1 Today the Sl ovene študent s, merah er Spit tal and Kellerberg, left the ir camps dies on the University at Grat. It moanh of D-P Čamp3 at Lienz, to coniinue their stu- for them and f or ali Slovenes very mucia. This was made possiblo by the k±nd support of differejat English authorities and of U.N.R.H.A v/ho will run the študenta camp at Graz. We appreciate dceply the lielpfufaess of the English M.'G.'s. at Klagenfurt and Graz and we thank especially to Col. Hall of the M.G.• Kln. enfurt, to Major Richards-, Coirmandant of the D.P. Camp Peggez. Lienz, to ali other Commandants of D.P. Camp.s, to Mr.Corrnvall of U,1T,R*R«A. , to Miss Couper of the B.R.C., Graz, and for everykin& cf help given by the raembers of the F.AdJ* The Slovenes will never forget anyono who has given them help and assistanoe in the time' of their di-stress. n nMfil AU JU Danes je slovenska begunska akademska mladina s Tirolske in Koroške odpotovala v Grad e er, da bo tam nadaljevala vseušiliš- kc študije. Iz Lienza jih je odšlo 49, iz Spittala 23, iz Keller- berga 13 in iz Judenburga 2. Že v rednih razmerah stavi vsak narod svoje najve&jo upe v akademsko mladino, ker iz nje bodo izšli'bodoči narodni Vodi- telji in javni delavci, S še vse vešjim upanjem pa gleda naš zde- cimirani narod na redke fante in dekleta, ki so se srešno rešili iz vojne vihre in odhajajo, da se zopet v miru lotijo znanstve¬ nega študija ter tako pripravljajo na bo;do&i poklic in delo za Da je slovenski akademski mladini omogočen redni.študij na Štev. 14 . --- Doma6i glasovi, IG.XI.1945« - Str. vseučilišču , gre zahvale raznim angleškim oblastem in UNRRI, ki bo akademsko taborišče v Gradcu vodila. Predvsem moramo biti hva¬ ležni brit.vojaškima vladama v Celovcu in Gradcu, zlasti še pol¬ begunskega taborišča majorju Richardsu, vsem poveljnikom drugih begunskih taborišč, g. Cornwalldu pri UNRRI, gdČ.Couper pri brit. Rdečem križu v Gradcu in vsem članom organizacije F.A.U., sode¬ lavcem pri Rdečem, križu, za vso njih požrtvovalno pomoč. Salzburger ITachrichten so objavile pred enim tednom tale značilen članeks skozi našo deželo. V nekaterih krajih lahko govorimo naravnost o sovražnem razpoloženju proti tujcem. Danes objavljamo na dru¬ gem mestu pismo, ki je najbolj značilno izmed vseh. Neki tujec se v njem bridko pritožuje o doživetih- krivicah in tudi ne ste- di s hudimi očitki. Prav gotovo se bo oglasilo nešteto čibateljev, ki bodo strastno ugovarjali., češ, od 1,1934 se je položaj te¬ meljito spremenil. Tujci* ki so včasih kot 'turisti prinašali de* nar v deželo, so danes - lepo povedano - prisilni gostje, ki nam še tisto malo, kar imamo, pomagajo snesti. Ne smemo tudi zamol¬ čati, da se dnevno dogajajo ropanja, posebno na podeželju, čigar povzročitelji so inozemci. Kmečko prebivalstvo je brez moči in tudi avstrijska policija je še prešibka. Nič čudno potem, če so ti kmetje polni mrž^je do tujcev in če ta mržnja preide se na njihove sosede, ki jih lahko vsak čas kaj takega zadene. Vse to je razumljivo, vendar pa moram na nekaj opozoriti. Vedno je treba postopati pravično. Pomisliti moramo, da tujci in preseljene!, ki so danes še v Avstriji, nikakor niso prostovoljno prispeli, temveč, da so jih k temu prisilili Hitlerjevi biriči. Dejstvo je tudi, da niso vsi nevarni elementi, je pač tako kot povsod, gotov del - včasih zelo majhen •• zagreši sramotne stva¬ ri, zaradi katerih potem najbolj trpijo dostojni ljudje, katere pa z onimi vred mečejo v en koš. Ti ljudje, ki se v različnih na¬ rodnih odborih z vso_silo borijo proti zločinskim elementom svo¬ je narodnosti, zaslužijo vso čast in podporo. Dejstvo je tudi, da so pod Hitlerjem zelo radi pošiljali vse slabe in kriminalne elemente v Avstrijo. Treba je tudi ugo¬ toviti, da je danes večina najnevarnejših prešeljencev že poslana nazaj v domovino. To tudi ni majhna zasluga neutrudnega dela na¬ rodnih odborov. Kar je danes pri nas še Poljakov, Jugoslovanov, Francozov, Madžarov in drugih narodnosti, - ne pozabite Dunaj¬ čanov - so to večinoma izobraženi ljudje, ali pa visoko kvalifi¬ cirani delavci, ki jih nikakor ne smemo zamenjati s kriminalnimi tipi. Nasprotno, ti ljudje lahko postanejo jutri prijatelji Av¬ strije. Ne pozabimo> da ne bo ostalo vedno tako, kot je danes; da bomo v bližnji bodočnosti prav veseli, če bo Avstrija spet po- kovniku Hallu pri celovški vojaški vladi, poveljniku lienškega Slovenci ne bomo pomoči, ki jo v stiski, ki nas je zadela, prejemamo, nikoli pozabili. Štev.14. Domači glasovi, 1 .XI.1945* Q -f* 7"* 'A stala tujsko--prometno središča in da bi bojkot naši deželi uteg¬ nil biti hud gospodarski udarec. oma d