Dopisi. Z Ribnice. (Togrob inladega Alojzija.) Milo se stori človeku, ko vidi lepo rožico v najlepšem cvetji pokošeno na travniku veneti. Srce ini Irepeče, videti inladega golobčeka v kreinpljih jaslreba preminiti. Nepopisna je tuga dobrib starišev, če vidijo svojega IjubIjenca — malo dete — v velikem trpljenji umirati. Ali še več nego, krasno cvelko, mladega golobčeka ali drobnega deteta, še več je ljubi Bog lerjal od dobrib slaririšev, vrlih bratov in sestre Vetušekovib, ko jiin je vzel ponos njih življenja in nado v starosti, inladega Lojzeka. Ker je niali deček v šoli izvrstno napredoval ter je po svojem bistrem ninu in lepem vedenji že zgodaj kazal, da je za kaj višjega namenjen, kakor je trdo delo kinela, posljejo ga stariši v Maribor na realko, drugo lelo pa ga vpiše.jo v učitel.jsko pripravnišče. Tu je toliko napredoval, da bi bil že v dveb lelib dosegel svoj eilj, ko ne bi bila božja previdnost sklenila drugače. Ko je o božiču prišel na počilnice doniu, zbolel je naglo na bripi, kalerej se je kmalo pridružila jetika in še več drugib boleznij. katere so po sedem tednov dolgem, lmdein trpIjenji ukončale naposled mlado bitje, starišem in rodbini v neizrekljivo žalost. nam v sočutno pomilovanje. Kako čutijo dobri ljudje žalost z otožnimi, kazal je pogreb dne 16. februvarija, ki se ga je udeležilo obilno ljudstva, pa še več bi ga^ bilo, ko bi se za gotovo vedelo povsod, da ga bojo iz Št. Lovrenske župnije pri nas pokopali. Ko so vlč. g. župnik v krasnem nagrobnem govoru ga primerjali z velieastnim njegoviin patronom sv. Alojzijem, kakor morje neizmerna je bila žalost stariSev in rodbine, nam pa je ta primera v veliko zaupanje. Potolažite se dobri starši. bratje in sestre, obrišite solze si, pri.jatelji pokojnega, saj Lojzeka nisie zgnbili! Verujte, da ga je kot krasno cvetko, katere ne sme poškoditi hudobni svet, presadil ljubi Oče nebeSki v bol.jši vrt, kjer mii ne bo več truda z učenjein, ne težav z bolečinanii, kjer mu je že tako zgodaj v plačilo za vse to — večno veselje. Ko bo enkrat tudi Vam dotekla ura življenja in boste nastopili dolgo pot v večnost, zaupajte, takrat Vam pride nasproti v lepej belej obleki Vaš Lojzek, za katerim sedaj toliko žalujete in takrat se Vam bojo za vselej spolnile besede: Blagor žalostnim, ker potolaženi bodo! Iz Slatine. (Županov »popravek«.) Gospod župan, da boste boljše zadeli pri kakem drugem >popravku«, hočem Vas vzeti danes nekoliko v svojo »šolo«. Tablico in kamenček tedaj v roke! Računiti ne znate. Odštejte 7271 fl. 51 kr. od 7275 fl. 91 kr., kaj ne, da ste se zmotili v »popravku« za eden goldinar! Preveč ste plačali (?) in to iz svojega! Še en pogrešek, pa si ga sanii iščite, tlake Vani ne bom delal. No, če z goldinarji in krajcarji ne znate računiti, kako Vam naj lisočake zaupamo? Tudi v zemljepisju ste slabi; vzamite niapo, pa poglejte, da sv. Križ ni samostojna občina, anipak Vaše občine. Slovnice se pa nikar ne lotiva, da bi se slovenščine učila, kajti bojim se, da bi ine preveč. spravili v nevoljo. Samo eno vprašanje še iz katekiznia: poznate-li, gospod župan 8 božjo zapoved? Veste, nied naina rečeno, Vi ste se v svojem »popravku« tolikokral pregrešili zoper to zapoved, da še noben »Slov. C.ospodar« v vseb 26 letih ni zapustil s tolikimi grehi obložen tiskarne, kakor zadnja številka. Pa kaj si hoeele! Kdor pade v lužo, spravlja se iz nje, če je treba tudi po štirih. Zdaj bova pa malo prerešetala Vaš dopis. Vi ste ž njini le potrdili, kar smo mi dokazali v 7. štev. »Slov. Gosp.«, da namreč niste ne Vi, ne Slatinski gospodje varčni gospodarji; torej pri zdravi paineti biti ne more, kdor bi vas še volil. Tožbinih stroškov niso zakrivile samo druge občine, kakor trdite; tudi Slatinska je bila ložena, kjer sle Vi župan. Oprostiie, da tu postanem inalo siten in Vas vprašam: ali ni bilo v proračunski seji dne 30. oktobra 1888 odločenih 1600 11. za Graško branilnico, kateri pa neki niso zagledali Gradea? In niar ni Graška hranilnica, ki ni ničesar dobila, tožila vsled tega? In kako ste siorili pri g. Fr. 0? Več kakor tri leta Vas je čakal brez obresti za šolski dolg in ko je lani terjal, dali ste jhu kaj surov odgovor: in glejle, zdaj bo treba plačati na nepotrebnih obrestili in tožbinih stroških okoli 50 fl. Kdo je tega kriv? Vrli gospodar! Kako je z Vašimi plačili v Graško hranilnico od 1. novembra 1887 do 5. majnika 1890, razvidimo iz tožbine razsodbe*) od 5. maja 1890, kjer beremo: »Tožene občine Brestovec .... (sledi še 7 občin, ined temi ludi Slatinska) .... so obsojene plačati od izposojenih 8000 _ ostalih 77097 fl. 17 kr. z obresti vred po 47,,"/0 od 1. novembra 1887 do dne, ko se bo plačalo; nadalje so obsojene plačati po 6"/0 za zamujene obresti od deleža 320 fl., ki bi imel plačan bili 1. novembra 1887, in od naslednjib polletnib deležev v enakem znesku ...«. Čudno, zakaj bi pa bili toženi, ko bi bili kaj plačali za ta čas? Omenjenih 600 fl. ste sicer plačali, pa za leto 1886 in sicer plačali tri leta prepozno, ko je branilnica grozila s tožbo. Zakaj pa niste hitro leta 1886 poslali za to odločenega denarja v branilnico? »Na drugib terjatvah« niste izplačali 6675 fl. 91 kr. v tem poltretjem letu (od 1. 1887—1890), kakor trdite, ampak to so stroški osmib let od 1. 1882 do 1890, kakor ste sami spoznali v računii od dne 5. februvarija 1891. Le bol.j poSleno, gospod župan, sicer ste sami krivi, ako Vam kedaj nibče več ne verjame! Nam pa bodite hvaležni, da smo Vam to popravili, kajti kmetje so že debelo gledali, kako Vi gospodarile, da jini v poltretjem letu poIrosite 6675 fl. — Občinske doklade povišali ste nam Vi in Vaši odborniki na 4O''/<>, oziroma 55°/,, ne deželni odbor. Mislite, da ne poznamo postav? Sicer pa je tudi Miglič našega mnenja, kakor piše v Graški nebodijetreba. (Konec prih.) *) To razsodbo imamo v rokab. Ured. lz Št. Lovrenca ob kor. žel. (P u s t.) Kaj more biti, da so pri nas letos ta dan s tako svečanostjo obhajali? Marsikateri otrok sosednjih šol bo Št. Lovrenskim šolarjem zavidal, kajti ti imajo v ponedeljek in torek prosto, oni pa ne. Znabiti ima kr. šolski svet v Št. Lovrencu posebne pravice, o katerih drugi kr. šol. sveti še sanjariti ne smejo ? Ali je pust izvanredni slučaj, pa samo za purgarje? Da, dragi starši, drugod je pust navadni šolski dan, v Št. Lovrencu pa velik praznik. Od Sv. Lovrenca na kor. žel. (Zahvala.) Kmetsko bralno društvo je iinelo dne 14. februvarija svoj občni zbor z veselico v prostorih g. .1. Kresnika v Puščavi; tu snio se prav dobro iineli in reči sinemo, da je naša že skoraj onemogla čitalniea zopet oživela in se lako pomladila, da je veselje za vsakega pravegtf rodoljuba, gotovo tudi za vsakega, ki nas je počastil ¦-'• svojim pobodom. Posebno se imamo zabvaliti gosj>. dr. Rozini iz Celja, ki je irnel o gospodarstvenili rečeh jako" zanimiv in podučljiv govor. Radi se ga bodemo vedffo* spominjali: na oločno željo priporoeamo se in prosimo* tudi, ako mogoče, drugokrat! Hvala lepa g. drd. (Uažerju, ki nam je pripeljal tako izvrstnega govornika s svojiin častnim pobodom seboj. Hvala pa tudi vrlini pevcem, gg. Šaeu, učitelju pri sv. Lovrenca, Šilhanu itd. in drugim iz Ruš, ki ste nas s svojim milim petjeni lako razveseljevali, da smo zabili na zeinljo, ter mislili, da smo že v svoji najveselejši prihodnji domovini. Zivili! Hvala č. g. .1. Kralju, župniku v Puščavi, za lepo priinerno besedo v zahvalo taistim, ki so nas z dalnjim potom, z govoroin, petjem počastili. Poaebno se imamo zahvaliti tudi .pravim korenjakom vrlim Rušanceni, ki so nas v tako obilnem številu obiskali. Kakor je razvidno iz vsega tega, vsak časiiti bralec bode lahko spoznal, da je bila takrat naša čitalnica veličastno obiskana, kakor tudi, da se je vse v najlepšem redu vršilo. Ljudij je bilo, da se je vse trlo in vse židane volje; to je veselje pa tudi čast za vsakega, ki se zaveda našega milega naroda. Od sv. Bolfanka v Ljutomerskih goricah. (Smrna kosa.) Koncem novembra bila je tukaj pokopana udova Kalarina Zadravčeva. Blaga pokojnica ,je iinela dva moža in z vsakim četvero otrok, izmed katerih je bil sin iz prvega zakona, Alojzij Pevec, dubovnik in je že leta 1885 umrl kot župnik na Višnici na Hrvaškem. Kalarina je bila poblevna, bogaboječa žena, večkrat je zahajala na leto k spovedi, rada ,je tudi hodila na božje pote, še lansko leto je bodila na božjo pot na Bistrico in od ondod na Višnico, kjer je zadnjikrat dolgo molilo na grobu svojega nepozabnega sina. Kako so vrlo pokojnico spoštovali tukajšnji okoličani, dokazal je sijajen sprevod. Na pokopališči se doniači gospod župnik vzeli od nje lepo slovo in nam prisotnikom raed ostalim povedali, da je nekaj dnij pred smrljo prišla k njim, plačala sv. mašo za svoja pokojna moža Tomaža Pevca in Andraža Zadravea. ter je želela, naj bi se božja služba opravila na dan sv. Tomaža, h kateri bi sama rada prišla, toda Bog je inače obrnil, baš istega dne večer jo je k sebi poklical. Uzorni ženi in viii materi blag spomin! F.