214
Nekoliko črtic o obdelovanji in letini
našega ljubljanskega močvirja.
Po dolgem mrazu začela je vendar gorkota svojo moč razvijati. 12. dne junija je bila se slana, toda škode je naredila le na visokem šotnem svetu, kjer je fižol opalila. A poslednji gorki dnevi delali so v rasti kar čudeže. Trave so se letos Jako dobro obnesle, ako-prem je spomladanska rušnja slabo kazala. Ozimina je v jesenski povodnji močno potonila; sejali smo potem rž še nekoliko dni pred Božičem, in kar je še praznega ostalo, obsejaii smo z jaro ržjo. Pšenico je povodenj v nekaterih krajih popolno i z plula. Jaz rabim ta izraz, ker voda pri nas ne dela samo škode, da s potopom rastlinsko življenje vduši, ampak voda odnese po obdelovanji v puhlico spremenjeni šotni svet, korenine ostanejo izprane pri vrhu, toliko, da se še rastlina tal drži. Odkrite korenine prežene mraz ter jih pomladanski vetrovi posušijo. Maja meseca se je pa, ker je bila letošnja pomlad ugodna, vendar tako obrastla, da še na trdem nisem lepše videl. Da takim nezgodam v okom pridem, sejal bom v prihodnje vso ozimino pod brazdo, ker sem po izkušnjah izprevidel, da se letaka setev popolno hrani, tudi ako pride pod vodo, kajti globoko zaraščenih korenin voda izpirati ne more.
Dragi bralec, vskliknil bodea gotovo: kaj, na močvirji tam v Lipah pšenico pridelujete? Kako je to mogoče, vsaj šotni svet ni za drugo nego za kako rž; ovsa, krompirja in fižola pa iz tega kraja tako nikdo ne obrajta, ker se ti pridelki na šoti razviti ne morejo. Res je taka, a jaz se držim načela, da vsak svet po umnem obdelovanji rastlini dati more le to , kar ima. Šota je iz samih rastlin sestavljena, katere v svoj razkroj ne potrebujejo druzega, kakor mirno kalužo brez rudnin. Le kjer so ti pogoji, ondi raste ta tvarina vspešno, tu se kopiči mah (Hochmoor). Uže narašČeni mah uničuje tekoča voda ter odnaša šotno trohnoto, pustivši jo v globelih. Taki kraji po zvrsujoči razkrojitvi vpadajo zaraščivši se s bičjem in ločjem; imenujejo se potem blato (Niedermoor).
Vse močvirje ni enako plodno, najboljše so zapuščene stare struge ali oni prostori, kamor je blatna voda nastopala. Kolikor globočeje se gre pod šoto, tem rodo-vitneji prihaja svet, kajti kolikor bolj globoko se vde-luje, toliko bolj nasitena je šotna pola z redivnimi rudninami, posebno s kalijem in fosforno kislino. Slednjič se še le za obdelovanje prava plast: ilovica in glina odkrije. To je prava pola za pridelke v podnebji našem. Kdor ne verjame, naj stopi na goriško polje ob Lipen-ski cesti ali pa na parcele pod cesarskim vrtom ležeče.
Zato požigam in režem v eno mer, uže imam njive, iz katerih sem mahovito plast večinoma odpravil ne glede na trditve nekaterih teoretikarjev, da se naše močvirje s požiganjem pogubno, neumno obdeluje. Po teh nižavah sejem navadno hribovsko pšenico, katera mi, ako je ugoden svet pripraven, lepo pleni. Najbolj jej tekne fižolišče in prosišče. Varujem se pa jej z živinskim gnojem gnojiti, ker potem rada poleže in neenako zori, tudi se takošne rada rja prijemlje in zrna nikoli tako ne napolni, kakor na nepognojeni njivi.
Krompir in fižol potrebujeta posebno dober suh svet. Gledati je vrhu tega na to, da ni puhličast, sicer setev do malega uniči bramor in drugi mrčes , ki se v puhlici tako množi, da ima skoraj vsaka korenina svojega jeduha. Taka še tako zagnojena njiva ne obrodi ničesar, tu ni druzega pripomočka, kakor ogenj.
Sadil sem razen zgodnjega in poznega rožnika letos prvič šampinijonca, katerega sem iz vrta c. kr. kmetijske družbe v poskušnjo dobil. Vsadil sem ga, kakor imam navado, v vrste po 06 metra narazen. Prišel je lepo ven, lepo se razvija in uže pripravlja cvet.    O pridelku hočem o svojem času poročati.
Ako bo vreme suho, pričakuje letos močvirec obilnega pridelka, saj ga mu je pa tudi treba, ker bo po novi vcenitvi bolj obložen nego do zdaj.
V  prihodnje poročam kaj več o mojih skušnjah, pa tudi o tem, zakaj Topčiderci gnoja iz hlevov ne obrajtajo.
V  Lipah junija meseca.                         M. Peruzzi.