Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, {»olletno Din 16.—, četrt-etno Din 9,—, inozemstvo Din 64,—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvos Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena inseratomi cela stran Din 2000.—, pol stra. ni Din 1000.—, četrt sira«! Din 500-, »/s strani Din 250-, 'Iit str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20. Vzor kmet$kega gospodarstva. Svetovno gospodarstvo je v krizi. To se vidi najbolj iz tega, da svetovna trgovina celo pri največjih svetovno-tr-govskih narodih nazaduje. Tako je padla svetovna trgovina, predvsem izvoz, pri Zedinjenih državah Severne Amerike, na Angleškem, v Nemčiji, Franciji, Italiji in Japonski letošnje leto za okroglo 10%. Važno izjemo pa tvori mala kmetska državica Danska, katera je svojo trgovino s svetom, zlasti izvoz, zvišala za 13%. Za svoje sorazmerno ugodno gospodarsko stanje celo v današnji dobi se ima Danska zahvaliti svojemu izb ornemu zadružništvu, ki je najrazvitejše in najpopolnejše na vsem svetu. Sloveče dansko zadružništvo pa sloni na močni in široki podlagi Kmetske zveze: Kmetska zveza, ki je danske kmete združila za skupen nastop v stanovskih in gospodarskih zadevah, je svoje člane vzgojila in vzpodbudila tudi za najpopolnejšo gospodarsko organizacijo, namreč zadružništvo. Zato je še danes med Kmet sko zvezo in zadrugami nekako mate-rinsko-hčerinsko razmerje. Za dansko zadružništvo je značilno, da prevladujejo produktivne in blagovne zadruge, dočim pri nas v Sloveniji prevladujejo kreditne zadruge, posojilnice. Tudi danski kmetje imajo svoje posojilnice, a poleg posojilnic imajo okrog 9750 drugih zadrug z nad poldrag milijon članov; ker ima Danska le nekaj nad 3 milijone prebivalcev, je vsak drag Danec član kake zadruge. Slovenija šteje nekaj nad 1 milijon pre bival cev, pa ima okroglo 900 zadrug, torej desetkrat manj kot Danci, dasi je nas Slovencev samo trikrat manj. Produktivne in blagovne zadruge ob segajo dve tretjini vseh zadrug. Vsaka kmetija je včlanjena pri kaki nabavni zadrugi in skoro vsak posestnik je ud dveh produktivnih (pridelovalnih) ali vnovčevalnih zadrug. Ker Danska goji predvsem govedorejo, stojijo na prvem mestu mlekarske zadruge, ki so najstarejše; mlekarske zadruge so omogočile razvoj svi-nje.reje; napredek v svinjereji je zahteval in omogočal klavniške zadruge; rastoča dobičkanosnost mlekarstva je pospeševala zadružno nabavo krmil, u-snetnih gnojil in travnih semen; ugo- den razvoj mlekarn je vodil k ustanovitvi iztoznih zadrug za surovo maslo; ugodni zadružni uspehi v vseh teh panogah so Dance vzpodbudili za zadružno vnovčevanje jajc. Tako se je zadružništvo vedno bolj izpopolnjevalo, vso državo prepredlo poleg tega še s kmetskimi konzumnimi zadrugami in zadružni krog zaključilo z zadružnimi zavarovalnicami. Značilno je, da se je zadružno gibanje skoro vseh panog za-počelo med revnimi kmeti Jiitlandske. Za vzgled si oglejmo med vsemi zadrugami samo najvažnejšo in najstarejšo vrsto: vzorne mlekarske zadruge. Ne zato, da bi jih slepo posnemali, ker mi za mlekarstvo nimamo sedaj velikega trga, ampak zato, da se od njih naučimo vzornega zadružnega dela sploh in da njihove izkušnje uporabimo zlasti pri naši Osrednji štajerski vinarski zadrugi ter pri Sadjarski zadrugi v Mariboru. Ako bodo namreč naši kmetje s tema dvema zadrugama tako sodelovali, kakor sodelujejo danski kmetje pri svojih mlekarskih zadrugah, smemo ■ pričakovati v našem kmetskem gospodarstvu boljših časov. Dansko mlekarstvo je bilo še pred kakimi 60 leti na zelo nizki stopnji. Živinoreja je bila slabo razvita. Danci so prvotno pridelovali velike množine žita in ga izvažali. Našli so v inozemstvu ugoden trg in žito je imelo visoko ceno. Toda naenkrat stopi na svetovni trg Amerika s svojim žitom; cene žitu so vsled tega silno padle. Tedaj so Danci izpremenili smer svojega kmetijstva: iz izrazitih poljedelcev so postali najnaprednejši živinorejci, pred vsem mlekarji. Razvoj gre sicer počasi, a leta 1882 preneha izvoz žita popolnoma, izvoz žive živine in živalskih izdelkov pa stalno raste in je kmalu edini izvoz danskega kmetijstva. Toda žive živine danski kmetje vsled zapornih ukrepov uvoznih držav niso mogli dolgo izvažati. Zdaj je danski kmet moral izpreme-niti način svoje živinoreje. Ker je bil visoko izobražen, je s čudovito naglo-stjo preokrenil k izdelovanju surovega masla in mesnih izdelkov, ki so imeli zelo visoke cene. Prvotno so kmetje gojili mlekarstvo vsak za~e, brez zadruge. Toda zdaleč ni30 mogli konkurirati z veleposestniki, ki so si napravili ml* karne ter izvažali surovo maslo na An-gleško. Ivmetsko mlekarstvo je zaostajalo; kmetje za svoje pomanjkljivo pre delano surovo maslo niso dobili niti polovice tega, kar so dobili veleposestniki, ki so zamogli dobavljati surovo maslo v velikih množinah in dobre kakovosti. Londonski trg, kamor so prodajali surovo maslo., je pač zahteval velike množine enotne dobre kvalitetel To dejstvo je kmete, ki so že itak bili združeni v kmetskih zvezah, vodilo v novo kmetsko organizacijo: mlekarske zadruge. Kmetske zveze so bile najboljša šola in podlaga za nje. Z zadružnimi mlekarnami stopi danski kmet namah v krog veleposestnikov kot producent velikih množin surovega masla najfinejše kvalitete. Začetek danskih zadružnih mlekarn je na borni jiitlandski zemlji. Tam je krog leta 1880 mlad kmetijski konzulent (strokovnjak) Kmetske zveze pridobival kmete za zadružno predelovanje mleka. Po dveletnih prizadevanjih se je L 1882 združilo nekaj kmetov, ki so imeli skupno 300 krav-mlekaric, v prvo dansko mlekarsko zadrugo. Mlekarna ja uspevala, ker so kmetje dobili mleko plačano po količini tolščobe in ko ja zadruga izplačala posojilo, so prejemali koncem poslovnega leta še doplačilo. Ta vzgled so začeli posnemati tudi po drugod! Tekom desetih let so si kmetje ustanovili krog 800 zadružnih mlekarn. Razun za domačo potrebo so morali člani oddati vso produkcijo mleka. Dobavljeno mleko je mlekarna preiskala glede množine tolščobe, kisline, pa tudi čistoče in po tem plačala. Posneto mleko je vrnila. Z vrnjenimi posodami je dobil kmet tudi listek, ki je kratko obsegal izvid in primerne na svete. Da zboljšajo kakovost mleka, so začeli ustanavljati govedorejska društva in od leta 1895 naprej tudi društva za kontrolo mleka; o obeh društvih je pi-. sal predzadnji »Slovenski Gospodar«. Leta 1900, po kratkih 20 letih, je bilo na Danskem že 1559 mlekarn, povprečno v vsaki župniji po 1, od teh 1029, to je '/« zadružnih- Danes je razmerje za zadružne mlekarne še ugodnejše: leta 1927 je bilo med 1660 mlekarnami 1373 zadružnih, to je nad 82%; zadružne mlekarne imajo 87% vseh krav-mle karic. S standarizacijo in tipiziranjem, to je: s tem, da so pridelovali enotno i surovo maslo in na enak način, so dan-|sko mlekarske zadruge zavojevale ved no večji trg in polagoma dosegle neomejen svetovni položaj. Večina mlekarskih zadrug je že 30 let združena v »Odbor za mlekarsko statistiko«, ki vsako leto objavlja uspehe zadružnih mlekarn do .najmanjših podrobnosti. Iz tega razberejo vodje mlekarn pravilna načela za vodstvo mlekarskih obratov. Vodje mlekarn so organizirani v posebni strokovni zvezi; za naraščaj skrbite dve mlekarski šoli; skupno deluje v mlekarskih zadrugah okroglo 5000 ljudi, torej 3—4 v vsaki zadružni mlekarni. Mlekarske zadruge se ne ustanovijo za nedogled-n» dobo, temveč samo za 5 let. V tej dobi so člani zavezani dobavljati mleko; določila glede dobave so zelo stroga, kdor se jih ne drži, ga zadruga izključi. Ko 5 let preteče, se z novimi čla ni ustanovi nova zadruga, ki s staro obračuna aktive in pasive. Tako imajo gnili udje vedno možnost, da izstopijo; zadruga se čisti. Ta način je veliko pri pomogel k temu, da se zadruge živahno razvijajo ter zabranja, da bi se postarale. Krona v razvoju danskega mlekarskega zadružništva je zadružni izvoz surovega masla. Zadruge za izvoz surovega masla so §e mogle ustanoviti šele, ko so zadružne mlekarne zamogle poslati na svetovni trg dovoljno množino dobrega surovega masla in ko je posebna varstvena znamka izvojevala danskemu surovemu maslu inozemski - trg. Zadrug za izvoz surovega masla je krog 11, ki so združene v posebno zvezo. Mlekarne, ki se priključijo kaki izvozni zadrugi, se morajo za eno leto zavedati, da bodo dobavljale vse surovo maslo, ki pa mo?a biti po predpisu izdelano. Od mlekarske zadruge vposla-no surovo maslo izvozna zadruga preizkusi; za cenitev je 13 točk; pod 5—6 točk se blago zavrne; 10 točk je normalna kvaliteta; pod normalo (nad 6 točk) se nekaj pri plačilu odbije, nad normalo (nad 10 točk) pa doplača. Potom tega priprostega gospodarskega sredstva: da se kakovost sirovega masla kontrolira, slaba kvaliteta zavrne, pri manj dobri odtegne, boljša kakovost pa doplača, je dansko mlekarstvo doseglo svoj velikanski uspeh. Strogim zahtevam, ki jih stavi zadružna mlekarna do svojih članov, izvozna zadruga pa do mlekarn, se ima dansko surovo maslo zahvaliti za svoj svetovni sloves, danski kmetje pa za svoje blagostanje. Vsak danski kmet je ponosen na to, da dobavlja surovo maslo za izvoz. Danci so glede izvozk surovega masla sploh prva država na svetu. Nad eno tretjino vsega surovega masla na svetu pripravlja Danska. Angleški trg za surovo maslo obvlada Danska skoro sama (nad 70%), nemški trg pa skoro četrtino. Poleg izvoza surovega masla stavijo Danci zadnji čas velike nade v izvoz sira. Izdelovanje prvovrstnega sira za izvoz je z zakonom leta 1921 ravno tako strogo urejeno, kakor izdelovanje surovega masla; od leta 1S21 naprej se je tudi izvoz danskega sira silno dvignil. Ali ne bi mogli slovenski kmetje nekaj podobnega doseči za svoje vinogradništvo in sadjarstvo? Zlasti za naše štajersko sadje je svetovni trg še odprt; a ne bo dolgo odprt, ako ga v najkrajšem času ne izkoristimo. Podlaga je dana z našima zadrugama — Osrednja štajerska vinarska zadruga ter Sadjarska zadruga v Mariboru. '/T^V "Tj" 73™» JiiStL- V DRUGIH DRŽAVAH. Zasedanje Društva narodov. Letošnje zasedanje Društva narodov bo pri-telo 10. septembra. Ob tej priliki bodo razpravljali zastopniki držav o predlogu francoskega zunanjega ministra Brianda glede evropskih združenih držav. Kako namerava Anglija omiliti brezposelnost? Angleška Macdonaldova vlada bo predložila na jesenskem zasedanju spodnje zbornice zakon o u-vedbi lOprocentnega davka na uvoz vseh tujih proizvodov v Anglijo. Ta davek bi vrgel na leto 30 milijonov fun tov šterlingov in se uporabljal za pobijanje brezposelnosti. Z njegovo pomočjo bi organizirala vlada veliko izseljevanje angleških brezposelnih delavcev v Kanado ter v Avstralijo. Spor med Turčijo in Perzijo. Že dolgo časa se puntajo ter borijo za osamo svojitev Kurdi, ki prebivajo v Kurdi-stanu, a so razdeljeni po državni pripadnosti na Turčijo ter Perzijo. Zadnji upor Kurdov je zatrl vladar Turčije Kemal paša neusmiljeno z oboroženo silo. Ker perzijska vlada ne more nastopiti dovolj napram neprestanim kurdskim nemirom, ki so naperjeni proti Turkom ter Perzijcem, so zasedle turške čete del perzijskega obmejnega ozemlja. Turška vlada je za to, da bi se razširila turško-perzijska meja tako, da bi bil del današnjega Kurdista-na priključen Turčiji. Perzijski krogi so vznemirjeni radi prehoda turških čet preko perzijske meje. Ker Perzija ne bo mogla pregnati Turkov z oboroženo silo, bo predložila spor posebnemu razsodišču. Iz nemirne Indije. Položaj v Indiji se je zadnje dni zaostril, ker stojijo za indijskim uporom boljševiške hujskanje. Indijsko pleme Afridov se je uprlo z oboroženo silo, ki je imela doslej srečo v bojih z angleškimi četami ter trdnjavo Pešavar. Afridi so moderno oboroženi in Angleži trdijo, da so razdelili orožje med bojevito indijsko pleme boljševiški agenti. Italija-Rusija in ameriške Zedinjene države. V zadnji številki smo omenili trgovsko pogodbo med sovjetsko Rusijo in Italijo. Pogodbo bo podpisal v Rimu za Rusijo namestnik komisarja za trgovino Ljubimov. Predlani je nakupila Italija za 178 milijonov lir sovjetskega blaga in prodala Rusiji za 65 milijonov svojih pridelkov. Lani že za 340, oziroma 70 mili-cnov. Sovjetski uvoz se je tekom enega leta skoro po-dvojil. Zedinjene ameriške države so skoro zaprte za italijansko blago. Italija potrebuje letos zelo veliko pšenic» in se je odločila za nakup ruskega ži. ta in nafte. Radi ruske gospodarski) politike je začela ameriška vlada \\ Washingtonu zasebnim potom poga janja o možnosti priznanja sovjetski vlade. II. Trubar in protestantsko slovstvo. Trubarjevo bivanje na Nemškem — 1548—1561 — je za razvoj njegovega verskega mišljenja zelo pomenljivo. Tu v krogu nemških novovercev se je še le uživel v luteranstvo, katero je poslej oznanjal z besedo in pismom. Trubar je dobil službo pridigarja v Rotenburgu ob reki Tauber, kjer se je poročil z Barbaro Klaus, ki je bila po rodu najbrž Celjanka, Iz zakona sta se mu rodila dva sinova in tri hčere. Ta zakon ni bil edini, ki ga je sklenil, ker nam poroča ljubljanski škof Hren, da je imel zapored 4 žene. Leta 1553 se je preselil s svojo družino v Kemp-ten, kjer je opravljal 8 let službo lute-ranskega župnika. Na Nemškem se j© začelo tudi Trubarjevo slovstveno delovanje. Prvi Trubarjevi dve knjigi/ abecednik in katekizem, sta izšli leta 1550 v Tibingi na Nemškem pod izmišljenim imenom in z nemškimi Zr* kami. Abecednik je imel namen, ljudstvo seznaniti s pismenkami ter njih izgovorjavo, hkrati pa tudi s temeljnimi nauki luteranstva. Katekizem je po-' snet po sličnih luteranskih knjigah', kateremu je pridjal Trubar par pesmi. Ta prvi slovenski slovstveni poizkus ni imel zaželjenega uspeha. Pisava je bila zelo okorna, mala naklada, ki je šla cela na Kranjsko, se ni razpečala in tiskovni stroški se niso pokrili. Za nas Slovence sta abecednik in katekizem zato pomenljiva, ker sta prvi v novoslovenskem jeziku tiskani knjig!. Trubar je nacl svojim slovstvenim delom popolnoma obupal. Dasiravno so ga prosili njegovi somišljeniki na Kranjskem, naj izda še razlago nedeljskih evangelijev, vendar ni hotel o tem nič slišati. Na prigovarjanje je pozneje opustil okorne nemške črke in začel pisati slo venski jezik z latinskimi pismenkami. Prva knjiga z latinskimi črkami je izšla šele leta 1555, in sicer evangelij sv. Matevža. Imel je biti le začetek pre voda vsega sv. pisma nove zaveze. Koj za evangelijem je izdal Trubar nov abecednik, da vpelje Slovence v svojo novo pisavo. Se isto leto je izšel tudi katekizem, ki je posnet po enaki Luthrovi knjigi. Med tem, ko je bival Trubar na Nem škem in ga bavil h slovstvenim delomf je luteranstvo v naših pokrajinah stalno napredovalo. Ljubljanski luterani so vedno pošiljali v Nemčijo po Trubarja, naj se preseli zopet v Ljubljano, ker rabijo »krščanskega predikanta«. Leta 1561 se je vrnil na Kranjsko in je pomenila njegova vrnitev za luterane veliko zmagoslavje. Po zopetni vrnitvi v Ljubljano je pridigoval ob nedeljah slovensko, ob četrtkih pa nemško. Govore zoper cerkvene oblastnike, duhovnike ali razne cerkvene razvade so ljudje še poslušali, toda ko se je z izpremembo bogočastja začel razkrivati končni cilj novoverskega gibanja, jih je tako bogoskrunsko ravnanje v živo zadelo. Zato opažamo, da so Trubar in njegovi tovariši tako v Ljubljani kakor drugod zlasti s svojim nastopom pri službi božji in delitvi zakramentov vzbudili mnogo pohujšanja. Njihov način obhajanja popisuje škof Hren sledeče: Hostije in velik vrč z vinom postavijo na oltar in govorijo nad njimi Kristusove besede pri zadnji večerji. Ako se vrč izprazni in je še več obhajancev navzočih, gre cerkve-nik v bližnjo krčmo po vino, katerega vlijejo v kelih in brez ponavljanja preje rečenih besedi razdele obhajan-cem kot zakrament. Preostalo vino pa vzame cerkovnik seboj in ga izpije pri kosilu. Ako je Primožu Trubarju pri obhajanju preostalo kaj hostij, jih je vtaknil v žep in rekel: »To ni zakrament.« Komaj deset tednov ije deloval Trubar na Kranjskem, ko ga je vleklo zopet nazaj na Nemško. Napotil se je preko Tirolske v Urah, kjer je prevzel zopet župnijo in nadzoroval tisk hrvaških knjig. Njegovo bivanje na Nemškem je imelo le značaj kratkega dopusta, toda Trubar je kazal le malo veselja za vrnitev v domovino. Vrnil se je leta 1562 s svojo družino v Ljubljano. L. 1565 je bil ponovno izgnan, vrnil se je že 1. 1567 za malo časa na Kranjsko, potem pa odšel za vedno v tujino. Daljno bivanje Trubarjevo na Nemškem za Slovence nima posebnega pomena. Višek svojega življenja in delovanja je že bil davno prekoračil. Prevajal je še sicer naprej nemške prote-stantovske knjige v slovenščino, a kakega živahnega književnega delovanja ni več opaziti. Izdal je še: Davidove psalme, celi katekizem z dvema razlagama in slovenski koledar. Prevod Lu-throve razlage evangelijev sta izdala šele po njegovi smrti njegov sin Feli-cijan in Savinec (1595). Njegova hiša je bila redno zbirališče mnogih kranjskih dijakov iz plemstva in meščanstva, ki so takrat študirali na nemškem vseučilišču v Tibingi. V visoki starosti 78 let je umrl dne Ž9. julija 1586. Trubarjeva nagrobna plošča nam kaže sliko vstalega Zveli-čarja, pod njo Trubar v krogu svoje družine. Kot pisatelj Trubar ni bil samostojen in izviren. Vsa njegova dela so izključno prevodi nemških protestantskih knjig. Lutrovski nauk o veljavi in raziskovanju pisane bespde božje, mu |e potisnil pero v roke in ga izpodbu- ELI DA esi dil, da je začel prvi pisati v onem narečju, kateremu je bil privajen iz mladosti. Zato bo ostalo njegovo ime ved- no združeno s pričetlcom novosloven-skega slovstva, dasiravno so njegova verske novotarije propadle že davno. IvfeartstlCBl Pred kongresom. Pred otvoritvijo veličastnega evhari-stičnega kongresa v Zagrebu so se vršila posvetovanja jugoslovanskih škofov, ki so napravili razne sklepe ter naslovili več spomenic in odgovorov. Škofje bodo izdali kot zaključek kongresa na vse vernike skupno poslanico, ki bo vsebovala zahvalo ljudstvu na odziv pri sodelovanju glede kongresa. Kot svojega zastopnika na zagrebškem kongresu je imenoval papež Pij XI. s posebnim pismom zastopnika sv. stolice v Beogradu nadškofa Pelegri-nettija. Prvi udeleženci kongresa so začeli prihajati v Zagreb s posebnimi ter navadnimi vlaki že v četrtek 14. avgusta. Kljub slabemu vremenu se je zbralo v noči od 14. na 15. avgusta že 20.000 udeležencev iz vseh raznih krajev naše države in iz inozemstva. Prihod ter sprejem papeževega odposlanca. Dne 14. avgusta popoldne se je pripeljal iz Beograda v Zagreb kot papežev zastopnik na kongresu nuncij Pe-legrinetti s svojim tajnikom. Na glavnem kolodvoru je bil sprejet kar najbolj slovesno v kraljevi čakalnici. Pa-peškega nuncija so. sprejeli cerkveni dostojanstveniki z nadškofom dr. Bau-erjem na čelu, zastopniki civilnih ter vojaških oblasti in predvsem zagrebški župan in podžupan. Visokega gosta so spremili po prvih pozdravih v kraljevo čakalnico, kjer ga je nagovoril v kratko jedrnatih besedah nadškof dr. Bauer, za njim župan dr. Srkulj, ki je naglašal dolžnost hvaležnosti Hrvatov napram sv. očetu posebno v časih bojev s Turki, ko so branili Hrvati svoje in ohranili svoje, za kar se imajo zahvaliti baš rimsko-katoliški Cerkvi. Za slovesen sprejem ter pozdrav se je zahvalil nuncij v hrvaščini nadškofa dr. Eauerju ter županu kot zastopniku Zagreba. Pohvalil je mesto Zagreb, ki se je vedno ponašalo s svojo globoko vero in udanostjo Kristusovi Cerkvi. Po slavnostnem sprejemu se je razvil sprevod, ki je krenil na trg, kjer so obsule deklice papeževega odposlanca s cvetjem. Nuncij se je peljal v kočiji, katero so spremljali slavnostno oble- čeni huzarji. Na čelu sprevoda je korakal župan s podžupanom, nato je si« dila dolga vrsta avtomobilov z zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Sprevod se je pomikal med ljudskimi mno žicami, katere je blagoslavljal papežev odposlanec. Ko je dospel nuncij pred stolno cerkev, je prikipelo ljudsko navdušenje do vrhunca. Pred stolnico ja pozdravil odposlanca v imenu duhovščine pomožni škof dr. Premuš. Deklica je še izročila nunciju med nagovorom šopek, nakar je bil uhod v cerkev. Ob tej priliki je imel nadškof dr. Bauer pridigo o Kristusu ter evharistiji. Pridigo so poslušale tudi ljudske množice na Jelačičevem trgu, kjer so bili nameščeni zvočniki in so prenašali škofova besede po radio-postaji. Po cerkvenem opravilu se je podal nuncij v nadškofijski dvorec. Zvečer se je še vršila a sodelovanjem katoliških društev v gledališču slavnostna akademija. Prvi dan kongresa. Prvi dan kongresa na Marijin pras-nik 15. avgusta je pričel s slovesno ško fovo sv. mašo. Ob 10. uri dopoldne se je vršilo v prostorih zagrebškega velesejma veliko evharistično zborovanje, katerega se je udeležilo mnogo tisoč vernikov, papeški nuncij, mnogo škofov in cerkvenih dostojanstvenikov. Slovence sta pripeljala na kongres dva posebna vlaka iz Maribora ter Ljubljane. Francoske katoličane je zastopal monsignor Daniel Bergey s tremi drugimi duhovniki. Ameriške katoličane je zastopal škof dr. Noll iz Inclianopolisa. Od Poljakov je prisostvoval zborovanju nadškof Leopold Bilko. Precej močno češko delegacijo je vodil župnik Zamikal iz Olomuca, gradiščanske Hrvate župnik Ignac Horvat, Slovake pa škof Pavel Jantauš. Ukrajinci so prišli pod vodstvom škofa Gojdiča. Zborovanju je prisostvovalo tudi mnogo novinarjev iz Zagreba, Beograda in Ljubljane ter več novinarjev iz inozemstva, zlasti iz Poljske. Zborovanje je otvoril s pozdravnim govorom zagrebški pomožni škof dr. Premuš, ki je tudi predlagal soglasno predsedstvo kongresa. Na predsednikov predlog sta bili med navdušenjem odobreni pozdravni brzojav ki panežu ter kraliu. Ko je zavzelo predsedstvo svoja mesta, so sledila predavanja, nanašajoč se na razna verska vprašanja. Glavna proslava se je vršila v nedeljo 17. avgusta, ko je bilo v Zagrebu zbranih 200.000 ljudi, ki so prihiteli iz vseh delov naše dr žave. Ob 9. uri predpoldne je bila na Jelačičevem trgu slovesna sv. maša, katero je daroval nuncij Pelegrinetti. Med službo božjo je imel nadškof dr. Bauer pridigo: «Evharistija, — moč vere.« Zaključek evharističnega kongresa je bila nedeljska popoldanska procesija, v kateri je nosil Najsvetejše papežev zastopnik Pelegrinetti in je trajala dve uri. V sprevodu je bilo 60 godb-krog 100.000 ljudi in gledalce cenijo na 150.000. Med sprevodom so množice posebno navdušeno pozdravljale Čehe in Slovence. Po zaključku procesije je prečital nadškof dr. Bauer molitev hrvatskega naroda evharističnemu Srcu Jezusa, katero je ponavljala vsa množica. — Nadškof je še podelil blagoslov, nakar so ljudje zapustili zborovalni prostor. NOVICE JL, Slavnost v št. Ilju v Slov. goricah. Spored šentiljske slavnosti dne 8. septembra bo ta-le: Zjutraj ob 6. uri bo v domači cerkvi slovesna služba božja s primernim govorom. Popoldne ob 2. uri bode pred šentiljskim kolodvorom slovesen sprejem gostov, ki pridejo z vlakom. Nato korakamo skupno v cerkev, kjer bodo slovesne večernice. Po Blužbi božji gremo na slavnostni prostor pred Občinskim domom, popreje »Sudmarkhofom«, kjer je bila 1. 1910 zbrana nemškutarska sodrga, ki nas Je dejansko napadala. Pozdravni govor bo imel gospod Thaler, ki je bil prvi slovenski župan. Igrala bo Katol. Omladina iz Maribora, pel pa bo pevski zbor mariborskega društva »Maribor«. Glavni govor pa bo imel oče Slovenskega doma in najzaslužnejši prvo-boritelj Št. Ilja, bivši narodni poslanec domači rojak gospod Franjo Že bo t. Nato sledijo razni drugi govori; odposlala se bo tudi vdanostna brzojavka Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. v imenu najsevernejših Jugoslovanov. Na koncu bo domači župnik, ki deluje že blizu 30 let na tej meji, slovesno v imenu vseh obmejnih Slovencev prisegel Jugoslaviji zvestobo. Po oficijelnem delu se bo razvila domača veselica. — V nedeljo dne 7. septembra izide »Ilustrovani Slovenec« ki bo prinesel slike iz Št. Ilja in priobčil kratko zgodovino. Ta številka se bo razprodajala na slavnostnem prostoru. — Pondeljek dne 8. septembra vsi v Št. IIj! Važno za duhovščino! Društvo kate-hetov lavantinske škofije ima občni zbor dne 25. avgusta ob 10. uri predpoldne v mariborskem dijaškem semenišču. — Škofijska zveza društva »Krščanska šola« ima občni zbor v ponde- | Ijek dne 25. avgusta ob 9. uri v dijaškem semenišču v Mariboru. Grozna nesreča na evharističnem kongresu v Zagrebu. Ob priliki proslave zagrebškega evharističnega kongresa je pričel zvečer 16. avgusta ob 9. uri ognjemet na igrišču Concordije. Ogromne ljudske množice niso imele prostora na igrišču in radi tega so sple zali ljudje na železniški nasip in na progo, odkoder so se divili čarobnim prizorom ognjemeta. Vse je bilo zatopljeno v predstavo in nikdo ni pazil na progo in na morebitni prihod vlakov. Krog pol desete je privozil tovorni vlak. Radi teme nista opazila ne vlako- in ne strojevodja ljudi in vlak je zavozil v množico. Ranjenci so zakričali in z nasipa so se kotalili mrtvi in ranjeni. Višek nesreče je bil na železniškem mostu, kjer ljudje niso mogli radi ograje pobegniti in jih je vse povozil vlak. Na levo in desno so padali na pod mostom vodečo cesto ranjeni ter mrtvi. Grozna nesreči je zahtevala 5 mrtvih žrtev in 16 hudo ranjenih. Padla z okna in obležala mrtva. Dne 12. avgusta je pomivala v Ormožu Antonija Meznarič okna na poslopju Ljud ske posojilnice. Pri tem poslu je omah nila, padla z okna na trda cementna tla in obležala pri priči mrtva. Smrtna nesreča. Posestnik Mihael Gorjup iz Gornjega vrha pri Grobel-nem je peljal v sredo dne 13. avgusta iz gozda les na žago. Voz se je prevrnil in padel na komaj 301etriega kmeta s tako silo, da so potegnili v bližini se nahajajoči delavci Gorjupa mrtvega izpod voza. Posledice deževnih nalivov. Radi močnih in skoro nepretrganih nalivov v sredo 13. avgusta je narasla Savinja in vsi njeni pritoki, ki so prestopili na mnogih krajih bregove. V celjski okolici sta povzročili poplave Voglajna in Ložnica. Povodenj s točo je obiskala tokrat tudi Dravinjsko dolino. Neurje so občutile posebno močno Poljčane z okolico. Tako krutega uničenja poljskih pridelkov kakor tokrat ne pomnijo v Spodnjih Poljčanah že celih osem let ne. Ustrelil se Je v Celja v mestnem vrtu 181etni dijak Franc Nerad. Sreča v nesreči. Med postajama Polzela ter Št. Peter je zadel 16. avgusta vlak v enovprežni, s hmeljem naloženi voz, last posestnika in mesarja Serdo-nerja iz Ločice. Vlak je zagrabil voz in ga vlekel precej daleč seboj. Konj se je slučajno oprostil ter zbežal, na vozu ležeči hlapec je še tudi pravočasno odskočil. Žrtev srečanja z vlakom pri prevozu preko ceste v vasi Ločica je postal le voz. Žrtev električnega toka. Pri ogledovanju novega kopališča v Rimskih toplicah so je zapletla 201etna Marija Zupan med električno žico in obležala na Veliko Gospojnico mrtva. Plaz In skala, Dne 14. avgusta se je vsled plaza odtrgala v hribu Mirlcec j nad Jesenicami na Kranjskem orjaška cVnla, VI ie riomaridrala r>od so^oi tri hiše. Človeških žrtev ni bilo, ker so ljudje že videli naprej bližajočo se nevarnost I 3 utopljenka so našli v Hajilcšah pri Slovenji vasi. Neznanka bo stara okrog 30 let, je podolgovatega obraza ter kostanjevih las. Na sebi ima plavo krilo, bele nogavice in in visoke čevlje. Nesreča na Dravi. Dne 15. avgusta se jepripetila na Dravi v djrudjevaš-kem okraju na Hrvaškem nesreča, ki je zahtevala 22 smrtnih žrtev. Prevrnil se je čoln, ki je prevažal ljudi preko Drave od popoldanske službe božje. Ponesrečila so skoro le ženske. Otrok zgorel vpričo staršev. Pri Se-lišeku v Dobrovljah pri Braslovčah so pekli kruh in štiriletna hčerkica je o-stala sama v kuhinji. Ker je bil otrok brez nadzorstva, se mu je od žareče peči užgala oblekca, da je bila revica naenkrat v plamenih in tekla iz hiše. Starši, ki so bili priča groznemu prizoru, so prihiteli na pomoč z vodo, a je že bilo prepozno. Deklica je umrla radi opeklin. Električni tok ga je ubil. V sredo 13. avgusta je bila proti večeru nad Mariborom ter okolico nevihta z udarci strele. Poškodovan je bil ob tej priliki v Mariboru transformator št. 35. Mestni monter Viljem Rebernak se je podal v transformator, da popravi škodo, a se je pri tem dotaknil žic z visoko napetostjo. Sunek toka je bil tako silen, da je Rebernak kmalu za tem umrl v bolnici. Utonila je v Dravinji dne 11. avgusta šolarka Hrga Pavla. V šoli je bila vzor drugim součenkam. Do sedaj je niso našli ne v Dravinji in ne v Dravi. Strašna toča je obiskala na Veliko Gospojnico Dolenjsko in Belo Krajino. Uničeni so vsi jesenski poljski pridelki. Električna zadeva v Št. Vidu pri Ptn ju, kakor smo že omenjali, zelo napreduje. Priglašenih je večje število, ka-kor smo se nadejali. Čudno pa je, da' ima elektrika tudi nasprotnike, čeprav je velike važnosti za faro Sv. Vida. Dva brzovlaka trčila. Dne 14. avgusta sta trčila na progi Bukarešta-Kon-štanca v Rumuniji dva brzovlaka. Nesreča je zahtevala 12 mrtvih in 20 težko ranjenih. Strahovita neurja z viharji so divjala 14. avgusta nad italijanskim mestom Neapolj, kjer je trgal vihar strehe ter jih odnašal po zraku. Po zraku so frčali zaboji z blagom, ročni vozički ter košare s sadjem. Ubite so bile 4 osebe, nad 100 ranjenih. Na jugovzhodni o-bali japonskih otokov je divjal istega dne silovit vihar — tajfun, ki je povzročil mnogo škode. Pri hemorodalnl bolezni, zagatenju, natr- ganih črevah, abcesih, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdrav-ljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Jose-fova« prenčlca se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Go«pa, od Vas je odvisno, da si olajšate težko pranje! Kupujte dosledno pravo terpen-tinovo milo Gazfla in uverili se hote, da govorimo Na-dslje v zraka. V St. Louis sta ameriška letalca Dale Jackson in Fo-rest 0'Brien potolkla svetovni rekord za vztrajnostni polet, ker se nahajata že 576 ur v zraku, dočim sta bila brata Hunter 554 ur. Oba letalca sta sporočila, da mislita vztrajati nepretrgoma v zraku 1000 ur, ali 41 in pol dni. Njuno letalo je enokrovnik »Greater St. Louis«, s katerim sta postavila vztrajnostni rekord že leta 1929, ki sta ga potem pred dobrim mesecem pobila brata Hunter. Po poročilih, ki jih mečeta letalca iz letala, deluje motor popolnoma brezhibno ter nista še prav nič utrujena. Strašna poplava na Kitajskem. V območju kitajske reke Wei-cho je deževalo tri tedne neprestno noč in dan. Voda je preplavila 23 mest in več sto vasi. Kljub pobegu v višje kraje je u-tonilo 3000 oseb. Narasle vode nosijo proti morju na stotine trupel utopljenih. 100.000 oseb je brez strehe ter hrane, Vode so pretrgale železniško zvezo med Pekingom ter Mukdenom. Iz rekordne statistike. V zadnji številki smo se dotaknili v številkah hitrosti nekaterih živali in ptičev. Danes bomo to statistiko nekoliko izpopolnili. Letati s peruti sicer človek ne more, a si je zgradil za polete aeroplan. Na aeroplanu frči kakor nagli ptič, ker napravijo letala sedaj že 275 km na uro, to je 25 m v 1 sekundi. Lastovka preleti na sekundo 61 m, sokol 55, pisemski golob 32 m. Vendar še nimamo letala, ki bi moglo preleteti n. pr. Atlantski Ocean pri viharju ter slabem vremenu brez pristanka. Golobi pismonoše, sokoli in druge ptičje vrste preletijo take razdalje, .ne da bi počivale. V južni Ameriki živeči ptič kondor se dvigne v- zrak do 14 tisoč m, toraj višje nego aeroplan, ki je prodrl najbolj visoko 12 tisoč m, kar je nekaj vsakdanjega za nekatere jastrebe in planinskega orla. V skakanju se je človek že precej izuril. Svetovni rekord v višinskem skoku ima Osborne z 2.05 m, na dolžino zamorec Hart-Hubbard z 7.89 m. V Afriki živijo zamorska plemena, ko jih posamezniki skačejo 2.50 m visoko in 9 m na dolgo. Vse to ni nič v primeri z živalskim skokom. Vrečar v Avstraliji skoči brez truda 14 m na dolgo, lev 10 m, druge mačke 8 m. Nobena žival ni posekala doslej leva v višinskem skoku 3 m. Konj skoči komaj 2.50 m visoko. V plavanju se nikakor ne more meriti človek z ribo. Najboljši plavač Weiss-mtiller ie preplaval 100 m v 57.4 sek., toraj 1.7 m na sekundo. Najtežja morska žival kit napravi v 1 sekundi 7 m. Svetovni rekord v hoji drži človek trdno v roki. Naši najboljši pešci prehodijo 13 km na uro in v tem oziru ne pridejo živali v poštev. — Nadalje živilo po Indiji ljudje, ki vzdržijo brez brane po 40 dni. Kača kobra lahko živi brez vsake hrane 2 leti. Nekatere vrste rib vztrajajo brez hrane več mesecev. — Kamela ne rabi v najhujši vročini nobene vode in nrenese več tednov brez hrane. Največii mojster je pa bolha. Ni veliko stvari na svetli, ki bi 79-mogle lastno višino preskočiti več ne-dvakrat. Kal takega zamorejo le nekatere živali iz vrst mačk, psi in gazele. Bolha preskoči lastnb višino stokrat! Kengres stoletnih. Trientski časnik »Provincia« je organiziral kongres stoletnih meščanov iz mesta Trient. Zbora se je udeležilo 15 stoletnih oseb, katere so časnikarji prosili, naj dado nasvete za dosego tako izredno visoke starosti. Eden starčkov je izjavil, da je dosegel 100 let pri poljskem delu in z zmernostjo v jedi, pijači in pri puše-nju. Drug udeleženec tega zbora je trdil, da doseže samo tisti tako visoko starost, ki ni poročen in nima večjih skrbi. Tretji je bil ravno nasprotnega mnenja in je pripovedoval, da pripo-maga k izredni starosti lepo družinsko življenje zunaj na deželi. 961etna starka je hvalila življenje v hribih. Ob koncu kongresa so bili radovedni časnikarji ravno tako pametni kakor poprej. Vprašanje: Ali se naj človek poroči ali ne, je ostalo tudi na zborovanju stoletnih nerešeno. Skrivnost. Že nekaj desetletij je prekrasni grad Londcrast Lodge popolnoma prazen. Z gradom je v zvezi zgodovina nesrečne ljubezni. Pred 45 leti, 2. avgusta 1885, bi se naj bila izvršila v Londonu poroka mladega milijonarja Hedlya s takrat obče občudovano gledališko igralko. Hedly je kupil staro graščino Londcrast Lodge, ki stoji sredi med cvetličnimi vrtovi. Londonski in. pariški starinarji so opremili grad z najlepšim pohištvom ter dragocenostmi. Vse je bilo pripravljeno za sprejem mladoporočencev. Na predvečer poroke je preklicala nevesta svoj »da«. Hedly je sklenil, da bo pustil to bajno bivališče tako, kakor je bilo z vso skrbjo pripravljeno za medene tedne. 6 vrtnarjev je gojilo ter pazilo na vrt. V hlevu so bili konji ter vozovi. Cela slu-žinčad: sobarice, kuharji ter strežaji so čakali na povelja. Tako je šlo celih 45 let. Manjkal je samo še graščak. Hedly je postal med tem SOletnik. Niti enkrat ni posetil grada. Vsako leto 2. avgusta je poslal nekdanji svoji nevesti v dar najlepši šopek iz rož iz vrtov pravljičnega gradu. Ko je umrla, so romale cvetice na njen grob. Zbor tihotapcev c čikagl. Tihotapci z alkoholom iz ameriške pokrajine Michigan so imeli te dni — brez vednosti policije — zelo dobro obiskan kongres v Čikagi. Bilo je to sijajno zborovanje velikih tihotapcev. Neki časnikar je ugotovil pozneje v čikaškem listu, da je bila zbrana gospoda ob tej priliki, ki zasluži skupno najmanj 200 let ječe. Vsak od zborovalcev je bil oborožen do zob in to za slučaj, ako bi se slučajno prikazala policija. Kongres se je pečal predvsem z vprašanjem prepovedi alkohola v Združenih državah, ki je vendar za tihotapce življenski pogoj. Alkoholna prepoved zadeva zadnji čas vedno na množeče se nasprotnike, ki silijo na vso moč, da se stroga prepoved omili, če že ne odpravi popolnoma. Ako bo zmagalo zmerno razpoloženje, je tihotapcem odzvonilo za i vselej. Da bi ta prevrat preprečili, soj se zbrali tihotapci. V zavesti o^ro^ne-ga cbstoia so si bili tihotapci edini, da: treba v boj s pomočjo seklarris, da o-! Samo \ll Din močno izdelani boks čevlji 1 km 149 Din močni, podkovani čevlji iz kravine I Samo HTEBi&-— Razpošilja Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte takoj nov , veliki, ilustrirani cenik, katerega dobite zastonj! 1004/1 stane alkoholna prepoved. Da bi se obdali s sijajem nedolžnosti, so osnovali posebno dobrodelno društvo, pod koje-ga zaščito se bo začel boj. Posrečilo se je, pridobiti za to dobrodelno organizacijo par nasprotnikov alkoholne prepovedi. Potom časniških oglasov, lučne reklame in letakov na avtomobilih bodo skušali narodu predočiti škodljivost uživanja alkohola. Kongres je dal za ta vojni pohod na razpolago velike denar ne svote, ker čim hujši je boj proti alkoholu, tem več zaslužijo tihotapci z alkoholom. Avtomobili za deco. Angleška avto-mobilna tvrdka »Austin Motor Com-pagny« je pričela pred meseci v svojem amerikanskem podjetju v Pitts-burgu izdelovati majhne avtomobile, ki so določeni za deco od 10 do 15 let. V Ameriki stane tak dečji avtomobil 400 dolarjev. Pred" kratkem so razkazovali ta vozila na avtomobilski razstavi v Newyorku. Majhni avtomobili so se takoj udomačili. Meseca julija je prodala tvornica 3000 otročjih avtomobilov. Veliko povpraševanje je napotilo podjetje, da izdela sedaj vsak mesec 5000 voz. Tvornica je preobložena z naročili, ker jih je 167.000. Na tem avtomobilu je prostora za tri otroke. G-raški velesejm od 30. avgusta do 7. septembra. Živinska razstava od 30. avgusta do 2. septembra. Vinska in sadjarska razstava od 30. avgusta do 7. septembra 1930. Splošna blagovna razstava. Veliki zabavni park. — Vele« sejmske legitimacije prodaja glavno zastopstvo Graškega velesejma Bančna poslovalnica B e z j a k , Maribor, Gosj-poska ulica 25, vse potovalne pisarne kakor tudi vsi denarni zavodi. Sejm-ska legitimacija velja kot avstrijski vizum, vsled česar obiskovalec sejma ne potrebuje posebnega vizuma. Obiskovalci velesejma uživajo na jugoslovanskih kakor tudi avstrijskih železnicah 25 odstotni popust. Dalje dobi vsak obiskovalec štiri brezplačne vstopnice za Joaneum, Neues Museum, Landeš-zeughaus in Volkskundemuseum ter 25 odstotni popust v vseh gledališčih proti predložitvi sejmske izkaznice. — Vele=pjmska legitimacija stane samo Din 20.—. 972 V ."S»* ' imttMmM sioieiiiica. Na krovu parnika, ki je vozil v poletju 1830 iz angleškega mesta Boston v glavno mesto Indije Kalkuta, je bil lßletni fant iz Harforda v Ameriki — Samuel Colt. V prostih urah se je u-kvarjal z od njega izmišljenim lesenim modelom za ročno pištolo. Orožje bi se naj razločevalo od tedaj znanih pištol s tem, da je bilo opremljeno z vrtečim se bobenčkom. Coltovi tovariši na par-niku so se posmehoval! iznajdbi in bili resnega mnenja, da je škoda za čas, katerega trati s poizkusi. Niti sanjalo ee jim ni, da je iznašel Colt eno najbolj razširjenih in najbolj priljubljenih orožij modernih časov — revolver. Colt je prejel patent na iznajdbo v Londonu. Eno leto pozneje je pustil orožje patentirati še v Ameriki. Ame-rikanski patent se je glasil na pištolo na valj, v katerem so udolbine za pa-trone in ena cev. Mladi Colt je bil očividno tudi kos trgovca, kef se mu je posrečilo, da je Ebral družbo v Ameriki, ki bi naj izrabljala njegov izum. V kraju Pater-»on je bila osnovana tvornica. Z 20. letom je lahko gledal Colt svojo iznajdbo v jeklu, takozvani: Colt revolver. iCmalu se je pa pokazalo, da ni bilo ahko dobiti odjemalce za novo orožje. Vlada Združenih držav, do katere se Je obrnil Colt v svrho kakega večjega ftaročila, mu ni dala niti odgovora. Tvornica je stala pred polomom, ko se Je proglasila v veliki pokrajini Texas la samostojno mala republika Lone-jStar, ki je naročila večje število Col-tovih revolverjev. Odjemalci so bili zelo zadovoljni z novim orožjem, čerav-bo je bilo precej enostavno v primeri z 'današnjim. Texas-revolver je tehtal Celo 2 kg. Leta 1836 se je podal Golt na Florido, kjer je bila tedaj meščanska vojna v polnem teku. Oficirji tamošnje armade se niso mogli načuditi novemu orožju. S priporočilnimi pismi opremljen je odpotoval Golt v Washington, kjer je še enkrat ponudil ameriški vladi svojo iznajdbo. Ni bil niti sprejet. Ko se je vrnil nazaj v Harford, se je javil pri njemu kapitan Walker iz Te-Xasa, ki mu je pokazal zboljšan model, takozvano »Walker-Colt~pištolo«, ki se Je obnesla izborno. Prebivalci pokrajine Texas so se baš tedaj borili z Indijanci na življenje ter smrt. Kmalu ni bilo nobenega odraslega moškega v Texasu, ki-bi ne bil oborožen z novo iznajdbo. Kljub temu je šla trgovina slabo. Leta 1828 je moral Golt zapreti tvornico. Za tem se je zgodilo nekaj, kar je po magalo iznajditelju na noge. Texas se |e priključila Združenim državam in nato je pričela vojna z Mehiko. General Taylor, poveljnik ameriške armade, se je prepričal o prednostih novega orožja in je naročil 1000 revolverjev za 28.000 dolarjev. Temu naročilu so sledila nova in še večja. Zgradili so novo tvornico v Harfordu. Samuel Colt je zaslužil s svojo iznajdbo 5 milijonov dolarjev, a se ni veselil dolgo bogastva. Umrl je leta 18G2 v starosti 48 let. U§§Cli ii$8ij§l£€ l€l€. V Parizu so objavili pred kratkim statistiko o Indiji. Suhe številke povedo, kako zelo zamotane so indijske razmere, v katere so uprte danes oči celega sveta. Omenjena statistika, govori tudi o prebridki usodi, v kateri živi in umira indijska žena. Je to pretresljiva slika bede v Indiji. Zadnje leto je životarilo v Indiji 27 milijonov udov. Še pred dve ma desetletji je bila dolžnost indijske udove, da se je pustila na dan moževega pogreba sežgati. To krutost so prepovedali Angleži, tudi Ghandi je proti temu skrajno poganskemu običaju. Navada sežiganja udov se nahaja še danes v verskih predpisih, v resnici je nadomeščena z novo naredbo, ki dovoljuje vdovi, da se lahko zopet poroči, ako je dal k temu koraku njen mož dovoljenje pred smrtjo pred dvema pričama. Deklica se sme poročiti z 12. letom. Da nima tako mlada stvarca niti pojma o kaki vzgoji otroka, je samo po sebi umevno. Strašna posledica zgodnje možitve je dejstvo, da umrjeta 2 milijona dojenčkov in 12 milijonov mladostnih mater letno v otroški postelji. Ko se bliža čas poroda, mož ženo prezira in jo napodi porodit v hlev. Babice veljajo v Indiji kot nekaj nečistega. V Indiji imajo vrednost le dečki. Ako zboli moški otrok, pokličejo takoj zdra vnika. Za deklico se ne zmeni nikdo. Zelo redko se dogodi, da bi preživelo več deklic od enega zakonskega para otroško dobo. Indijski pregovor pravi: »Deklica v Indiji ima le Boga za zaščitnika.« Pretresljiva je tudi resnica, da je med 100 indijskimi berači 70 žensk. Beračice so udove, katere napodijo po moževi smrti od hiše. Tašča sleče snahi vsa boljša oblačila in jih zamenja s capami. Nato jej stisne v roko bera-§ko palico in jo spodi na cesto, kjer umrje največ udov od gladu. Omenjeno je le suha statistika in vendar je to slika o strašnih indijskih razmerah. Tamkaj živijo množice v bedi, nesnagi ter nerednosti. Tamkaj poginjajo žene na milijone leto za letom, kar se nam zdi kakor prestrašna pripovedka. Na eni strani vidimo čarobno Indijo z bajno krasnimi templji in drugimi čudesnimi stavbami; na drugi strani pa zopet nepopisno grozno revščino. Morda bo napočil tudi za indijsko ženo enkrat čas, ko bo postala deležna človeških pravic. Danes je še reva daleč — daleč proč in še ni po-sinila možnost, da bi se tekom par človeških rodov ta usoda ublažila. Vsakemu je znana morska goba, katero je nosil privezano na šolsko tablico, ali jo vsaj videl v šoli, ko so brisali z njo veliko tablo. Dasi je znana morska goba, zna le malokdo, kaj da prav za prav je in odkod je doma. Na dnu morja ob topli obali gradijo gobe prav majhno ter neznatne morske živalce. Kakor si zgradi polž sam svojo liišo, pozidajo gobne živalce cela mesta. Pred vsem pritrdijo trdno na kamne mreže iz roženih, elastičnih niti, katere obdajo z mnogoštevilnimi luknjicami ter manjšimi in večjimi hodniki. Ako dvignemo morsko gobo iz dna morja, vidimo, da je prav neznatna črna stvar. Če jo primemo z roko, je opolska in če jo denemo v vodo, opazimo, da brizga iz luknjic — nekakih dimnikov — voda. V notranjosti kanalov so pritrjene migljajoče stanice, ki gibljejo z neprestanim premikanjem vodo. Ker gobne živalce ne posedajo lastna pregibne moči, jim pripravlja omenjeno staničevje z nekim premikanjem vode za življenje potrebni kisik in doplavlja majhna rastlinska in živalska živa bitja, ki jim služijo v hrano. Množine vode, ki se pretakajo en dan skozi eno samo morsko gobo, so neverjetnd' velike. Znašajo pri 15 cm obsežni gobi do 1500 litrov. Treba je ločiti gobe moškega in ženskega spola. V notranjosti kanalov ženske gobe se napravijo majhna jajčeca, iz katerih se izleže ličinka, ki zapusti prvotno bivališče in se giblje nekaj časa prosto po morju. Ko se spusti proti dnu, se usede trdno na kamen in krog nje se prične tvoriti nova kolonija. Z ribljenjem na gobe se pečajo ljudje predvsem v južnem Sredozemskem morju, v Tuneziji, pred Tripolisom in v območju grških otokov. Zelo bogata so na gobah topla morja zapadne Indije. Lov na gobe je uradno in natančno urejen. Gobje ribljenje je strogo prepovedano v onih mesecih, ko se gobe razmnožujejo in izločujejo ličinke. Z lovom pričnejo meseca junija, ko ja nova zalega že nd. varnem. Gobji ribiči se poslužujejo čolnov, na katere so pritrjeni pločevinasti valji, ki so opremljeni s stekleno lečo. Ta priprosta priprava omogoča, da vidi ribič prav na dno morja v globočino do 8 m. Ko je zagledal gobo, jo odlušči s posebnimi vilicami od kamna in potegne v čoln. Dalje proč od obali, kjer je morje globokejše, skačejo potapljači domačini do dna in spravljajo gobe na vrh. Nalovljene gobe je treba temeljito izprati, prekuhati ter posebno pripraviti, predno pridejo v promet. Ce lMwM Išče §r€c§... Velikokrat se je že zgodilo, da glavni dobitek kake srečke ni pripadel onemu, kateremu bi prav za prav moral. Ali gre srečka v izgubo, ali pa proda posestnik košček papirja v trenutni denarni zadregi in zve šele pozneje, da je s tem papirjem bil ob celo premoženje. Ko je bil skladatelj Komzak kapel-nik kopališke godbe v Baden-Baden, mu je ponudil eden od njegovih godbenikov srbsko tobačno srečko, naj jo kupi, ker rabi denar. Komzak je dal muzikaniu 10 goldinarjev, srečke ni maral. Par dni za tem je zadela srečka glavni dobitek. Srečni muzikant se ic uoslovil po iznk-čilu dobitka od ka- r pelnika in mu daroval pri slovesu dra gocene gosli. Čisto mimo sreče je šel Detlev Li-liencron. V krčmi je sedel nekega večera skupaj s svojimi prijatelji. Mlad pesnik, kateremu je bilo videti že na zunaj, da nima nič, je ponudil znanemu Liliencronu eno četrtinko pruske klasne loterije za 3 marke. Kakor je že pač usoda pesnikov ubrana na revno plat, Liliencron ni mogel utrpeti niti borih treh mark. Pri prihodnjem žre banju je padel glavni dobitek ravno na to četrtinko. Naslednji slučaj nam slika, kako lahko odide človek brez izplačila dobitka, čeravno je izpolnil vestno vse pogoje. Posestnik iz Šlezije je prišel nekega dne v veliko banko na Dunaju z izkaznico na zelo iskano srečko »Sachsen-Meiningen-Lose«, katero je skrbno plačeval na rate in konečno tudi res vse uplačal. Po izplačilu zadnje rate bi mu morala biti izplačana srečka. Pravico do igranja si je bil pridobil Šlezijec že tedaj, ko je plačal prvo rato. Med tem je bila srečka izžrebana v iznosu 300.000 mark. Posestnik je hotel ves osrečen dvigniti denar, a — bankir jo je že bil popihal. Policija je dognala, da je bankir sam dvignil od Šlezijca zadeti dobitek in odpotoval z njim v Ameriko. Včasih pride velika srečka tudi v resnično prave roke. O Albertu Rotšil-du, ustanovitelju avstrijske kreditne banke, pripovedujejo to le zgodbico: Blagajnik njegove hiše, .katerega je posebno cenil, se je poročil. Malo pred poroko je izročil ženinu Rotšild srečko avstrijskega Rdečega križa z besedami: »Moje poročno darilo.« Blagajnik se je čudil šefovi skoposti ob taki priliki, kakor je poroka. Kmalu za tem je ibil deležen glavnega dobitka. Sa&atorij v Mariboru, Gosposka ulica 4S, telefon št. 23-58. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermija, višinsko • solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne. 581 DR. O. ILAUNIG: Borova štuke za korita, late, krajnike, skodle (šindel) za strehe in vsake debelosti rezan les prodaja Gniišek, Maribor, Razla-gova ulica 25. Vinske sode različne velikosti prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova «lica 25. Gospodarski tečaj Kmetsko zveze za ljutomerski okraj se vrši v nedeljo, dne 31. avgusta, po rani službi božji v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru. Spored tečaja: 1. O davščinah: kako se preračunajo, kedaj zapadejo, navodila za postopek za znižanje davkov vsled elementarnih nezgod it. 2. Kmetijsko strokovno predavanje: zlasti o dobavi semenskega blaga, plemenske živine, umetnih gnojil, o pravilnem krmljenju, o gnojilih itd. 3. O sedanjem položaju kmetijstva in kmetske-ga stanu. Kmetska stanovska organizacija. Predavajo strokovnjaki iz Maribora in Ptuja, člani Kmetske zveze ljutomerskega okraja, pridite v velikem številu na svoj gospodarski tečaj. fflia zakona. »Službene Novine« so objavile pravilnik k vinskemu zakonu, ki je stopil v veljavo 18. avgusta. Po novem pravilniku so nastavljeni po vseh banovinah vinarski nadzorniki, ki bodo vršili nadzorstveno službo, da se prepreči ponarejanje in prodaja razredčenega ali pokvarjenega vina. Vinarski nadzorniki bodo takoj v početku prihodnjega meseca pričeli sami ali v spremstvu policijskih in zdravstvenih organov vršiti nadziralno službo predvsem v prostorih točilcev. Ti nadzorniki ima jo po zakonu pravico dostopa v vse prostore gostilničarja ali točilca, da poskusijo vina in v primeru dvoma o pristnosti vzamejo vzorce, ki jih dosta- vijo v analizo pristojni vinopreizkusni postaji. Zaenkrat imamo 4 take postaje, in sicer v Mariboru (za dravsko banovino), v Zagrebu (za savsko in vrba-sko), v Splitu (za primorsko, zetsko in drinsko) in v Vukovu pri Negotinu (za moravsko, dunavsko in vardarsko banovino). V lokalih imajo nadzorniki tudi pravico, da zaplenijo vino, ki je že na mizah gostov, v svrho ugotovitve, če ni bilo pozneje razredčeno. Če vinopreizkusna postaja ugotovi, da je vino razredčeno, da je ponarejeno ali pokvarjeno, da mu je bilo dodano več sladkorja, kakor je dovoljeno, ali da vsebuje prepovedane dodatke, tedaj postaja o tem obvesti nadzornika, ki a sodelovanjem policijske oblasti zapečati posode pokvarjenega vina in predloži pristojnemu sodišču obtožbo proti lastniku vina. Sodišče pa ima izreči razsodbo na podlagi analize in mišljenja strokovnega odbora postaje. Za najtežje prestopke (ponarejanje ali dodajanje vode) znaša kazen 7 dni do S mesece zapora ali 300 do 30.000 Din globe, odnosno eno in drugo. Za ostale prestopke (dodajanje prepovedanih sestavin, prodajanje pokvarjenega vina, prodajanje vina" pod napačnim nazivom) znaša kazen 7 do 30 dni ali 100 do 10.000 Din. Manjše prestopke pa kaznuje policijska oblast. Slaba lete? w Ameriki. Gospodarska kriza Združenih ameriških držav je pričela lansko jesen s padcem borznih tečajev v Ne-vvforku. Ta borzna kriza je sedaj zelo znatno povečana z grozno sušo, ki je obiskala letošnje poletje Unijo. Že pol leta tra« jajoči proizvodni zastoj v industriji js težko zadel gospodarski položaj Združenih držav. Čeprav je Amerika naj* bolj bogata pokrajina na celem svetu, niso letos njene gospodarske skrbi nič manjše nego katerekoli druge države v Evropi. Trud vlade, da bi preprečila polom, je imel samo ta uspeh, da je zavrla izbruh bližajoče se nesreče. Akoravno še nimamo uradnih podat 35 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »Pa za božjo voljo,« reče še vedno razburjen, »povejte vendar, gospod Ribi, kako je prišlo, da te gospod grof z vami tako nemilo ravnal?« »Po pravici seve se to ni zgodilo,« odvrne Boltažar, »sam zlodej ima tukaj svoje parklje vmes. Imel sem smolo, da sem dve pismi, ki sem jih imel vročiti, zamenjal, ker sem se tisti večer pri vas preveč nasrkal Ljutomerčana. Zapeljalo pa me je tudi to, ker imata obe grofici isto krstno ime Ana, in tako so prišla pisma v neprave roke.« »Hm, to je moral biti polom,« meni krčmar ter zavije oči proti stropu, nato pa zopet pogleda žejnega gosta, pričakujoč, kaj bo še dalje povedal. »In pa kakšna nevihta je bila,« nadaljuje Boltažar, ki si je zopet namočil v jezi osušeno grlo, »ne vem sicer, kako sta se svetli grof in njegova zvesta zakonska polovica, ki me sicer nikdar ni marala, pogodila, nad menoj pa se je gospod grof močno razsrdil. V svoji jezi me je takoj odpustil, češ, da sem pismi nalašč zamenjal, ker me je grofica podkupila. Nazadnje mi je še zagrozil, da me spravi na vislice, ker ve, da manjka v njegovi orožarni v Freihausu nekaj lovskih pušk, ki sem si jih samolastno izposodil, ko sem s svojimi prijatelji napravil lovski izlet na Pohorje in k sv. Bolfenku.« »No,« meni gostilničar dobrodušno, »kar je izposojeno, se vendar lahko vrne.« »Se je že zgodilo,« pripomni hitro Boltažar, »telesni strežaj Tarody, ta slinocedivec, ki me je že dolgo zavidal za službo ter jo je tudi za menoj dobil, je odnesel puške iz moje sobice. Naravnost smešno je, kako je grof jadikoval zaradi teh bornih pušk, saj vendar ima v kleteh svoje hiše v Freihausu in v gradu Račje zadnji čas več tisoč pušk.« »Kaj pravite,« se začudi krčmar, »več tisoč pušk, čemu pa Njegova Svetlost grof Tatenbah rabi toliko pušk?« Ribi pogleda s pomembnim nasmehljajem v vrč ter reče; »Kako vendar morete vprašati, gospodar Simon, čemu se rabijo puškel Mar ne za streljanje?« Lepe tisbouine za trgovce, obrt-nike, urade, kako« tudi večbarvne razglednice, barvo, tiske in druge v svojo stroko spac dajoče tiskanice * latinici in cirilici izvršuj e hitro, solidno in po najnižjih cenah Tiskarna sp. Cirila s Mariboru r Čekov, račun f štev. io.6o3 y | Telefon inter urb. št 2iif kov glede ameriške žetve, je dejstvo, tía je uničila suša 60 procentov celotne žetve. Ako se ne bo v bližnjih dneh tozadevno spremenilo temeljito, bode žetveni polom še mnogo hujši. V nekaterem oziru pomeni slaba žetev razbremenitev ameriškega gospodarstva; ker v zadnjem času so bile pokupljene neizmerne zaloge pšenice in nagromadene, da bi se preprečil svetovni padec pšenični ceni. Tozadevno delo vlade, ki se trudi že mesece, da bi priskočila ogroženim farmerjem na pomoč, ni bilo spremljano od uspeha; pšenične cene padajo stalno. Kopičenje pšeničnih zalog sedaj ovira, da bi Amerika, kakor bi bilo sicer potrebno, pšenico uvažala v večjih množinah. Ako bi bil potreben uvoz, bi bilo prišlo do obče podražitve življenjskih potrebščin. Ako je danes Amerika v stanu in v ugodnem položaju, da lahko prodaja v državnih žitnicah shranjene pšeničnfe zaloge, je s tem sicer preprečena splošna podražitev, amerikanskemu poljedelstvu pa nikakor ni pomagano. Že sedaj je prejela vlada opozorila, naj prične z gradnjo cest, ker je mnogo poljedelcev ogroženih od gladu. Porazno je nazadovanje glede živino reje. Senena žetev je izpadla skrajno slabo. Radi pomanjkljive prehrane cele črede ne dajejo mleka. Živino morajo klati, ker ni dovolj krme. Za zimo grozi podražitev krme, ker vse, kar se sedaj pokosi za živino, je le za takojšnje potrebe. Amerika ni ogrožena le od industrijske, ampak tudi od poljedelske krize. Je resna nevarnost, da bo sprejemna možnost notranjega trga se vedno bolj zmanjševala. Edino protisredstvo bi bil krepak izvoz. Ker pa prevladuje v ameriških vladnih krogih napram u-vozu sovražno razpoloženje, bi zadel tudi izvoz na podvojene težkoče. Radi tega je razumljivo prizadevanje senatorja Swansona, da bi Amerika spremenila carinske postavke. Ni izključeno, da bodo Združene države Severne Amerike prisiljene k temu koraku. (Pismo iz Tisoče sezonskih delavcev iz Slovensko Krajine je letos zaposlenih tukaj v Nemčiji, od katerih sem menda jaz edini iz Ljutomerskih goric, ki sem kot viničarski fant šel tudi poskusit svojo srečo za boljšim zaslužkom. Kakor vedno sam nestrpno pričakujem domačih novic, ki mi jih prinaša vsak teden »Slovenski Gospodar«, tako enako bode gotovo zanimalo vse rojake v ljubi naši domovini, kako se nam tukaj godi. Zato ne bode odveč, ako napišem nekaj vrstic. Kje so zaposleni naši sezonski delavci? Delavci, ki smo prišli iz Jugoslavije, smo razdeljeni po večjih in manjših partijah na veleposestvih, kjer opravljamo vsa poljedelska opravila. Tukaj se obdeluje vse s stroji, delavci storimo le ono, česar stroj ne more. Stanujemo v zelo prijetnih stanovanjih, električna luč, vodovod, vse je najbolj zdravstveno in na višku. Za čiščenje stanovanja in za pranje perila nam ni treba skrbeti, mi primemo le samo za pogojeno delo. Hrana je dobra in tudi zadostna. Plača je vsakih 14 dni. Pogodba se natančno izvaja, kakor smo se pogodili ob nastopu dela z delodajalcem, kar se tudi od strani državnih organov večkrat nadzoruje. V širšem pomenu so razmere vsaj tukaj v provinci ji Wurttehberg pač take: Večinoma so tukaj samo veleposestva, graščinska v ogromnem obsegu, potem pa mali kmetje. Takozvanih trdnih kmetov sploh ni, vsaj v tem kraju ne. Taki mali kmetje si redijo po šest glav goveje živine in par konj. Delo na svojih posestvih opravljajo vse s stroji, katere si posojujejo eden drugemu, kakor tudi delati pomagajo eden drugemu. Živijo taki mali kmetje tukaj zelo dobro, ker njim zemlja rodi dovolj za domačo potrebo, in še kaj za prodaj njim ostane. Vsak ima navadno še majhen vinograd, katerega pa prav skrbno sam obdeluje. Vinogradi so zasajeni le na kamenitem prostoru, kjer drugo ne uspeva. O dajatvah državi, davkih itd. nisem poučen, koliko jih plačujejo taki mali kmetje. Plača, živež, obleka in zavarovanje. Kmetski delavec je zaposlen skozi celo leto na veleposestvih, kjer ima stalno delo tudi ob slabem vremenu. Plača je v vsakem kraju določena po tarifi. V tej vviirttenberški pokrajini ima plače moški delavec na polju 50 —60 pfenigov na uro, dela 10 ur na dan in zasluži tako 5—6 mark. (1 marka = 13 Din idaislva Hrui@ci. Nemčije.) 40 para.) Ženske so plačane slabše, 30—40 pfenigov na uro, dasi delajo večkrat ravno isto delo kot moški. Kar se dela več kakor 10 ur, se plača 10% višje. Kmetski delavci 8 takim zaslužkom dobro izhajajo, ker potrebščine napram zaslužku niso drage. Ena delavska srajca stane 2—3 marke, hlače 5—6 mark, svinjsko meso stane 1 funt kg) 1.20 mark, mast ravno toliko, kruh 1 funt 40 pfenigov, sol 10 pfenigov, vžigalice pa komaj 3 pfenige škatlja. Tukaj nima nobeden delavec za južino samega kruha, ampak ima poleg mast ali sir, klobase ter jabolčnik, ker hrano imajo vedno svojo. Kruh poznajo tukaj na kmetih samo pšeničen. Koruze, ajde in prosa ni. Ječmen se seje le za pivo. Malo je videti rži in- nekaj ovsa. Da imajo kmetski delavci tukaj dostojno življenje, je poznati ša iz tega, ker v nedeljo ne ločiš delavca od drugega po obleki, ampak le po zagorelem obrazu in rokah. — Na višku je v Nemčiji delavska zaščita in socijalno skrbstvo, kar je gotovo glavni činitelj tolikemu blagostanju. Delavca tukaj šikanirati, zmerjati ali mu pri plači kaj odtrgovati, je po zakonu strogo zabranjeno. Zato obstoje v vsakem kraju delavska sodišča, ki so res delavska, delavcu naklonjena in pravična, to sem sam izkusil. Vsak delavec, bodisi industrijski ali kmetski, je zavarovan zoper bolezen, nezgodo, starost in brezposelnost. V slučaju bolezni dobi vsak podporo v višini dnevne plače, zdravnika in zdravila, v bolnici pa ima polovico dnevne plače in vso oskrbo. Vsak brezposelni, to je tisti, ki nima stalnega zaslužka, dobi na teden 18 mark podpore, akoravno še vmes kaj dela in zasluži. Brezposelnih je veliko industrijskih delavcev, ki gredo tudi na polja delat, ako hočejo in če jih je kje treba. Da je v socijalnem oziru za delavstvo vsestransko preskrbljeno, priča dejstvo, da še dosedaj ni* sem videl niti enega berača. Kulturna stran nemškega delavstva. V kulturnem oziru se nemško delavstvo odlikuje po svoji srčni izobrazbi. N. pr. ako stopiš v nedeljo v gostilno, najdeš tam det lavce pri svojih vrčkih piva, ki je tukaj gla< vna in cenena pijača. Tam se lepo mirno po-razgovarjajo, čitajo, kartajo, ni slišati nobenega razgrajanja ali razbijanja. Tudi prirei ditve in plesi se vrše in vselej vse mirno in brez najmanjšega škandala, dasi se ga tudi radi navlečejo. Semkaj bi se naj naši fantje prišli učit manire, ki so ob takih prilikah Ste naračeni na list S !a usak teden. Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz mišijonov »Mladostni navihanec — postane redovnik« in mične zgodbice za deco. Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si . naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov: Uprava NEDELJE, Maribor, Slomškov trfl 2Q »Pa toliko pušk,« meni krčmar. »Gospod grof pač misli veliko streljati,« odvrne Boltažar porogljivo, »puškarje si pa naroči s Turškega, he, he, hi, hi.« Ribi je zopet nastavil vrč na usta ter krepko potegnil. Močno vino je vidno učinkovalo ter je pivec začel bolj megleno gledati. »Iz Turčije,« vpraša krčmar začudeno, »kakšne so te govorice, gospod Ribi, povejte vendar jasno, kaj hočete s tem reči.« »Da bom ponosnemu grofu zasolil juho, da se bo ta prevzetni prešestnik in veleizdajalec vedno spominjal na me,« zavpije glasno razkačeni sluga ter udari z lončenim vrčem ob mizo, da se je razletel na drobne kose, »da, grof Taten-bah bo še le spoznal, kdo je Boltažar Ribi.« Stari krčmar je začel prav resno gledati. Čez nekaj časa reče ves v skrbeh: »Vi ste izgovorili pomembne besede, vi imenujete Njegovo Svetlost grofa Tatenbaha vele-izdajalca, ali pa tudi veste, kaj to pomeni?« »To pomeni toliko,« reče Boltažar ter udari z roko po mizi, »to pomeni, da hoče grof Taten-bah izdati Turkom celo Štajersko z giavnim mestom Gradcem ter s trdnjavo Schlossberg.« »O, Bog v nebesih,« vzklikne krčmar ter gle- da debelo, kakor bi ne mogel pojmiti tega, kar je ravnokar slišal, »to pravite kar tako, kakor da bi bila ta kupčija že sklenjena. Recite, gospod Ribi, ali morete to usodepolno besedo, ki ste jo ravnokar izrekli, tudi dokazati?« »Dokazati,« reče Boltažar, ki je bil od zavži-tega vina in jeze zelo razburjen, »saj imam pismene dokaze ter jih lahko vsak hip predložim deželnemu profosu. S tem si zaslužim lep denar, sto svetlih cekinov.« »Potem,« odvrne krčmar prav resno, »je vaša sveta dolžnost, da vse, kar znate o veleizdajal-skem početju, naznanite našemu mestnemu sodniku ali pa deželnemu profosu v Gradcu.« »To se vse lahko stori,« odgovori BoltažaF, ki se je še le sedaj začel zavedati, če tudi omamljen od zavžitega vina, da je izdal svojo tajnost na nepravem mestu in nepravemu možu. Simon Pahernik je namreč bil skoz in skoz pošten in odkrit človek ter zvest pristaš vlade. Njemu ne bi smel Boltažar Ribi o tem govoriti. Krčmar Simon ie stal nekaj časa, ne da bi spregovoril besedo. To, kar je slišal, je bilo tako silno, da mu je zaprlo sapo. Še le čez nekaj časa zmaje z glavo ter pravi: »Jaz mislim, gospod Boltažar. da govori II divjaki, pravcati divjaki. Drug primer: ako nemški delavec opazi, da nimaš južine, ali da ješ sam kruh, kot navadno mi, ti takoj ponudi polovico svoje južine, češ, pri samem kruhu ne moreš delati. Delo s stroji. Kakor sem že omenil, se delo opravlja s stroji na poljih in povsod da delavec stori le tisto, kar stroj ne more. To je vse tako bodisi pri malem kmetu ali pri veleposeit-niku. Mnogo truda in žuljev je s tem prihranjenih delavcu, ker vse, kar je težjega, opravi le stroj, katerega delavec le samo opravlja, goni ga elektrika, bencinmotor ali tudi živina. Stroji v kmetijstvu so tukaj tako ve-likovrstni, da o mnogih naš tudi najnaprednejši kmet niti pojma ne bi imel. Mnogo dela se z delavci tukaj opravlja, o katerem bi naši kmetje rekli, da je brezpomsmbno. Pšenica in vsa žita n. pr se tukaj okcpavajo. To delo se tudi bogato izplača. Med redi ne sme biti niti ene travice. Kje smo še pri nas samo v tem oziru? Glavna gonilna sila je tukaj elektrika, posebej pa v domačem gospodarstvu, kjer goni vse stroje. Z elektriko se mlati, dviga seno in snopje na visoke parme, žaga drva, da, celo še molze krave in striže lase. Pa tudi orodje za ročno delo je tako mnogovrstno in za vsako opravilo posebej prirejeno, ker vsako delo se mora najvestneje opraviti. Balo — čast. Prepričan sem, da tako ugodno stanje Nem čije v gospodarskem oziru izvira iz dejstva, ker je tukaj delo čast, nikdar pa sramota. Imam vtis, da je Nemčija ogromna država dela. Ne sramuje se tukaj prijeti za delo niti graščak, ne oskrbnik in šafar. Pazniki, v našem pomenu »šafarji«, delajo tukaj kakor mi delavci. Čudno se mi je zdelo od začetka, da je naš oskrbnik, ki ima skrb za celo ogromno posestvo, razdelil dnevno 30—50im delavcem dela, pa je delal vedno vzporedno z nami, ako ga le ni skrb klicala drugam. Dela vsaki dan z nami, ne samo včasih. Šafarji gredo z delavci po partijah ven na polje, oni so tudi odgovorni za storjeno delo, nikoli pa ne delavec. Z delavci so prijazni in se ne smatrajo za kaj višjega od delavca, čeprav ne nosijo delavnega predpasnika. Kako pa je pri nas v tem oziru? Vidim, kako gospod sam prime praktično za delo, ne vpraša, ali se bo umazal, dočim je graščak in ima samo v strojih milijonske vrednosti S tem je tudi pokazano, da je delo potrebno vsakemu človeku, ne samo nemaniču, ki mora delati, da more živeti. Včasih pride sila, delamo kakor . živi stroji; vendar se mi zdi vse lažje in me vzpodbuja zavest, če dela tisti, ki je nekaj več, tedaj tudi zame, ni delo muka in ne sramota. Tukaj pač velja načelo: »Kdor ne dela, naj ne je« in »Vsi za. skupni blagor«. So tukaj slučaji, da mali posestnik z malo gostilno gre delat celi dan, čeprav mu tega ne bi trebalo. Naši šafarji in tisti, ki si predstavljajo, da imajo posestva ali službe, zato da jim samim ni treba ali ne bi jim vsaj trebalo lastnoročno prijeti za delo, bi se tukaj marsikaj naučili. Prepričan sem, da bi celo tisti, ki tako delavstvo radi šikanirajo in njegove resnične potrebe in pravice omalovažujejo, tukaj rajši postali navadni delavci, kakor pa pazniki. Prihodnjič več in pozdravljeni! Andrej Mir. (Opomba uredništva: Objavljamo pismo, lca kor smo ga prejeli od našega naročnika.) Mariborski trg. Na mariborski trg dne 16. avgusta so pripeljali špeharji na 26 vozeh 49 komadov zaklanih svinj, 12 voz krompirja, 8 čebule in 1 voz slame. Meso je bilo po 15— 28, špeh 17—24, krompir 0.75—1.50, čebula 3— 4, slama 52. Zelje glava 2—5, kumarce 0.50— 3. Pšenica 2—2.50, rž 1.75—2, ječmen 1.75—2, oves 1.25, koruza 1.75—2, ajda 1.50—2, oves proso 2.50, fižol 2.50—3, grah 8, Kokoš 30—45, piščanci 25—35, raca 20—30, gos 35—50. Česen 16, gobe 2.50—3. Jabolka 4—6, hruške 8—16, slive 4—10, breskve 14—18, grozdje 12—16. Mleko 2.50—3, smetana 12—14, surovo maslo 36, jajca 0.75—1.25, med 15—18, marelice 26. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo: 27 konjev, 14 bikov, 197 volov, 412 krav in 21 telet, skupaj 671 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 12. avgusta 1930 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8.25 do 10 Din, poldebeli voli 7 do 7.50 Din, plemenski voli 5.75 do 6.75 Din, biki za klanje 6.50 do 10 Din, klavne krave debele 7 do 10 Din, plemenske krave 5 do 5.25 Din, krave za klobasarje 4 do 5 Din, molzne krave 5 do 6 Din, breje krave 5 do 650 Din, mlada živina 7 do 9 Din. Prodanih je bilo 390 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 9 komadov, v Italijo 16 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 1 kg od 16 do 20 Din, meso ob bikov, krav in telic do 10 do 14 Diri teležje meso od 16 do 30 Din, svinjsko meso sveže od 15 do 28 Din. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Fantje, na plan! Dne 24. avgusta t. 1. se vrši pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju za domačo in sosedno župnijo »Fantovski dan«, na katerem bo zborovala čila fantovska moč iz Dravskega. polja ter se navduševala za potrebne fantovske ideale. Fantovski dan mora v vseh župnijah lepega Dravskega polja poživiti in utemeljiti delavne fantovske krožke, ki bodo z gorečo vnemo delovali za versko kulturni dvig svojega okraja. Dopoldne ob pol 10. uri bo cerkveno opravilo, takoj za njim pa zunaj cerkve fantovsko zborovanje, na katerem bo med drugimi tudi govoril priznani mladinski organizator dr. Josip Jeraj. Popoldne se vpri-zori igra »Pri Hrastovih«. Čez poldne bodo udeleženci iz sosednjih župnij prijatelji povabljeni na domove šentlovrenčkih fantov. Fantjo Dravskega polja, dne 24. avgusta vsi na veselo pobratimstvo! Jarenina. Vse domačine in okoličane prav uljudno vabimo v nedeljo dne 31. avgusta ▼ Jarenino, na dan spomina, posvečenega padlim vojakom, strašnim vojnim žrtvam in v svetovni vojni trpečemu narodu. To je dan, na katerega moramo priti vsi, da se oddolžimo vsem tistim, ki nosijo težko znamenje vojnih grozot. Po večernicah v cerkvi bode procesija na pokopališče, kjer bo blagoslovljena prenovljena kapela, v kateri je vzidana plošča spominu vseh v svetovni vojni padlih vojakov. Obrede izvrši preč. g. monsrgnore Vreže. Po blagoslovitvi se vprizori v društvenem domu pretresljiva vojna drama Mae-terlincka: »Stilmondski župan«, To dramo so igrali v ljubljanskem in mariborskem gledališču. To je igra, ki nam pokaže golo in resnično sliko grozot v svetovni vojni. Sv. Anion v Slov. goricah. Kdor nima prekratkih nog ali pa premalo korajže, ta bode gotovo pribežal v nedeljo dne 2i. avgusta k Sv. Antonu v Katoliški dom pogledat, kako se je dobremu vojaku Švejku v svetovni vojni godilo. Takšnega »heca« kot je »Dobri vojak Švejk«, še nikjer niste videli. Zato pa le pot pod noge, pa na luštno svidenje. Za še nekaj luštnega bo! Krikušev Fuksl pa Salo-mova Turtika se bosta po igri na »prleškem gostiivanji« vzela. To bo tudi nekaj novega, le pridite in poglejte, ne bo vam žal. Na svidenje! vas le vino. Vem iz skušnje, da govorite včasih malo preveč ter se radi pobahate. Kaj ne, vi ste tudi danes hoteli mene nekoliko potegniti in boste že v nekaj trenutkih imeli vse za šalo ter se smejali, češ, kako sem prestrašil lahkovernega krčmarja? Ali ni tako, gospod Ribi?« Tedaj pa skoči napol vinjeni sluga kakor razkačen ris kvišku, pogleda jezno krčmarja, udari še enkrat po mizi ter zakriči: »Grom in strela, gospodar Simon, kaj mislite o Boltažarju Riblu! Vi si domišljujete, da govorim to tja v en dan. Toda še enkrat vam rečem, vse, kakor sem vam pravil, je res. Dalje pa nočem govoriti ter vam tudi prepovem, da o tem črhne-te proti komu le eno besedico. Drugače prekli-čem vse ter vas označim kot lažnjivega obreko-valca, ki si je vse te govorice zoper mojega bivšega gospoda izmislil. Pride pa kmalu čas, ko bom sam govoril. Do tedaj pa me naj nikdo ne sili, kajti ničesar si ne dam izsiliti, in če bi tudi prišel birič po me. Zapomnite si to, vi grofovski petolizec!« »Je že tukaj,« zagrmi močen glas za pijanim Boltažarjem. V tem trenutku ga obstopijo trije moški. Bili so birič Jožef Krpan ter oba nočna ču- vaja, ki so sedeli skriti v kotu in začeli poslušati, ko je postajal Ribi vedno bolj glasen. »Tukaj je sedel birič Krpan, ki te takoj odvede pred mestnega sodnika, da te pošlje k deželnemu profosu. Ta dva moža te bota prijela, da ne boš tukaj rogovilil in razsajal.« Boltažar Ribi se je začel tresti po celem telesu ter se je, napol omamljen od vina, prijel za stol. »Kaj hočete od mene,« vpraSa z negotovim glasom. »Najprej tvoje roke, da jih zvežemo,« reče birič strogo, »potem pa tvojo glavo. Ti si, kakor si ravno prej sam priznal, tat in take ptiče kaznujejo po postavi, da jih dvignejo na vislice ali pa jim odsekajo glavo.« Ribi se ojunači ter reče: »Ali mislite, da sem že zaradi tega res tat, ako me je gospod, pri katerem sem služil, označil kot tata in goljufa? Ne, povem vam, če mene hočete zapreti, morate zapreti tudi gospoda. Boltažar Ribi vam namreč lahko razodene «tvari, ki bi mogle tudi tega gospoda stati glavo.« Pri teh besedah potegne Ribi dolg nož iz nožnic, ga položi na mizo ter reče: »Kdo se upa dotakniti Boltažarja Ribla? Ce Zopet nou zuezeb spisom zvezeh „PO DIMEN «STANU" z vsebino: I/ieči - iz ieče slav;) flmadiie. Cena 13 Bin. Nal-oča se pri Girihvi hniigarni, Maribor Sv. lomaž pri Ormožu. Po daljšem odmoru bo domače Katoliško izobraževalno društvo dne 24. avgusta po večernicali vprizorilo nad vse lepo in ganljivo igro »Bele vrtnice« v štirih dejanjih. Ker se še v bližini okrog nikjer ni priredila, bo gotovo zanimala domačine kakor tudi sosede. Zato pa ste iskreno vabljeni k obilni udeležbi 1 Na svidenje v nedeljo v Društvenem domu! Pcfsii Mm v UflUffaiii. Pevska zveza priredi skupno s Cec. društvom pevski tečaj, ki se bo začel v pondeljek dna 25. avgusta ob 3. uri popoldne in končal v četrtek dne 28. avgusta opoldne. Tečaj je namenjen vsem pevcvodjem, vsem organistom in vsem onim ljubiteljem petja, ki se hočejo v vsej tvarini pevske umetnosti dodsbra poglobiti. Istočasno bo razstava vseh glasbenih del, ki so izšla po vojni na Slovenskem. Ob sklepu bode občni zbor Pevske zveze. Odbor je preskrbel stanovanja zastonj vsem udeležencem, hrano pa vsem onim aktivnim organistom in pevovodjem, ki vedijo ali kakšen cerk-veni ali društveni zbor, ki je včlanjen v Pevski zvezi. Sbori naših prosvetnih društev so vsi člani Pevske zveze. Ti organisti, oziroma pevovcdje naj pri» nesejo seboj tozadevno potrdilo. Priglasiti se je takoj na naslov Pevska zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta . Župnijski uradi bodo gotovo tudi radi gmotno podprli tiste ukaželjne organiste, ki bi se radi udeležili tega tečaja. Folzsla. Pasijonske prireditve Prosvetnega društva na Polzeli so dosegle nepričakovan, sicer pa gotovo zaslužen uspeh. Število dosedanjih obiskovalcev je doseglo že precej nad tisoč. Mnogo obiskovalcev si je rezerviralo prostore že za prihodnjo predstavo, katera se vrši dne 24. avgusta ob treh popoldne. Predvidoma je to zadnja predstava, samo v slučaju potrebe bi se vršila še ena dne 31. avgusta. Ponovno prosimo in opozarjamo vse udeležence, da si zasigurajo vstopnice v pred-prodaji, zakaj na praznik dne 15. avgusta je moralo oditi nad 200 ljudi, ker je zmanjkalo prostora. Vstopnice se lahko kupijo v pred-prodaji v gostilni Cizej na Polzeli, pismeno naročijo na naslov društva. Za predstavo dne 24. avgusta je dosedaj rezerviranih že nad 1 tretjino vstopnic. Na svidenje! Sv. Ječert nad Laškim. Prosvetno društvo Čitalnica ponovi v nedeljo dne 31. avgusta narodno igro v treh dejanjih in šestih slikah s petjem: »Krivoprisežnik.« Vsi prijatelji naših društev in lepih iger od blizu in daleč so iskreno vabljeni! Tudi v naše kulturno delovanje naj zašije solnce ljudske izobrazbe. ;— Bog z nami! Na svidenje! Vsak mesec Bin 13.— bo plačal vsak, kdor hoče brati Kari Maycve spise, ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesec en zvezek po Din 13.—. Naročajte v Tiskarni sv. Cirila, Maribor. Sv. Marko niže Ptuja. V petek, na dan Marijinega Vnebovzetja, je naredilo pevsko in kolesarsko društvo »Slavček« na Hajdini, oz. v Gerečji vasi, izlet k Sv. Marku. Opazila se je pri tem društvu stroga disciplina in vzorno vedenje kmetskih fantov, iz katerih izključno društvo obstoja in kateri so primeroma krasno zapeli več lepih slovenskih pesmi. Bojda jih je izšolal v tem lepem petju g. Kos kot tozadevni strokovnjak v Ptuju. Škoda, da so se le malo časa tukaj pomudili ter v najlepšem redu kmalu zopet odšli. Poizvedoval sem, kake uspehe ima to društvo in dobil za odgovor, da odkar to društvo obstoja, se fantje lepo vedejo in njih največje veselje in poštena zabava je lepo petje. To je pač razveseljiv uspeh poštenega društva. Takih društev bi med drugimi pač bilo želeti posebno tam, kjer je ponočno rjovenje in divjanje ter ponočni nemiri edina fantovska zabava. Grsnsž, Neka gospa iz Zagreba, ki je tukaj na počitnicah, je izgubila dragoceno broško z demanti, po njeni izjavi vredno 12.000 Din. Vsa povpraševanja in poizvedovanja niso i-mela nič uspeha. Ali dragocenosti ni nihče našel, ali pa jo je lepo zase pridržal. Večkrat se zgodi, da kdo prinese kakšno malo-vredno. stvar, ki jo je našel, a redkokrat se zgodi, da bi kdo vrnil stvar, ki ima veliko vrednost. Kako je to mogoče? Ali najdejo majhne reči samo pošteni ljudje in velike le samo nepošteni, ali pa večja reč človeka premoti, da si jo obdrži. — Ko je prejšnje pasje dneve pritiskala huda vročina, je Ormož videl posebnost kot še nikoli. Dve modni izred-nosti sta hodili po mestu, na potu od Drava domov, v moški obleki. Pa se je ljudem le preneumna zdela ta reč in so se naglas zgražali nad tako budalostjo. — Na Brezje jih je iz naše fare romalo 7, v Zagreb pa več, celih 50. — Torič Franc iz Frankovcev je izdelal svoje nauke na banovinski Vinarski in sad« jarskl šoli v Mariboru z odličnim uspehom in je dobil nagrado ali pohvalo skupno s tremi drugimi tovariši. Castitamo! Ker od nas precej fantov gre v to šolo, želimo, da bi se vsi prav dobro odrezali. — Pretekli teden so dekleta gospodinjske nadaljevalne šole na Humu zadnjih dveh letnikov napravile poučni izlet v Ljubljano. Vodila jih je požrtvovalna gospa voditeljica Anica Vadnjal. Izlet-nice so si ogledale vse zanimivosti slovenske prestolice, n. pr. lepe, krasne cerkve, muzej, razne zavode: Marijanišče, Lihtenturn itd. Prenočevale so v Lihtenturnu, kjer so u-živale gostoljubnost čč. sester usmiljenk. Sploh pa so bile povsod prijazno sprejete, kamor so prišle. Imele so četrtinsko vožnjo in so si z malimi stroški marsikaj ogledale in si tako razširile duševno obzorje, kar je tudi za kmetska dekleta vedno večjega pomena. — Že parkrat nas je obiskala huda ura: pretekli teden toča, ki je poškodovala posebno naše vinograde, pred par dnevi pa silen vihar, ki je kar podiral drevesa, posebno so trpele slive. Bog nam ohrani vsaj to še dobro, kar je do sedaj ostalo nepoškodovanega. — Na praznik Vnebovzetja je ponovil svojo biserno mašo v naši župni cerkvi tukajšnji rojak, preč. g. častni kanonik in župnik ka-pelski Martin Meško. Časopisi so o njegovi bisarni maši pri Kapeli zadosti pisali, toda prava biserna maša pa je le bila pri nas, v cerkvi, v kateri je gospod jubilant prejel sv, krst in je leta 1870 prav na Veliko mašo da« roval prvo sv. daritev. Tudi mi rojaki njegov vi mu želimo čvrstega zdravja in moči še mnoga leta! Rszvanje pri Mariboru. Občinski kmetijski odbor je izvolil svojim predsednikom Ceba! Ivana, namestnikom pa Cerne Franca. Oba sta znana kot vzorna kmetovalca. — V kra« jevni šolski odbor je bil mesto bivšega župa« na izvoljen občinski tajnik Krepek Anton, Z zlato kolajno za državljanske zasluge je bil odlikovan posestnik Lobnik Peter. — Preteč čeno nedeljo smo obhajali pri nas Telovo pro cesijo. V ljubki cerkvici podružnici sv. Mi« za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe tiskovine, ■■BKmm^nnMlMM kakor n. pr. pismeni^ papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednica in pri-poročilnice k2 jih izvršiafe v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih ccnab Fisliiimo sv. Cirila tfMsri&oni.HDrošfeB c.5 ima kdo tako poželenje, bo pokusil ta nož, ki mu ga porinem med rebra.« Razkačeni sluga je komaj izrekel te besede, že so ga trije možje prijeli od zadaj, ga vrgli na tla ter hitro zvezali. V nekaj trenutkih so tirali še napol pijanega Ribla na bližnji rotovž. Simon Pahernik je izpočetka stal kakor oka-menel, ker se je zgodilo vse tako naglo, da ni mogel vsega razumeti. Ko pa je videl, da so začeli ljudje postajati pozorni ter so se zbirali pred krčmo, je pošteni krčmar začel jadikovati, češ, da je njegova gostilna vsled tega obžalovanja vrednega dogodka onečaščena ter da se takoj drugi dan pritoži pri mestnem sodniku. Mestnega sodnika de Beurgo tisti dan ni bilo doma, ker je bil zadržan po uradnih poslih v Gradcu. Radi tega je birič Krpan odšel k mestnemu pisarju, ki je tisti dan zavoljo rešitve nujnih dopisov še bil v pisarni. Ko je sporočil Krpan, kaj je govoril Ribi o grofu Tatenbahu ter da ga je radi tega odvedel v zapor, je mestni pisar skočil z udobnega sedeža, vrgel pero na mizo, sklenil roke ter rekel: »Krpan, povedal si mi stvari, katerih skoraj ne morem verjeti. Reci, ali je re3, ali pa se ti morda samo sanja,« »Da, milostljivi gospod pisar, resnica je: Izpočetka sem sam mislil, kar pa sem sam slišal, to mora biti res.« »Torej grof Tatenbah je izdajalec domovine. Glej, glej, vendar se nisem motil, ko sem mislil, da mora biti nekaj na tem, kar se že nekaj časa šušlja.« »Prav imate, gospod pisar, tudi meni se j« zdelo sumljivo, kaj v Freihausu po noči uganjajo. Ko sem hodil tam mimo, je dostikrat bila še po polnoči videti luč in slišali so se koraki ter udar-ci, kakor bi kdo kaj delal z železjem.« »Torej je vendar le res, kar mi je pravil Paumgarten, da so v Freihausu skrivaje rezali svinec v krogle ter se je spravljalo tja orožje in strelivo po nekem podzemeljskem rovu.« »Da, prav imaš, tega človeka moram takoj zaslišati. Stvar je morda zelo nevarna, Paumgarten mi je nedavno pravil, kako se je grof Tatenbah bahal, da bo mesto Maribor v kratkem kup pepela, ter mu je ponudil poveljništvo grada Statenberg. V svoji domišljavosti mu je pokazal pismo, v katerem je stalo pisano: Dragi brat, sporočim ti, da so Bošnjaki že pripravljeni prodirati.« haela se je zbrala skoraj vsa soseščina. Tudi procesija je bila obilno obiskana. Razvanj-čani so pokazali topot, da so ostali zvesti veri svojih očetov. Naj ostanejo to tudi zana-prej! Evharistični kralj, katerega so tako lepo proslavili, pa naj bogato blagoslovi njih domove in polja! — Občina je letos temeljito popravila del svojih cest in mostov. Sploh so kaže pod sedanjim županom hvalevredna vnema in skrb za procvit občine. Da bi le tako tudi ostalo! Št. Peter pri Mariboru. V kapelici Matere božje na Metavskem hribu bo na god sv. Lu-dovika, to je v pondeijek dne 25. t. m. sveta maša in sicer za rajnega Ljudevita Fluher, kateri je v pretečenem letu s svojo skrbno ženko dal lepo popraviti kapelico" in kupil tudi zvonček. — Grozdje rane sorte že zori. Da bi nam ga pa razni ptiči preveč ne pozo-baii, smo si nastavili kot običajno zopet čuvaja, po šentpeter3ko »otorja«. Tudi klopotci ee že oglašujejo, pa črički že tudi naznanjajo, da grozdje že zori. Da bi le srečno dozorelo in z zlato vinsko kapljico šentpeterske kleti napolnilo! — Zadovoljni so letos Šent-peterčani s sadno kupčijo. Kupcev dovolj in tudi cene so ugodne. Marsikateri je še le zadnja leta spoznal, kakšen zaklad je vzorno negovan sadovnjak. — Gospodinjski tečaj se bo zopet vršil pri tukajšnjih šolskih sestrah, želeti je, da bi se šentpeterska dekleta v velikem številu istega udeleževale. Dobra gospodinja in kuharica in dekle, ki kaj zna, je vedno v čislih in veljavi. Pa tudi pametni fantje, ki žele stopiti v zakonski stan in rabijo pridne gospodinje, bodo pač vedno tam popraševali, kjer vedo, da bodo takšno dekle tudi našli. St. Peier pri Mariboru. Ko so naši sosedje onkraj Drave na predvečer Velike Gospojni ce zaslišali veselo pritrkovanje šentpeterskih evonov, -potem mogočno streljanje, godbo in petje ter videli nebroj svetlih lučic, so se nehote popraševali, kaj neki le praznujejo naši ljubi sosedje. No in kaj drugega smo praznovali kot 251etnico mašništva našega dobrega župnika. Proslava na predvečer sicer ni bila imenitna, bila pa je tembolj prisrčna in iskrena. Po »Zdravi Mariji« se je zbrala pred župniščom množica župljanov. Godba je zaigrala, pevci so zapeli, nato sta pa dvfe deklici v lepih deklamacijah izrekli čestitke dušnemu pastirju vseh Šentpeterčanov. Nato so pa izrekli čestitke v imenu občino župan g. Sande, za cerkvene ključarje in gospodarske organizacije oče Krajnc iz Metave, potem zastopnica Marijine družbe ter Knupležov Lojzek, za prosvetno društvo »Skala«. Končno pa je bilo jubilantu izročeno skromno darilo kot dar vseh Šentpeterčanov. Za sklep pa so pokazali še tamburaši svojo umetnost. Naslednji dan pa je jubilant opravil slovesno »rebrno sv. mašo, pred isto pa je imel profe-lor Živortnik iz Maribora krasno propoved, ki je zbranim župljanom globoko segla do Brera.. Ponavljamo željo, ki je bila ob tej priliki izrečena, neštetokrat: Bog nam ohrani našega župnika še mnogo let, tja do zlate sv. maše zdravega in zadovoljnega med nami! Pameče. Težka nezgoda se je prigodila tukaj na večer 18. julija. Silen vihar, ki nas letos zelo pogosto obišče in ki je napravil že mnogo škode, jo treščil še komaj lansko leto napravljeno pločevinasto streho pri podružnici sv. Ane na tla. Škoda okoli 14.400 Din. — Ker je dež že močil tramovje, tako da je odpadlo od stropa že tudi nekaj ometa, se je pokril najbolj potrebni del strehe s pločevino v ploskvi 210 kv m. Upali smo, da bo po zatrdilu kleparskega mojstra držala nova streha vsaj pol stoletja. Toda nesreča ne počiva Takoj smo morali zopet kriti v viharju in de-iju. Porabil se je večinoma stari materijal, na tla vržena pločevina se je morala razrezati in še je nekaj dokupiti. Kje dobiti denar? Zavarovana je cerkev zoper požar pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, toda ne Broti vremenskim nezeodam. vendar smo io prosili podpore in res nam je naklonila lepo svoto 3000 Din podpore, za kar se najlepše zahvaljujemo ter jo toplo priporočam!.. V tej težavi smo se obrnili tudi na Okrajno hranilnico v Slovenjgradcu, ki nam je poklonila 500 Din. Tudi njej se prav lepo zahvaljujemo. — Pri Sv. Ani je letno sedem shodov. Njeni častilci pridejo od blizu in daleč ter radi darujejo za cerkev, toda hiša božja s petimi oltarji zahteva vedno kakega popravila. Je že tako, da kar so naši predniki z veliko gorečnostjo in požrtvovalnostjo z novega dogradili, se dandanes vzdržuje le z največjo težavo in velikimi skrbmi. Sv. Lovrenc na Pohorju. Zapustila je nas! Krasno poletno solnce je pošiljalo svoje zlate žarke na temnozeleno Pohorje, da prisostvujejo na zadnji poti drage mamice Pušnja-kove. Množice so hodile trumoma tja proti hišici za trgom, kjer so se poslavljali štirje od svojega najdražjega bitja: žalujoči soprog in trije sinovi. Dva sinova je dala Bogu in domovini: dva duhovnika. Oh, usoda, kako si kruta! Ni ji bilo dano dočakati trenutka, morda najsrečnejšega v svojem življenju in za katerim je toliko hrepenela: prisostvovati daritvi prve svete maše svojega najmlajšega sina — ljubljenca. Pred dvemi leti je bila srečna tako zelo, ko je videla svojega prvega sina pred oltarjem. Zakaj ji pa sedaj ni bilo dano to veselje? Ah, zopet ta usoda! Pred hišo žalosti se je zbrala velika množica ljudstva. 15 duhovnikov je opravilo žalne obrede. Pevski zbor je zapel turobno »Nad zvezdami«; da, nad zvezdami, draga mamica! Krsto so dvignili. Za njo so šli štirje potrti v globoki žalosti ,saj so nesli njih največji zaklad. Prišli so v cerkev. Oh, usoda! Pred oltar je stopil novomašnik, ljubljenec drage pok'ojnice, ter daroval svojo prvo črno sveto mašo za svojo zlato mamico. Namesto velikega veselja: neizmerna žalost. Oči vseh prisotnih so se orosile, ko je vzel v roke kelih bridkosti. Videli smo, trpel je; toda vdano, saj je daroval za svojo drago mamicb. Krsto so zopet dvignili. Odnesli so jo tja, kjer bo snivala večni san. Votlo je zadonelo, ko je sprejela zemlja, kar je njenega. Obredi so se končali. Krasen govor pričujočega duhovnika je pretresel vsakega. Zapeli so žalostinko. Pogreb je bil končan. Velika množica se je sčasoma razšla. Le ob grobu so stali štirje, ki so v nemi bolesti zrli tja, kamor so položili njih najdražje . Marenberg. Od leta 1913, torej skozi dobo 17 let, zahajam vsako leto na god sv. Jakoba dne 25. julija v običajni procesiji z Marenber-žani k Sv. Lovrencu nad Ivnikom, pravilno k podružnici lovrenčki, k Sv. Lenartu. Je-li to prava romarska procesija ali samo zabaven sprehod za nekatere, o tem bi se dalo še razpravljati. Jaz bi rekel, vsakega pol. Navadno je vsakikrat lepo in veselo in tako je bilo tudi leto3. Ker je o letošnjem marenber-ikem romanju ali izletu, kakor že hočete, poročal nek nemški graški dnevnik, bi prosil, gospod urednik, da tudi »Slovenski Gospodar« nekaj o tem pove. Hočem podati nekatere misli in opazovanja, ki sem jih imel letos ob tej priliki. Sv. Lenart je bila nekdaj maren-berška podružnica, tako tudi Pernice in So-pota. Marenberški grad, danes sipina, ruševina, in samostan sta imela v srednjem veku že cesto čez Radelj. Ta cesta je bila za časa cesarice Marije Terezije skrbno izpeljana in od bivše Štajerske zelo dobro oskrbovana. Do prevrata je bil napeljan brzojav ob cesti iz Marenberga čez Radeljsko sedlo v Ivnik. Ker Je bil preobrat, so bili nekateri mnenja, da je treba ob takih priložnostih vse prevreči, tudi obče koristne naprave, in tako so brzojavne droge podrli in skurill, sredi gozdov, kjer Je dosti lesa za kurjavo. Skozi deset let se ni ničesar popravljalo na cesti, ne na jugoslovanski in ne na avstrijski strani. Začenši od Labudske doline severno Wolfsberga pa do Maribora je to edina boljša cesta, ki veže Ob-dravje z ozemljem Mure, oziroma Sulme. Pred vojno je bil tudi že izdelan načrt za po-daljšanje železniške proge iz Zelenega Travnika v Marenberg in njeno priključitev h koroški železnici. Hvalevredno je, da so začeli letos radeljsko cesto popravljati na obeh straneh državne meje, je lepo nasuta, le kanali-: zacija je še pomankljiva in varnostne želez^ ne naprave na bolj nevarnih mestih manjkajo, oziroma leže podrte v travi ob strani ceste. Je pravi užitek hoditi po tej lepi cesti, zlasti v jutranjem hladu, ni se ti bati modernih vozil, avtomobilov in motorjev, njih prahu in obrizganja z blatom uživaš naravo in dihaš planinski zrak. Tupatam se pase čreda goved ali ovac, ki te radovedno pogledujejo, vmes se razlega petje pastirjev. Se ozreš nazaj, imaš lep razgled na Dravsko dolino, Pohorje in Karavanke, ko prideš na sedlo, se ti odpre čudovit pogled čez celo Srednje Štajersko. Na Radeljskem sedlu, kjer je sedaj naša in avstrijska finančna straža, je znana gostilna Hochwirt ali sedaj »Pri Smrokarju«, kjer je zelo dobra postrežba in so na razpolago lepe sobe za tujce. Razbor pri Slovenjgradcu. Redko, skoro nifl se ne oglasi naše bralno društvo, katero od zadnjega občnega zbora tega leta pod predsedstvom vlč .g. župnika Lamperta dobro napreduje. V vojnem času je društvo prišlo že skoro ob vse imetje in je kratko.-nalo zaspalo. Leta 1923 pa se je pod vodstvom tačasnega vlč. g. župnika Kodriča zopet oživilo in pričelo delovati. Od tedaj se je nakupilo in največ kot darilo dobilo od pokojnega Glančnik Ivana precej knjig in šteje knjižnica sedaj 380 knjig, vendar pa še ne odgovarja predvojnemu številu 500, kar pa upamo doseči s požrtvovalnostjo dobrotnikov in s čim večjim številom članov. Ob nedeljah pridno segamo po knjigah, da imamo pošteno razvedrilo. Razbor pri Slovenfgrailcu. Čitamo o raznih krajih, pa smo se po daljšem molku namenili tudi mi zopet oglasiti, kar bi bilo sicer potrebno večkrat, pa kmetski stan ima vse druge skrbi. Naša župnija je stara 216 let in šteje okroglo 600 duš. Akoravno visoka 884 m in 15 km od železnice oddaljena, je v splošnem prijazen kraj z zdravim zrakom in prav lepim razgledom. Kljub težavnemu dušnemu pastirstvu so bili nekateri gg. župniki dolgo let tukaj. Ljudstvo rado čita in prihaja ob nedeljah k službi božji in da se še tudi »pod lipo« kaj pogovorimo. Imamo več vrst časopisov, kakor: »Slovenca«, »Domoljuba« itd., največ naročnikov ima pa seveda »Slovenski Gospodar«, ki je najbolj primeren list za naš kmetski stan. Upamo, da si ga v bodoče naročijo še tisti redki, ki ga doslej še nimajo. Vreme nam letos nagaja, v juniju je bila suša, ki je povzročila na jarem žitu in travnikih precej škode, sedaj pa preveč naliva, da smo poprej težko sušili seno, sedaj pa žito. Sv. Trojica v Slov. noricah. Naš lep kraj je kaj privlačna točka za romarje. Od blizu in daleč se večkrat na leto tu zbirajo romarji. In tedaj imajo navadno gg. spovedniki dela čez glavo. In upanja imamo, da to delo pri romarjih obrodi tudi obilnih sadov. Pa tudi »somerfrišlerji« radi od vseh strani prihajajo med nas in se tu počutijo nad vse dobro, tako da je slovo od nas zmiraj težko. Tudi raznih gostov ne smemo pozabiti, ki so zlasti zadnji dve leti večkrat prihiteli za par uric semkaj, da so si ogledali naše lepe kraje. Tako smo lahko v svoji sredi pozdravili razne vikarje, definitorje, prokuratorje, gvardi-jana, nemške dekane, odlične mladinske organizatorje ter kraljeve in cerkvene odliko-vance. Vsi so nam bili dobrodošli in nam bodo zmiraj dobrodošli, kolikorkrat jih bo pot pripeljala v našo sredo. — Pred kratkem je vzdignil mnogo prahu in ugibanja po naših vaseh nek dopis v »Gospodarju«, v katerem je bilo opisano, kako so si nekatera trojiška dekleta med sv. mašo brala pisma in si ogledovala razne slike. In že so bili skoro vsi bravci »Gospodarja« mnenja: »Aha, nihče drugi kakor gospod kaplan so si Jih privoi- čili in so jih dali v časopis.« No, pa sedaj so bili kaplan čisto nedolžni. Med mašami imajo namreč dovolj dela pri oltarju in v spo-vednici in ne morejo iti gledat po skrivnih potih, kar bi kajpada biio tudi včasih zelo potrebno, da bi tega ali onega nepridiprava, ki jih seveda tudi pri nas ne manjka, pošteno zlasali in zuhljali. To je namreč čisto gotovo, da je hiša božja kraj molitve in zbranosti, ne pa kraj za smejanje in zbijanje šal. Zato je pa tudi dotični dopis zadel »to veliko terno«. Marija Snežna. Dne 12. t. m. smo pokopali pridnega mladeniča Alojza Šumandl iz Vra-tje vasi, ki ga je ugrabila zavratna sušica, katero si je nakopal pri vojakih. Mnogoštevilni znanci in prijatelji so z godbo pospremili na tukajšnje pokopališče pokojnega, katero si je sam izbral za svoje zadnje počivališče. Naj v miru počiva! Sv. Jurij v Slov. goricah. Pri na3 je umrla nagle smrti Malčika Ornik, najmlajša hčerka ugledne veleposestnice Lize Ornik v Spodn. Gasteraju, v starosti 13 let. Prejšnji dan je še bila zdrava ter veselo prepevala krog svojih domačih; na večer jej je postalo slabo in ji takojšnja zdravniška pomoč ni nič pomagala. Sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče se je preselila v boljšo domovino ravno na isti dan, kakor njeni ljubi atek pred 11 leti, v navzočnosti ljubeče mamice, sester ter bratov. Rajna je bila najboljša učenka tukajšnje šole. Da je bila Malčika res priljubljena ter iz krščanske hiše, je pričal pogreb, katerega se je udeležilo veliko ljudi ter šolskih otrok s šopki in venci. Po pogrebu se je nabralo za novo bogoslovje 120 Din. Blagi mamici, sestram in bratom izrekamo naše so-žalje! Sv. Ana v Slov. goricah. Tudi letos je sadno drevje tukaj lepo obrodilo. Kupčija z jabolki je prav živahna. Sadjereja je tista panoga kmetijstva, ki nese tukaj največ dobička. Zato bomo v bodoče sadjereji posvetili še več skrbi V nedeljo dne 24. avgusta bode letos zadnja Telova procesija, ki se ob lepem vremenu slovesno vrši in v ravni črti pomika med Krembergom in Krihenbergom tja do Nedvedove kapelice, ki je letos lepo prenov ljena. — Fantje gremo v nedeljo dne 31. avgusta na mladeniški tabor k Sv. Trem Kraljem. — Dekleta pa imajo v soboto, nedeljo in v pondeljek na praznik Marijinega rojstva dne 6. 7. in 8. septembra tridnevne duhovne vaje. Ob sklepu bode sprejem v Marijino dru-fcbo in materinski dan. Radenci. »Slovenski Gospodar« kot ljubitelj ljudstva lahko poveš marsikaj v dobrobit svo jim, ko človek težko pove posamezniku, ker ie mnogokrat čutijo z resnico povedano besedo užaljene. Grda navada po naših vaseh in v splošnem je toliko priljubljeno zanimanje za sobližnjega, ki ga včasih oberejo do kosti. Ali bi ne bilo pametnejše, ko bi se v prostem času razpravljale koristne gospodarske in praktične naprave za naše domove, ki bi koristile posamezniku in dajale lep vzgled celi okolici, ne pa da trosijo razne čenče naokrog samo toliko, da se dela prepir in sovraštvo med sosedi in rojaki. Geslo nam bodi: brigaj se za sebe, da boš srečen, pusti vesele v sreči, nesrečne in žalostne pa tolaži, skušaj se iznebiti svojih napak, ki jih ima vsak, pa bo med našim podeželskim ljudstvom vladal mir in ljubezen, ki sta najbolj potrebna za današnji čas. Sv. Eolfank v Slov. gor. Tudi naši kmetje In posestniki soglašajo z dopisom od Sv. Andraža v Slov. gor. v »Gospodarju« radi danes tako zasovražene šmarniške trte. Sadjevca je malo in ga bo vsako leto manj,ker se bo vse drevje radi predlanske hude zime leto za letom posušilo. Amerikanski trs po večini radi neugodnih leg ne uspeva in kolikor ga je, ga uničujejo razne bolezni; edino pijačo, ki jo za dom imamo, pa nam hočejo odvzeti s posebnim obdavčenjem in končno s popolnim 'zsekom šmarniške trte. Če ie ni druaače ra- di obdavčenja, predlagamo, da ga plačajo samo oni, ki jo pridelajo toliko, da imajo od-višno za prodajo. Saj itak veliko nihče ne kupi tega vina, pa še to se lahko z zakonom zabrani, da potem šmarnica ne bo nič kriva slabih cen za boljše vino. Prosimo merodajne gospode pri banovinski upravi, da upoštevajo naše želje glede odredb, ki se tičejo samorod-nih trt. — Poročati imamo o srednje dobri letini. Pridelki na njivah in travnikih so razveseljivi. Ljubi Bog nam vedno pošilja dež ob pravem času. Sicer je del naše fare obiskala tudi toča, ki je napravila občutno škodo v goricah, smo bili vendar dozdaj obvarovani velikih uim, ki so zadele ponekod že druge o-kraje. Tudi gospodarsko napredni postajamo zadnje čase. Nekateri posestniki so si namreč že omislili motore do 4 konjskih sil za pogon mlatilnic in drugih strojev. — Vedno še čuje-mo, kako se delajo načrti za velike občine. Občani v Bišu ponovno zahtevajo, da se hočejo v tem slučaju ločiti iz mariborskega o-kraja in se priključiti ptujskemu, ako pride do velike občine pri Sv. Urbanu. Imajo vsestranske tehtne gospodarske razloge za to. Najboljše pa je, da ostane vse po starem, saj pregovor pravi: star denar in stari prijatelji so največ vredni! Ormož. Mestni občinski odbor je sklenil, da na lastne stroške razširi državno cesto med parkom pri cerkvi in hišo g. Kuhariča ter da postaviti na zid cementno ograjo. Ker je cerkev brezplačno prepustila za to potrebno zem" Ijišče, se je odbor na predlog vlč. g. župnika kot občinskega odbornika odločil, da da zid podaljšati in izpeljati stopnice proti cerkvi. Tam so se dosedaj pozimi otroci sankali in marsikateri obiskovalec cerkve je neusmiljeno spodrsnil in se poškodoval, tam so sej-marji razstavljali svojo robo, posebno suho robo. Zdaj bo konec teh nerednosti na tem pašniku sredi mesta, vse pa bo, se zdi, cerkvi in mestu v okras. — Pri kopanju so delavci izkopali za več zabojev človeških kosti. Blizu zakristije na pešpoti so našli 30 cm pod zemljo celo človeško okostje. Še nekaj let in dež ter hoja bi spravila okostje sama na dan. — Da je še dosti človeških kosti na tem kraju, je .razumljivo, ker je bilo še pred 143 leti o-krog cerkve pokopališče. Ko je cesar Jožsf II. leta 1782 s posebnim sanitetnim ediktom prepovedal pokopališča okrog cerkev in sploh v bližini človeških prebivališč, se je 5 let pozneje (1787) opustilo staro pokopališče in se napravilo novo tam, kjer stoji sedaj Hanže-ličev križ ob cesti v Ljutomer in Središče. \ra tem pokopališču je bila prva pokopana Marija Križanič, viničarka z Lešniškega vrha. Toda že čez 10 let se je ta prostor opustil in prodal nekemu Andreju Dolmaču, klobučarju v Ormožu. Dne 17. julija 1797 je našel Jcot prvi svoj grob na sedanjem pokopališču ob cesti k Sv. Tomažu neki Jurij Ivovačič, delavec na Hardeku. Tako ie sedanje pokopališče staro že 133 let. — Zanimivo je tudi to, da so iz materijala opuščene stare poko-pališčne ograje okrog cerkve sezidali 1. 1803 na cerkvenem zemljišču poleg cerkve šolo, ki je služila svojemu namenu do leta 1901, a so jo že vso razpadlo in zanemarjeno podrli lota 1906. Na mestu šole je sedaj park, ki ga oskrbuje občina, a je zemljišče cerkvena lpst. Že ob podiranju šole so izkopali mnogo človeških kosti. Upamo, da bodo naši predniki sedaj vsaj nekaj let zopet mirno počivali. Sv. Avguštin v Halozah. Letos je 15001etni-ca smrti sv. Avguština. Slovesna tridnevnica pri Sv. Avguštinu dne 28., 29. in 30. avgusta se vrši po sledečem redu: 1. Četrtek dne 23. avgusta: 1. ob šestih v Leskovcu sv. maša z blagoslovom, pridiga in spokorna procesija k Sv. Avguštinu: 2. ob desetih tam pridiga, sv. maša z blagoslovom; 3. ob štirih popoldne pridiga, večernice, spovedovanje. 2. Petek 29. avgusta: 1. ob šestih sv. mnša; Z. ob sedmih sv. maša z blagoslovom, pridiga; 3 .po pridigi sv. maša; 4. ob desetih pridiga, sv. maša z blagoslovom: 6. ob ¿tirih oriiizc., večernice. spovedovanje; 3. sobota dne 30. avgusta: 1. ob šestih sv. maša; 2. ob sedmih sv. maša z blagoslovom, pridiga; 3. po pridigi sv. maša; 4. ob desetih hrvatska pridiga, sv. maša z blagoslovom; 5. ob štirih hrvatska pridiga, večernice, spovedovanje. 4. Nedelja dne 31. avgusta: 1. ob šestih sv. maša; 2. ob sedmih sv. maša z blagoslovom, »Te Deum«, pridiga; 3. po pridigi sv. maša; 4. ob desetih pridiga, sv. maša. V četrtek naj se udeležijo tridnev-nice zlasti Leskovčani; v petek iz sosednih župnij Slovenije v procesijah; v soboto iz sosednih župnij Hrvatske v procesijah. Od daljših krajev pa naj romarji prihajajo, kakor jim ča3 bolje dopušča. Sv. Avguštin, prosi za našo lepo Jugoslavijo, da bi rastla in se kre^ pila v pravi veri, pa (la bi se v njej vedno bolj razvijalo tudi zemeljsko blagostanje državljanov! Sv. Duh na Stari gori. Jernejev sejem pri Sv. Duhu na Stari gori. se vrši letos v pondeljek dne 25. avgusta. Živinska tehtnica je na sejmišču prodajalcem in kupcem na razpolago. Sv. Jurij ob južni žel. Pred kratkim smo imeli v teku treh dni dva požara. Prvič je izbruhnil požar v petek dne 25. julija ob pol enih opoldne pri posestnici Alojziji Palir na Spodnjem vrhu pri Grobelnem. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, ki je bilo polno snopja, pripravljenega za mlačev. Ogenj je hipoma objel celo poslopje, da so komaj rešili živino. Vsled velike, vročine se je vnel tudi blizu stoječi kozolec. Zgorela je vsa krma, žito in razni stroji. Drugič je nastal ogenj naslednji pondeljek dne 28. julija pri Janezu Obrez, posestniku v Bezovju. Tudi pri njem je zgorelo gospodarsko poslopje. V nevarnosti je bila hiša, ki so jo oteli sosedni mlatiči. Oba požara so povzročili otroci. Naj bode to v svarilo staršem, da bodo imeli vžigalice na varnem pred otroci. Ker sta bila oba ponesrečenca nizko zavarovana, se priporoča, da jim dobri farani priskočijo na pomoč! Pilštanj. Prostovoljno gasilno društvo prit redi v nedeljo dne 7. septembra ob 3. uri po« poldne na občinskem pašniku v Lesičnem veliko tombolo z nad 400 krasnimi dobitki. Dobitki obstojajo iz ene velike svinje, ene male svinje, ovce, razna oblačila, čevlji, dežniki, -srajce, usnje cela boks koža, odeja, milo, sladkor, kava itd. Vsi dobitki bodo razstavljeni v nedeljo dne 24. avgusta v hiši g. Ko-stajnšeka na' Pilštanju v predpoldanskih u-rah, kjer si jih cenjeni igralci lahko ogledajo. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje dolga motorne brizgalne, vse gg. tovariše in prijatelje ter znance najtopljeje vabimo! — Društvo bo poskrbelo, da bodo cenjeni obiskovalci izven velikega užitka pri tomboli i-meli tudi prijetno zabavo. Na svidenje! — Odbor. Sv. Peter pod Sv. gorami. Na Sveti gori se bo letos vršil velik romarski tridnevni shod dne 6., 7. in 8. septembra. Romarske slovesnosti se prično že v petek, dne 5. septembra. V sredo, dne 9 septembra, je ob 10. uri na Sveti gori sejmska 3v. maša. V nedeljo dna 14. septembra, je pozno sv. opravilo ob 10. uri. Drugi dan dne 15. septembra pa več sv. ninš in slovesen sklep romarskih pobožnosti. Ob priliki tridnevnice dne 6., 7. in 8. septembra, in potem celo osmino do 15. septembra so podeljeni popolni odpustki. Vsi prijatelji sveto-gorske Matere božje, ki v krasnem hramu božjem, spadajočim med najslavnejše slovenske božje poti, kraljuje že stoletja, ste prav iskreno vabljeni. Romarjem, ki se žele poslu-žiti celjskega mestnega autobusa, navajamo sledeči vezni re'V železniška postaja Grobel-no (restavracija Vuga) odhod ob 13.15, prihod v Sv. Peter rod Sv. lorami ob 16.19. in odhod ob 19—, prihnd v Sv. Peter pod Sv. gorami ob 20 55, orlhid iz Sv. Petra ob 5.45, nribo 1 v r^e'111 ob 7 Vi ter odhod iz Sv. Petra ob 17.5°, nviiiod na C robe! no ob 20 '¡9. Potniki na in iz Maribora imaio zjutraj in zvečer svi» e vlakom na Grobelnem. Trmoglavež. Sodnik: »Oče Slamnik, pravdo ste dobili!« — Slamnik: »Pa re-kuriram, gospod sodnik!« — Sodnik: »Zakaj, ko ste dobili pravdo, ste li blazni?« — Slamnik: »Ne, nisem blazen; a pri višjem sodišču naj tpdi zvedo, da Imam prav!« Zanesljivo znamenje. Boštjan: »Kako te vzprejme žena, kadar prideš pozno V noč iz krčme domov?« -— Nace: »To spoznam že v kuhinji, skozi katero hodim v svojo sobo!« — Boštjan: »Po čem?« — Po metli! Če je v kuhinji, tedaj je dobro!« — Boštjan: »In če je ni?« — Nace: »No, če je ni, tedaj jo ima žena pri sebi in potem —!« Čudna potnika. Nedavno sta se pripeljali po železnici v živinskem vagonu v posebnem zaboju v Trst dve gos-ki. Na zaboju je visela tablica z napisom: »Cenjeni gospod! Midve sve iz vasi blizu Prage ter potujeve v Trst. Prosive, vlijte nama nekoliko vode v korito, ker sve žejni! — Hvala lepa!« Zamcčilnik je šel v hlev, ker se je nadejal, da bo vsak hip krava po vrgla. Toda kravi se ni nikamor mudilo. Zato je postavil sina Janeza v hlev, da pazi, sam pa je prišel večkrat gledat. Ko je zopet stopil v hlev in videl, kako krava žre, Janez pa je stal pri kravi, ga je popadla jeza ter je zaklical Janezu: »Tak pojdi proč! Če te krava vidi, da stojiš tu tako neumno, bo mislila, da je tele že povrgla!« Mati: »Fric, kje pa si?« — Fric: »V vrtu, mama.« — Mati: »Ali fant, ti si ja do kolena v blatu!« — Fric: »Sam sem se vsadil in hočem videti, če rastem.« Ha dežju. Gost: »Ali imate klet dobro pokrito?« — Krčmar: »I, seveda! Zakaj pa vprašate?« Gost: »Ker je na vino, ki ste mi ga prinesli, menda deževalo!« Slab prijatelj. A: »Kaj, ali še živiš? Pa so mi pravili, da si že davno umrl!« B: »No, ti pa si mi res ljub prijatelj, še na moj pogreb nisi prišel!« Nesporazum. Najemnik: »Ali veste, gospodična Zinka, da mi kradete nočni mir? Zaradi vas ne morem več zaspati.« — »To me je zelo iznenadilo, gospod Klemen! Govorite, prosim, o tej zadevi z mamo«, je zardevajoč odvrnila mlada dama. — »Z gospo mamo naj govorim? Pa sem vendar ves čas mislil, da ste Vi tista, ki vsak večer do pol noči po glasovirju razbija.« Občutljiv zet. »Zakaj pa ste vašemu psu rep odsekali?« — »Nisem mogel prenesti, da je od veselja z repom mahal, če je prišla tašča na obisk.« Skrb. Stric: »No, Mihec, ali se veseliš šolskih počitnic?« Mihec: »Prav nič!« Stric: »Kako to?« Mihec: »Ker moram ves čas misliti, da jih bo kmalu konec in da bom moral spet v šolo. Raztresen. Gost v hotelu jezno: »Tu prinašam eno stenico, katero sem ravnokar našel v moji postelji!« — Ravnatelj hotela, ki je zaposlen, razstre-seno: »Najdene stvari oddajte, prosim, pri vratarju!« •Sn. Borna 110 Din črni ševrot čevlji 1 Somo m Din Samo Z3S Din črni boks čevlji | modro barvaš, čevlji i Razpošilja Trgousfii dom Stermochl, EbIIb št.2^ Neodgovarjajočo se zamenja ali vrne denar. Novi veliki ilustrirani cenik z več tisoč slikami se pošlje vsakemu zastonj. 1004/2 Žalosten radi darov. Branko je bil bogato obdarovan od božičeka z raznimi igračami. Mamica ga je vprašala: »Ali nič nisi vesel teh lepih igrač?« — Branko: »Bi že bil vesel, samo spomnil sem se, kolikokrat me bo ata nate-pel, ko bom te igrače potrl.« Zahvala. 1007 Podpisani izrekam tem potom najlepšo zahvalo za tako hitro in točno izplačilo zavarovalnine po požaru mojega poslopja ki mi je pogorelo. Obenem naj topleje priporočam vsemu slovenskemu narodu da se poslužuje le naše domače banske „Slavije" v Ljubljani. Torej še enkrat najlepša hvala vodstvu zavarovalnice kakor tudi tuk. cenilcu g. Juracu. Vitanje, S. avg. 1930. ]os. TepeJ, trg. Kupim ali vzamem v najem malo hišo z nekaj zemlje v okraju Slov. Bistrica. Perko M., Maribor, Betnavska cesta 45. 1023 V malih oznanilih stane j vsaka beseda Din 1'20. Najmanjša cena za oglas I je 8 Din. Manjši zneski se • lahko pošljejo v znamkah. \ Hala oziiniiiM Mali oglasi se objavljajo samo ' se PLAČAJO NAPREJ! zm Upravništvo odgovarja j na razna vprašanj a samo ! i takrat, ako je priložena i ; znamka za 2 Din za od-' ! govor. Upravništvo. \ ODC30000000000000000000000(3000nnooooO Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik. Pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. 895 Pozor! Telefon 25-81. Pozor! Namizna Jabolka in obrane slive kupuje dnevno vsako množino Štajerska sadjarska zadruga, Maribor, Miklošičeva ulica 2, proti takojšnjemu plačilu. Sadjarji, dobavljajte Vaše sadje naši zadrugi! 953 Hrastove In bukove prage (švelerje) za takoj in pozneje kupi vsako množino Rudolf Der-gan, trgovec, Laško. 991 Stara strešna opeka se proda: Maribor, Melj-ska cesta 64. 1013 Dvoclllndersko motorno kolo poceni naprodaj: Franc Vivod, Spodnja Polskava. 1015 Sodarske pomočnike sprejme pri prosti oskrbi Fran Replč, sodar, Ljubljana, Trnovo. — Istotam se sprejme vajenec, ki je že malo vešč temu delu. 992 Prihodnje šolsko leto sprejmem dijake ali dijakinje na stanovanje s hrano, glasovir na razpolago ter inštrukcija v hiši v vseh predmetih po dijaku višjega gimnazijskega razreda. Mirna in solnčna lega. Plača po dogovoru. Vprašati: Sinčič, Serčeva ulica It 234, v bližini parka v Mariboru. 1017 Dva pridna dijaka se sprejmeta na celo oskrbo. Maribor, Mlinska ulica štev. 31, drugo dvorišče. 1016 Razpisano je mesto orlganista v Šmarju pri Jelšah. Obrtniki imajo prednost. 975 Majer in viničar se sprejmeta pri Mohorko, trgovina ,Lajtersberg št. 250. 1018 Iščem sposobnega majerja z več delavnimi močmi: Mavrenčič, Maribor, Meljska cesta št. 64. 1012 Viničar z dvema ali tremi delavci brez otrok se sprejme. Naslov v upravi lista. 952 Proda se posestvo 8 oralov, tik državne ceste Maribor—Ptuj v Rošnji št. 27. 1019 Hišo enodružinsko novozidano, z vrtom, proda ugodno: Kmetič Miha, Tezno pri Mariboru, Ptujska cesta 175. 1014 Dvojno krasno posestvo se proda, oboje leteče v Njivercah v Zgornji Hajdini pri Ptuju. Prvemu je cena 20.000 Din; drugo ima novo gospodarsko poslopje. Širovnik Anton. 1010 Posestvo 10 oralov, vinograd, njive, sadonos-nik, gozd, travnik, se proda. Naslov v upravi lista. 1009 Prodam vinogradno posestvo Razvanje št. 87. Vpraša se: Čreta štev 22, Slivnica pri Mariboru. 1011 Solidna preskrba dijakom, posebna zračna soba, tečna dobra hrana, ugodni pogoji. Naslov: Anica Ljubi, Maribor, Koroška cesta 17. 1024 Vajenca In pomočnika sprejme Janko Lešnik, sodarski mojster, Sv. Martin, Vurberg. 1021 Opekarski mojster (preddekivec) s pomočniki za izdelavo ročne zidne opeke se sprejme takoj ali na spomlad. Fr. Kramberger, pos., Gočova, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 1028 Proda se lepo posestvo 30 oralov v bližini Maribora. Zrkovce 23. 1020 Dve lepi posestvi, obstoječi iz njiv, travnikov, sadonosnika, vinogradov in šum. Hiši, gospodarska poslopja, velika klet in preša vse zidano ter v dobrem stanju, 10 minut od farne cerkve na prodaj. Lastnik V. Plohi, Zagorje, Sv. Tomaž pri Ormožu. 1022 Enostanovanjska hiša z 1 oralom zemlje se proda: Dolgoše št. 79 pri Mariboru. 1025 Kupim hišo od 15 do 20.000 Din v trgu ali mestu na Štajerskem. Marija Ljube, šivilja, Spodnji Gries šte. 18, Gornja Radgona. 1029 V Slov. Bistrici je na prodaj novozgrajena, enonadstropna, vili podobna hiša, obstoječa iz 3 kuhinj s 13 prostorami, s kletjo, v kleti dobra pitna, na oba kraja tekoča voda. Pri hiši 1 oral sadonosnika, stiskalnica, 5 minut od mesta 2 orala prvovrstnih njiv, po nizki ceni, blizu cerkve. Ivan Lender, pos., Slov. Bistrica. 1026 Preklic. Obžalujem, da sem gospo Marijo Ovčar, babico v Slovenjgradcu, . obrekovala glede njenih babičnih zmožnosti in uspehov. Preklicujem vsa ta obrekovanja, do katerih sem bila zapeljana po brezvestnih osebah. Šmartno dne 18. 8. 1930. — Marija Kolman, posestni ca v Šmartnu. 1027 1 CELJSKA USTANOVLJENA LEÏA 1581 Sprejema hranilno vloge cd vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. v lasšnl Hiš! Narodni dom Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstva Izdaja Uverenja za.izvoz blaga. Za varnost iiraniinm vlog famCl poleg lastnega a&fivisega premoženja po Din 100,000.00© — —=--- še ¡aslna glavnica m rezerve, hI znašajo shupaj nas Din 14,900.000'—. =^===— Aleksandrova c. št. Ü Poclrosiraicl 2 >» A ° 2 "3 ® - cg > "S ."S JO A ' a s .2 ° o ® - tí ■31 S s, * a tí a -m '7 S g,»1"1 ° 03 . -S -S a N ¿j -< > a '5 « á tí ç; cd oj S O u ft ft C3 j< ° m JO C tí o cti > X) 33 gá 2 M A a » o tí a> a o M fl "o i-! m S T 2 M . »ra ft «.—c M n -- C "i m Ji Ifí ■S ° S ft 2 - S 5 o JO -3 ~ 2 ej tí ® « "S 3 S s n. O N ° "tí ft H 03 « a a S ®5 S >5 JO ü-o Sprejme se pekovski učenec z vso oskrlro. Vaupotič, pekarna, SI. Bistrica. 980 Majorja z več delavskimi močmi sprejme Aleksander Misita, posestnik, Jarenina 47. 956 Služkinjo oziroma kuharico, zdravo, pridno in pošteno sprejmem v stalno šlužbo. Vprašati: Ambrožič, Celje, Miklošičeva 5. 1001 Sprejme se 5—6 let staro dekle za svojo. Naslov v upravi. 993 Išče so pridna in poštena služkinja z dobrimi spričevali; dobra plača. "Naslov v upravi lista. 997 Trgovina in gostilna se vzam,e v najem. Ponudbe na upravo lista. 998 Hiše in zemljišča prodaja ugodno posredovalnica Lesjak, Teharje 14. 1003 Dijaki se sprejmejo na dobro meščansko hrano, solnčno snažno stanovanje in skrbno nadzorstvo. Mestin-šek, Maribor, Koroška cesta 19 I. 999 Sprejmeta se dva dijaka od 14 let z V30 oskrbo. Naslov pove uprava lista. 1.005 m 90S Ho je perils s@pel na Muge, si pametna gospodinja ielho pranje olajša le s pravim Maniifakturna trgovina Franc Ureit / Celje priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vs akovrstnega manufakturnega in modnega blaga. ■»!■■ I—■ IMIHIMIII !■■! .• ■■•»TMeiarjM t ^mj —1.1 il ■■— i ■■—-t Največja izbiral Najboljša postrežba] Nizke cene! 975 P. n. občinstvu se naznanja da je prevzel glavno zastopstvo za mesto Ptuj in daljno okolico angleške zavarovalnice COMMERCIAL UNION g.G. PICHLER v PTUJU, Oiušiveni dois, Voinjakava ulici št.3. Isti sprejema tudi zastopnike za bližnje vasi proti visoki proviziji. 1008 COMMERCIAL UNION delniška zavarovalna družba, podružnica za Slovenijo v Ljubîjanl. i Zahvala. Za vse izra.ze sožalja ob smrti vlč. g. Jof. ffl§rliiicič-i vpokojenega župnika v Žičah in za številno spremstvo na zadnji poti se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala preč. g. prelatu dr. M. Slaviču, mil. g. arhidijakonu Fr. Tovorniku in mil. g. proštu dr. Iv. Žagarju za vodstvo pogreba, g. župniku Francu Hohnjecu za ganljive poslovilne besede v cerkvi, pevskemu zboru pod vodstvom g. organista A. Smogavca za ganljive žalostinke, ter vsem gg. duhovnim sobratom in vsem žup-ljanom, ki so v tako obilnem številu spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku. Bog plačaj! 1002 Žalujoči sorodniki. j ü Mdor ü „Sloo, šospodarju" oglašuje, uspeha se raduje! Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta il@ ¥ lasmi, isovozgralenl palači Pred frančiškansko cerhwll® BzvrSufe ¥§€ bančne pssle n&thaiantaeje. leKočeni raCnnse. - :. -- Naj¥lš|£ o&resforanje ¥log m knjižite m w prodajalce sreclc državne razredne loterije. 193 Stekla Porcelana Svetiljk Ogledal Okvirjev SUk Kipov Vsakovrstnih šip i. i, d. vrlsikdh Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba, 23 Večja posestva z vini-čarijo, 36 joh, se radi družinskih razmer po ceni proda. Skupno ali viničarija posebej, se eventualno tudi par-celira. Vinko Plohi, Zagorje, Sv. Tomaž p. Ormožu. 983 Na prodaj imam suh hrastov les za kompl. prežo. Nadalje mlin s pogonom na vitelj ali motor in dva para dobro ohranjene težke konjske opreme: Henrik Sarnitz, posestnik pri Sv. Lenartu v Slovenskih gor. 979 Čevlje vsakovrstne izdeluje po, meri in ima zalogo v lastni! delavnici po najnižjih cenah.' Ivan Krois, Maribor, Koroška cesta 18._968 Posečajte »Mariborski dvor« Andrej Oset. Prenočišča, gostilna, garaže, kopalnice, omnibus. 930 mi® P@§CSl¥@ prTcS od Ptuja 12 km proti Radgoni. Od Sv. Lovrenca Slov. gor. 20 minut. Prostovoljna dražba 31. avg. 1.1. ob 13. uri, Oblaki 69. __990 Satijeretci pozor! Jabolka namizna vseh vrst in tudi za prešanje kupuje po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačila vsako količino, TRGOVINA I. L. GAJ ŠE K Maribor, KoroSka cesta 63. 1000 Zlato uro zasionf ter mnoge druge dragocene darove dobe odjemalci strokovno urar-sko tvrdke H.SUTTNER. Hatančnejo o tem v novi veliki ilustrirani domači knjigi, katoro tudi Vi brezplačno dobite, ato jo zahtevate od tvrdko Suttner. — V isti bodete našli pravo švicarske žepno jH jB Din. Dalje, za- ||J| Din ter prave An-ure po od Trs pestne uro od ker budilke za Din; dalje ure nihalke, zidne in kuhinjske ure, verižice, Tr«y prstane, okrasno prodmete in darove iz zlata, srebra i.t.d. v ogromni izbiri po skoro originalnih tvorniških cenah! Zahtevajte takoj sedaj to brezplačno veliko domačo knjigo od tvrdke 211 i. §uiiMits mrnmm u.m% SPLIT0 A. O. JSA CEMENT POMTE.AMO, SP£IT. Generalno zastopstvo „ALPEKO" TRG. 1NDUSTR. DRUŠTVO, Ljubljana, Masarykova 23. javlja, da jo odprl Miklošičevo, cesto štev. 21 nova hiša Vzajemne zavarovalnice. — Tel. št. 2912. najboljše in najvarnejše pri ^k Jk Jh. Jlk ^k A A A A A A A A ylkA A ^dk A 4 4 4 4 4 4 ipodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. i^r Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. Tp] varnost 1-aratsiIlsTlSrt viocj jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i ► ► > > > > *w ^r v ^r ▼▼▼ ^r v v v v v ^ a Predi?» s! nauavife poletno blago o&Sščile 1 HE Največja modna trgovina v Sloveniji, meri 98 V« mtr z 36 ve- | likimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi q čudovito nizke cene. V koraffekcljl plašči od 300 Din 0 naprej kakor tudi vse bisgo ceneje kol drugod. ® Modne knjige zastonj. 728 Modne knjige zastonj. | laaaBESsaKSsasnaaKEaisaasaaasiaEaBBassBHBn a Stekleno lilafi® ^iv^lav, razne kipe i. t. d. kupite najboljše pri stari Celjski steklarni . K Uničil, Ccife, issnn 'Brušena in navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih stavbah. 691 Jermene za stroje in za šivati, «o blank usnje itd. nudi oo V I L H. B A D L Maribor, Glavni trg. Sprejme se takoj ši-vilska učenka. Naslov v upravi. 994 B=med. univ. Of mar H. Majerlč se je vrnil s študijskega potovanja iz inozemstva ter ordinira zopet v Ormožu ši. 62 TRI PREDNOSTI Blago za moške obleke in spomladanske plašče. - Blago za darnska kostime, plašče in obleke. - Cefiri} oks/ordi in poplini za moške srajce. -Crepe-de-chine, crepe-saten, crepe-georgette, crepe-marochine. - Bern-berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno v veliki izbiri. RNIK, MARIBOR KOROŠKA CESTA STEV 9. I. Ogromna izbira. II. Izbama kvaliteta. III. HizkB cene in plačilne olajšave. 656 Najvarnejše in najboljše naložite denar pri regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo u novi Isstni polooi no voplu Hrolja Petra ceste in Vodnice ulice Za hranilne vloge jamži poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posesinikov z vsem svojim premoženjem. 192 Stanje hranilnih vlog znaša nnd Din 85,000.000-—. Posojila na vknjižbo, po-rošlvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Renlni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Tickor; TIskarna av. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — lireilnik: lanuš Goleč, novinar v Mariboru, fa* Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik; Janu& Goloa v Mariboru,