njegova skupina več kot 4 ure: »Danes sem resnično užival. Videl sem dober kos lepe naše domovine, ki je doslej še nisem poznal. Samo želim si še takšnih doživetij!« Vzgojiteljem v tečaju je pač v veliko zadoščenje, ko vidijo okrog .sebe delovne mlade ljudi, polne elana in volje za napredkom v telesni vzgoji. Ta mladostni polet bo pač treba pre- nesti po zaključenem tečaju v kraje, v katerih živijo med domačo mladino, pa bomo ob času lahko pripisali, da je bilo sedanje življenje v gozdni šoli bo- gato po svojih plodnih uspehih. MLADINCI,, NEPTUNA" PRVAKI SLUVENIJE Pred dnevi je bilo v Ljubljani Slo- vensko prvenstvo v vaterpolu za mla- dince, na katerem bi se moralo odlo- čiti, katero je najboljše mladinsko mo- štvo v Sloveniji. Prepričljivo je zmagal celjski Neptun. Nobeno moštvo mu ni bilo v stanju pre- prečiti poti do te velike zmage in tako je naslov slov. prvaka in pokal od- romal v Celje. Glavni rivali za ta najvišji naslov so bili Triglav iz Kranja, 2PK Ljubljana ter celjski Neptun. Njihova medsebojna srečanja pa so odločila o prvaku. Nep- tunovci so premagali oba nasprotnika, in sicer Triglav s 6:4, ZPK Ljubljano pa s 5:4, Triglav pa je premagal ŽPK Ljubljano s 3:1. Tudi vse ostale tekme so mladinci Neptuna odločili v svojo korist, in sicer proti Iliriji iz Ljubljane z 11:0, Bledu 7:1 ter Kopru iz Kopra 27:0. Tako so Neptunove! dosegli skupno 56 golov, prejeli pa le 9. V tekmi proti Kopru so dosegli svojevrsten rekord, saj so vsako minuto dosegli dva gola. Najboljši strelec in obenem tudi naj- boljši igralec turnirja je Tone Goršič Neptun, ki je dosegel kar 26 golov. Dru- gi pa je njegov klubski tovariš Mojmir Cvahte, ki je dosegel 16 golov. Vsi ostali igralci, razen vratarja, so se tudi vpisali v listo strelcev z vsaj enim do- seženim golom. Vratar ima namreč smolo, da ne sme zapustiti štirimetr- skega prosto^^a svojih vrat. Zelo velik delež k temu uspehu je doprinesel neumorni trener Ivo Stella. Zato upajmo, da ga bomo tudi prihod- nje leto videli na celjskem bazenu, na- smejanega v krogu njegovih »čara- panov«. Mlademu celjskemu moštvu želimo še v bodoče obilo uspehov z željo, da bi se prihodnje leto čim bolj izkazali tudi v državnem merilu. Vodstvo klu- ba je namreč odločilo, da jih prihodnje leto pošlje na državno mladinsko prven- stvo. D. A. NEPTUN V MLADINSKI ELITI! V ponedeljek torek in sredo je okolica ljud- skega kopališča v Celju o. septembra 1958 od 10. do 12. ure. Ob vpisu je predložili zadnje šolsko spričevalo, vplačati za vpisnino 200 din in akontacijo za šolnino 5.500 din. NA DRŽAVNI GLASBENI ŠOLI V CELJU bodo naknadni sprejemni izpiti 4. septembra ob 8. uri. Začetek šolskega leta bo 5. septem- bra ob 15. uri. Komisija za sklepanje in odpovedovan- je delovnih razmerij pri podjetju Zlatarna, Celje razpisuje delovno mesto: 1 vajenca v oddelku za vkovanje Pogoj: dovršeni 4 razredi gimnazije. Prošnje je poslati na naveden naslov do 15. 9. 1958. Osnovna organizacija ZB NOV Lokrovec— Dobrova vabi v nedejo, 51. avgusta ob 14. uri na ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE padli* borcem in žrtvam fašizma. Spominska plošča bo vzidana na gasilski doni v Lokrovcu. Po svečanosti bo prosta zabava. Celjani! Izkoristite nedeljski sprehod za obisk prireditve v Lokrovcu. Ne zamudite prilike! Vpišite se v dopisni tečaj nemščine ali italijanščine pri Dopisni šoli v Ljubljani. Oba jezfka se bosta poučevala na štirih stop- njah. Prve tri bodo postopoma posredovale znanje sodobnega jezika v govoru in pisavi, četrta izpopolnjevalna stopnja pa se bo cepila v dve veji: GOSPODARSKOPOSLOVNO, ki bo usposobi- la kandidate za pismeno in ustno poslovno ob- čevanje ter KNJIŽEVNOZGODOVINSKA IN ESTETSKA, ki bo nudila dopftnikom pregled celotne italijan- ske književnosti ob najboljših umetniških stva- ritvah posameznih dob ter najznačilnejših struj. Podrobnejše informacije, programe in prija- ve dobite pri vseh sindikalmih podružnicah kakor tudi pri okrajnih ter občinskih odborih Zveze borcev. Rok za vpis je 15. september. Člani ZB imajo pri šolnini popust! SPREJMEM učenko za pletilsko obrt. PLA- HUTA R. Celje Plečnikova T. SAMOSTOJNO gospodinj^©, dobro kuharico sprejme tričlanska družina v dopoldanskem času. Lahko tudi upokojenka. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra gospodinja«. PRODAM hišo v bližini Celja — izletniška točka — gostilniški prostori, gospodarska poslopja z vsem inventarjem. 2 ha zemlje. Avtobusna postaja. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo (pooti spravili v Alžirijo. Naslednji dan opoldne se je pred kolono avtomobilov zable- ščalo morje. Atlantik je oblival maroško obalo. V daljavi so plule ladje in ljudje so se brezskrbno sprehajali ob obali mesta, kamor so se po lepi cesti pripeljali. Tu ni bilo več legije, tu ni bilo padalcev, tu ni bUo požganih vasi. Nekoč bodo Francozi tudi v Alžiriji le še turisti, kot so v Maroku, ki je bil nekoč tudi v nji- hovih rokah. Loj za so odpeljali k neki družini blizu glavnega mesta, kjer je preživel nekaj dni, potem so mu dali denar in odpotoval je v Rabat. Tu je na jugoslovanskem konzulatu zaprosil za potno do- voljenje in se srečal z Marjanom. Tudi on je še čakal na ladjo, ki naj bi ga odpeljala domov, »Ali veš, mu je nekoč mimogrede omenil Marjan, ko sta po- stopala po pristanišču, da so Francozi razpisali lepe nagrade za' najine glave. Zlasti tvoja bi jim bila zelo všeč. Pametneje bi bilOr da se ne razkazujeva preveč. Mislim, da vse preveč veva za fran- coski okus in bi nemara tudi tu v nevtralnem mestu ne bili preveč' sentimentalni.« Lojz se je trpkko nasmehnil, toda dal mu je prav... Ko je poltovorna ladja »Hrvatska« rezala valove skozi Gibral- tarski prehod in ob severnoafriški obali presekala plovno črto* Marseille—Oran, je oba potnika stisnilo pri srcu. Kako daleč sta mo''ala potovati in kaj vse sta morala doživeti, kaj vse videti, d» bi ju srečala pamet. Spogledala sta se, ko da bi uganila misli drug drugega. Nič nista vprašala, pa tudi nič odgovorila. Kdo ve? KONEC