Pomoč ljudem ob Dravi Vrsta novosti na 17. Skirci Spomini na veseli december „ w-"' ""jTli/ Letos Orlovo leto Varčevanje še nikoli ni bilo tako preprosto Odslej lahko v NLB Kliku, kjerkoli in kadarkoli, sklenem varčevanje za otroka, depozit za družinske počitnice, naročim plačilno kartico ali preverim stanje na računu ... Vedno sem prva na vrsti in še prihranim pri plačilu položnic. Pod nadzorom imam tudi svoj proračun in tako vem, koliko sem zapravila za pasje priboljške in druge razvade. Preprosto. nlbO www.nlb.si/klik Kontaktni center: 01 477 20 00 Bodimo solidarni in enotni! Veseli december in leto 2012 sta po razigrani najdaljši noči v letu utonila v spomine, mi pa smo se prebudili v trdi resničnosti trinajstice. Nobenega napovedanega konca sveta nismo dočakali, vendar tudi obeti niso najbolj rožnati. Moramo dalje z vso popotnico lanskega leta. Če bi se uresničile želje, ki smo jih slišali v pred-novoletnem času, bi se nam sicer obetalo lepo življenje, žal pa so razmere v deželici pod Alpami precej bolj zaskrbljujoče. V resnih ocenah zapuščine preteklega leta in ob napovedovanju tistega, kar nas še čaka, smo slišali bolj malo takega, kar bi nas lahko navdajalo z optimizmom. Včasih so govorili, da je trinajstica nesrečna številka, v zadnjem času pa ljudje spreminjajo mnenje in jo razglašajo za srečno. Razni športniki pa tudi drugi vraževerneži si to številko želijo. Pustimo se presenetiti! Mogoče pa bo le držal rek: »Začetek slab, konec dober!« Večini je jasno, da bodo morali nepošteni politiki, ki so do zdaj mislili le na svoje in strankarske interese, zapustiti politični oder. Kdaj in kako se bo to zgodilo, tudi tisti, ki napovedujejo iz kristalnih krogel ali kavine usedline, še ne vedo. Čeprav že vrabci na strehi čivkajo, da je sedanje politično vodstvo izgubilo vse zaupanje, se oblasti še kar oklepajo, a čas ni na njihovi strani. Čim prej bodo začeli plačevati kazen za svoje grehe, tem bolje bo za vse! A kdo bo prišel na njihovo mesto? Politika je žal že dolgo umazana stvar, mamilo, ki mami častihlepneže, ki so se pripravljeni tudi pretvarjati in marsikaj narediti, da bi se prigrebli do političnih vzvodov moči in odločanja. Ne potrebujemo takih, ki bi nas pripeljali z dežja pod kap, ob tem pa bi le zamenjali barve kravat. Ne rečem, da med politiki ni poštenih, takih, ki želijo dobro vsem in ob tem ne mislijo na svoje dobičke. Vseeno pa se držim starega pravila, da politiku ne smeš verjeti na besedo, ampak je treba videti, kaj in kako dela. Šele rezultati njegovega dela so tisti, ki mu dajo verodostojnost. Paziti se je treba tudi tistih, ki še vedno menijo, da namen posvečuje sredstva. Vse cilje je treba doseči pošteno! Potrebujemo voditelje, ki ne bodo preusmerjali pozornosti na stare razprtije in spodbujali razdorov, da bi lažje vladali. Okostnjake je treba potisnili v ropotarnico in dopustili zgodovinarjem, da korektno opravljajo svoje delo, politiki pa naj se usmerijo v gradnjo lepšega sveta za naše zanamce. Zombiji v omarah so lahko le svarilo in poduk, ne smejo pa zavladati v našem sedanjem in prihodnjem življenju. Ne smejo zastrupljati odnosov sedanjosti. Naši bodoči voditelji se bodo morali predvsem usmeriti k iskanju strateških ciljev in poti, ki bodo pomagale k po- Slika na naslovnici Zima, zima bela, vrh gore sedela Foto: Miro Štebe novnemu zagonu gospodarstva, ki bodo prinesle delo in zaslužek vsem poštenim državljanom. Graditi bo treba mostove, povezovati ljudi in predvsem omogočiti, da poštenost, pravičnost, modrost in prizadevno delo dobijo nazaj svojo veljavo. Sedanji politiki, bankirji, finančniki in drugi, ki so svet in našo malo deželico pripeljali v krizo, rešitve ne poznajo, ljudje pa niso neumni in vedo, da je barabijam treba reči: »Dosti vas imamo!« Zato se dogajajo protesti in »ulica«. Spet si narod vse bolj jemlje pravico, da odloča o svoji usodi. Z množicami se da manipulirati, pa vendar je v ljudeh še zadosti modrosti in človeškega ponosa, da vedo, kaj je prav in kaj ne. Eden od dokazov tega je tudi dobrodelna akcija, ki so jo sprožili člani novoustanovljenega trzinskega društva Trzin je naš dom. Čeprav ima vodstvo društva verjetno tudi politične ambicije, je izjemno pohvalno, da so se odločili pomagati tistim, ki so jih prizadele jesenske katastrofalne poplave. Pozvali so Trzince, da naj pomagajo s svojimi prispevki poplavljencem, odziv pa je presenetil vse. Ko to pišem, so Tomaž Pevc in njegovi prijatelji v kraje ob Dravi, kjer so razbesnele vode povzročile največje razdejanje, odpeljali že sedem kombijev pomoči, z akcijo pa bodo še nadaljevali. Njihovo prizadevanje priča, da solidarnost, volja pomagati tistim, ki so v stiski, še živi, in da je med Trzinci dosti dobrih ljudi, ki jim ni vseeno za druge. Minulo silvestrovanje za številne prebivalce na bregovih rek, ki so jim v poplavah uničevale in odnašale imetje, ni bilo tako veselo, kot bi si zaslužili. Marsikaj so izgubili in marsikje bo treba začeti na novo, vseeno pa verjamem, da jim je lažje pri srcu, ko vidijo, da jih dobri ljudje s pomočjo najdejo kar sami. Z darovi, ki so jim jih poslali Trzinci, in jih še bodo, zagotovo niso mogli nadoknaditi vseh izgub, pomembno pa je zavedanje, da tudi drugim ni vseeno za njihovo nesrečo in težave. Mogoče bo vzgled spodbudil še koga in da bodo tudi občinske oblasti na poplavnih območjih priskočile na pomoč pri učinkovitejšem razdeljevanju pomoči. Najprej so ponudbo o pomoči namreč kar prezrle, zdaj, ko so na to postali pozorni tudi mediji, pa upamo, da bo razdeljevanje pomoči v prave roke postalo še uspešnejše. Ob tem pa upamo tudi, da bo solidarnost zaživela med vsemi državljani Slovenije, da bomo znali odstraniti rakasto tvorbo pokvarjenih politikov in omogočili zdrav in uspešen razvoj Slovenije, ki je najlepša takrat, ko so njeni prebivalci srečni. Urednik ODSEV glasilo občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Veronika Cukrov, Zmago Knuplež, Zinka Kosmač, Matevž Kosterov, Brigita Ložar, Patricija Mušič, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: grafex agencija | tiskarna Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu ISSN 1408-4902 Spoštovane občanke in občani, novoletni prazniki so za nami. Tokrat je bilo za okrevanje po morebitnem novoletnem mačku nekaj manj časa kot pred tem kar nekaj desetletij, ko smo tudi 2. januarja lahko ostali doma, si pripovedovali silvestrske anekdote in kovali načrte, da bomo v novem letu živeli veliko bolj varčno, preudarno, delovno, športno, vzdržno, skratka v vseh pogledih bolj napredno; podobno kot glavni junak filma »Se spominjaš Dolly Bell«, ki smo ga pred desetletji zelo radi gledali. Ta film omenjam tudi zato, ker je navdajal gledalce z optimizmom, in prav je najbrž, da prvi Županov kotiček v letu 2013 tudi začnem z optimizmom, če sem decembrskega končal z dobrimi željami za to leto. Časi, kot vemo, niso ravno takšni, da bi vzbujali optimizem, saj nas je novo leto pričakalo tudi z novimi davki, s podražitvijo pogonskih goriv, z dvigom meje za starostno upokojitev in z ne ravno dobrimi obeti za prihodnost. Še vlada, ki bi po tradiciji morala ljudem pošiljati optimistična sporočila, v glavnem obljublja znoj in solze, in če se ji zdimo nekoliko preveč nestrpni, še s skrivnostno trojko iz Bruslja, ki naj bi nam dokončno zagrenila življenje, če ne bomo pridni in potrpežljivi. Pa vendar Pa vendar, v Trzinu se zaenkrat še kar držimo. Res je, da že od leta 2009 dalje varčujemo zlasti pri tekočih odhodkih in zato, v slabo voljo naših društev, ne zvišujemo sredstev na proračunskih postavkah za financiranje športnih, kulturnih, družabnih in podobnih programov, kar po številnih občinah že počnejo. Torej pri vsaj nominalno enakih zneskih v te namene vztrajamo in v skladu z odločitvijo občinskega sveta (že sprejeti proračun za leto 2014) nameravamo vztrajati tudi leta 2014, zato ker smo prepričani, da je ena ključnih nalog občine vlaganje v ohranjanje in v še dodatno integracijo skupnosti občank in občanov, kar največ prispeva h kakovosti življenja, seveda ob harmoničnem družinskem življenju, ki pa ni v domeni občine. K temu ohranjanju in dodatni integraciji skupnosti prebivalcev občine pa, kot sem že velikokrat poudaril, največ prispevajo ravno tovrstni programi in možnosti srečevanja in druženja občank in občanov ter uresničevanja njihovih interesov in potreb po te vrste udejstvovanju. Ker je tako, tudi nekoliko preseneča, da posamezniki še vedno objavljajo trditve, da Občina Trzin nesorazmerno malo sredstev nameni za šport oziroma športno rekreacijo in da - kakšen »vnebo-vpijoči greh«! - menda več sredstev kot za športne programe nameni za kulturne programe. Ne glede na čudaško vsebino tega očitka (nasprotovanje kulturi!) je vendarle treba ponovno izpostaviti, da po podatkih pristojnega ministrstva Občina Trzin po glavi prebivalca nameni več sredstev za šport in rekreacijo kot katerakoli od sosednjih občin, saj v resnici za športne programe nameni nad 40 % več sredstev kot za kulturne programe. In razlogi za optimizem so ravno v tem, da vztrajamo pri takšni politiki, čeprav bi si podpisani gotovo želel nameniti še več sredstev tako za šport kakor za kul- turo, vendar je pač treba upoštevati dejstvo, da so sredstva za primerno porabo omejena s strani države in da imajo prednost nekateri drugi programi (otroško varstvo npr.). Tudi kar zadeva občinske naložbe za zdaj še držimo tempo, čeprav je najbrž razumljivo, da čisto vsega, kar smo si zastavili ob začetku tega mandata, ne bo mogoče uresničiti, ker pač tedaj nismo računali na to, da bo kriza, ki se je začela proti koncu leta 2008, res trajala sedem let, kot nas uči ljudska modrost. A žal se tokrat zdi, da bo suhih krav raje več kot kakšna manj kot sedem. Vse bolj jasno je pač, da tokratna kriza ni samo finančna oziroma gospodarska, temveč je tudi sistemska, kar pomeni, da bo potrebno prej ko slej pristati na to, da bodo nujne tudi daljnosežne spremembe na ravni političnega in gospodarskega sistema, ker nas bo drugače preprosto odplavilo, kar ne velja samo za Slovenijo, temveč za Evropo in t. i. zahod v celoti. Neprijetna razmerja Za konec bi tudi v kontekstu upravičenih pričakovanj občanov in občank, ki živijo v t. i. starem delu Trzina in se povsem utemeljeno pritožujejo zaradi prometnih zagat na območju Mengeške ceste, Jemčeve ulice in Habatove ulice, potožil, da so, na žalost, možnosti komunikacije z vlado in ministrstvi še vedno slabe. Preprosto nerazumljivo je, da ministrstva, in v zadnjem času tudi Direkcija RS za ceste, niti ne odgovarjajo na pisma in razne vloge, kar je bilo še pred letom, dvema kolikor toliko normalen način komuniciranja, tudi v primerih, če so bili odgovori v nasprotju z našimi upravičenimi pričakovanji. Trenutno niti tega ne moremo izvedeti, ali država sploh načrtuje dokončanje posodobitve Mengeške ceste oziroma kdaj ga načrtuje, kaj šele da bi se sploh lahko začeli pogovarjati o možnosti, da pristojno ministrstvo naroči izdelavo državnega lokacijskega načrta za obvoznico mimo starega Trzina. Ne glede na to seveda pristojni razmišljamo, kako sprožiti postopke ali vsaj najti rešitev, ki bi nadomestila odločitev države, ki je očitno ni pričakovati ravno kmalu. Tone Peršak Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13. Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. v Županov kotiček Opravičilo bralcem in članom Društva upokojencev Spet se lahko izgovorimo le na tiskarskega škrata. Ne moremo ugotoviti, kje in kdaj smo naredili napako, vendar je pri prejšnji številki nehote izpadlo novoletno voščilo Društva upokojencev Žerjavčki Trzin. Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo, prepričani pa smo, da bodo dobre želje še vedno zalegle in da bo društvo upokojencev še naprej lepo skrbelo za trzinske starostnike. Urednik Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin želi svojim članom in ostalim Trzincem v novem letu obilo sreče in zdravja. SREČNO v 2013! Kljub krizi pričakujemo nekaj novosti Čeprav novice, ki nam jih dnevno posredujejo javni mediji, ne kažejo na to, da smo leto dobro začeli, vas za prvo letošnjo številko Odseva vseeno prosim, da navedete, katere nove pridobitve lahko Trzinci v tem letu pričakujemo z občinske strani. Nekaj ste o tem že govoril na prireditvah ob koncu in tudi začetku leta, ker pa veliko bralcev tega ni slišalo, bi bilo le prav, da to tudi zapišemo v Odsevu. Med glavne pridobitve v letu 2013 vsekakor štejem novi večnamenski objekt ob Habatovi ulici (skladišče, stanovanja, prostori za Rdeči križ ...), Jefačnikovo domačijo, nadaljnje zamenjave azbestnocementnih vodovodnih cevi oziroma sanacijo vodovoda na območju ulice Za hribom in delno ureditev te ulice, dokončanje obnove in posodobitve Ljubljanske ceste na območju ožjega središča Trzina, razširitev izhoda iz OIC Trzin (če bomo končno dosegli, da bomo uskladili poglede z Državno direkcijo za ceste in dobili ustrezna soglasja), nadaljnje urejanje občinskih zelenih in parkovnih površin, odločbo o sofinanciranju (kohezijska sredstva) naložbe občin solastnic v nadgradnjo CČN Domžale-Kamnik in začetek izvedbenih del, odločbo o sofinanciranju medobčinskega projekta vodooskrbe (kohezijska sredstva) in začetek del in še nekaj manjših investicijskih posegov. Poleg tega bo občinski svet predvidoma sprejel prve spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta - izvedbeni del, in začel postopek sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta - izvedbeni del, s katerim bi omogočili bolj daljnosežne spremembe, med drugim po možnosti tudi določili lokacijo za pokopališče. Glede na težave, ki jih imamo s tem, bo pridobitev in dosežek tudi to, če bomo končno le uspeli vzpostaviti s pristojnim ministrstvom dialog o začetku postopka za sprejem Državnega lokacijskega načrta za umestitev projekta izgradnje obvoznice mimo starega dela Trzina v prostor itd. Veliko je govora o ukrepih trajnostnega razvoja občine. Občani nas nagovarjajo, naj vam zastavimo vprašanje o teh ukrepih in kakšne so trajnostne usmeritve naše občine. Trajnostna strategija razvoja občine pomeni, da občinski organi vse svoje odločitve vrednotijo z vidika posledic za okolje in naravo, z vidika posledic za socialno varnost občank in občanov in hkrati z vidika omogočanja nadaljnjega razvoja občine. S tega vidika občina Trzin za zdaj uspešno deluje na področju varstva okolja, saj smo že v preteklih letih omogočili vsem občanom Tr- zina, da se odločijo za ekološko najbolj sprejemljiv energent za ogrevanje stanovanjskih hiš in drugih objektov (zemeljski plin), v zadnjem času pa tako s finančnim spodbujanjem (omogočanje poceni bančnih posojil) in tudi z ustreznimi osveščevalnimi in izobraževalnimi programi in tudi z naročilom izdelave tipskega projekta energetske sanacije najbolj številnih vrstnih hiš istega tipa v Trzinu in podobnimi ukrepi spodbujamo občane k odločanju za energetsko sanacijo stanovanjskih hiš; sama občina je energetsko sanirala dva starejša objekta v lasti občine, zgradila vrtec, ki se ogreva z energijo zemlje, in Jefačnikovo domačijo, ki se ogreva s toplotno črpalko, ki črpa energijo iz talne vode, pospešeno izvajamo zamenjavo dosedanjih sijalk za potrebe javne razsvetljave z energetsko varčnimi ali vsaj manj potratnimi, ob prostorskem načrtovanju že ves čas dosledno upoštevamo in spoštujemo kriterij posledic za okolje in naravo, ne predvidevamo širitve zazidljivih območij onkraj meja obstoječega naselja in na kmetijska zemljišča prve kategorije, razen če gre za selitev kmetij, ne dopuščamo ali vsaj skušamo preprečevati pojavljanje okolju škodljivih dejavnosti v OIC Trzin, pri čemer včasih nimamo ustrezne pomoči države ipd. Gospodarska kriza ne popušča, zato na vseh ravneh pozivajo k varčevanju. Kako je z varčevanjem v naši občini? Ali lahko navedete nekaj najvidnejših primerov, kjer zdaj varčujemo? Ukinili smo nekaj proračunskih postavk, katerih nameni niso bili zakonska obveznost občine, že od leta 2009 ne povečujemo sredstev za dejavnosti društev in za kulturne, športne in druge društvene programe (razen za tiste, ki so povezani s programom celovite oskrbe starejših in s programi za otroke), zmanjšujemo materialne stroške občine, zamikamo nekatere načrtovane naložbe, znižali smo sredstva na proračunski postavki za promocijo občine, dosledno spoštujemo vse posege na področju plač in drugih prejemkov uprave in občinskih funkcionarjev, kar nekaj ukrepov, navedenih v okviru gornjega odgovora, ima tudi neposredne varčevalne učinke (na primer: zamenjave sijalk v okviru javne razsvetljave so že doslej omogočile znižanje stroškov tokovine za okrog ene četrtine kljub podražitvam elektrike, energetska sanacija občinskih stavb znižuje stroške ogrevanja teh objektov) itd. Občani nas sprašujejo, ali Občina lahko kaj posreduje pri pristojnih na Slovenskih železnicah, ker so železničarji z uvedbo hitrega jutranjega vlaka iz Kamnika in Domžal, ki ne ustavi v Trzinu, za polovico skrčili kompozicijo vlaka, ki pred njim krene iz Kamnika in je za Trzince zelo primeren, saj pripelje nekako ob 8. uri v Ljubljano. Na vlaku, ki ustavi v Trzinu, je namreč nepopisna gneča, tako da imajo potniki celo težave z vstopanjem. Je že posredovala s pismom, poslanim na Slovenske železnice. Ali bomo tudi v Trzinu dobili mlekomat? Če ga načrtujete, kdaj ga lahko pričakujemo? V preteklosti smo že poskušali spodbuditi trzinske kmete in tudi kmete iz okolice Trzina za to naložbo, vendar interesenta nismo našli. Gre preprosto za ekonomski izračun donosnosti. Naložba ni tako poceni, in seveda vsakdo želi, da se mu vložek čim prej povrne. Kaže, da morebitni vlagatelji izračunajo, da je verjetnost pozitivnega izida premajhna, kar potrjujejo tudi informacije, da se tudi po nekaterih drugih krajih podobne velikosti ali celo v večjih naseljih račun ne izide. Lani smo se spominjali enega od pomembnih rojakov Trzina, znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, letos pa se bomo spomnili 100. obletnice rojstva drugega znamenitega trzinskega rojaka, Tineta Orla. Ali na Občini načrtujete kakšne dogodke ali prireditve, s katerimi bi počastili spomin na tega znamenitega Trzinca? V sodelovanju s hčerko prof. Tineta Orla in PD Onger ter Krajevne knjižnice Tineta Orla načrtujemo priložnostno prireditev ob stoletnici rojstva v prvi polovici februarja in novembra razstavo o življenju in delu prof. Tineta Orla. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe Društvo Trzin je naš dom pomaga poplavljencem Pomoč ljudem ob Dravi V našem novoustanovljenem humanitarnem društvu »Trzin je naš dom«, ki ga je ustanovila istoimenska lista, in ki mu predseduje Valentin Kolenc, smo se odločili, da bomo pomagali poplavljenim družinam, ki so v naraslih vodah Drave v začetku lanskega novembra izgubili večino svojega premoženja. Ker se nam odgovorni na občinah v vaseh ob Dravi, ki smo jih poklicali, da bi nam dali podatke, kdo je pomoči najbolj potreben, sploh niso oglasili, se je Tomaž Pevc, naš trzinski inovator, odpeljal kar na Štajersko, to je v vasico Duplek, ki je bila v poplavah precej prizadeta. V vasi je poiskal družino, najbolj potrebno pomoči. Izbrana družina je povedala, kaj vse jim je voda uničila (celo domači kuža se je utopil), in v našem društvu smo se jim odločili pomagati s stvar- > mi, ki jih nujno potrebujejo. Najprej smo z oblačili, pohištvom, belo tehniko in igračami napolnili en kombi, ki ga je Tomaž Pevc odpeljal v Duplek. V društvu smo oblikovali letak s prošnjo za pomoč. Letake smo nato podelili vsem gospodinjstvom v Trzinu. Naši krajani so se lepo odzvali. Nabrali smo še za 2 kombija potrebnih stvari. Potem pa je urednik našega glasila Odsev, Miro Štebe, naredil reportažo o našem nabiranju pomoči za prizadete vaščane poplavljenih vasic ob Dravi, ki je bila predvajana na TV SLO 1. Po reportaži, ki je imela velik odmev tudi izven Trzina, se je javilo veliko ljudi, ki so prispevali stvari, ki so jih prizadete družine potrebovale. Tomaž se je kar petkrat odpeljal s polnim kombijem v vasici Duplek in Gorišnico (obe sta ob Dravi). Na šesti vožnji po vrsti se je Tomažu, ki ga je na vožnjah in pri zbiranju pomoči največkrat spremljal Zoran Rink, pridružil tudi Valentin Kolenc, ki je s svojim tovornjakom tudi odpeljal pomoč na Štajersko. Tako smo nabrali kar za 7 polnih kombijev (in tovornjak) potrebnih uporabnih predmetov, ki smo jih dostavili ljudem, ki so utrpeli najhujše posledice narasle Drave v Dupleku in Gorišnici. V imenu našega društva in pomoči potrebnih sonarodnjakov, dobrih ljudi iz vasi ob Dravi, bi se radi zahvalili 31 družinam, ki so prispevale pomoč, še posebej pa Tomažu Pevcu in Valentinu Kolencu, ki sta vozila stvari na Štajersko, pa tudi Miru Štebetu, ki nam je zelo pomagal s svojim prispevkom na TVS 1. Hvala! Društvo Trzin je naš dom Etika za naše stoletje Zadnji lanski kulturni večer je bil v četrtek, 20. decembra, župan g. Anton Peršak pa je nanj povabil profesorja dr. Edvarda Kovača, filozofa, teologa, esejista in profesorja na univerzi v Toulousu v Franciji ter na univerzah v Ljubljani in Mariboru. V pogovoru sta razpravljala o zelo pereči temi, o etiki 21. stoletja. Zaradi nesporazuma z napovedano uro začetka je gostitelj čakanje na gosta izkoristil za podrobnejšo predstavitev gosta in njegovega dela, hkrati pa je naredil tudi obširen uvod v kasnejši pogovor. Dr. Kovač predava etiko in antropologijo filozofije oz. filozofsko antropologijo, zato je zagotovo eden naših največjih teoretikov na področju etike. Med drugim je poudaril, da zaradi etike človek postane človek. Vprašanje etike je še zlasti pomembno v tem obdobju, ko se zdi, da vlada anomija, da se nekateri politični oblastniki ne menijo za pravila etike in postavljajo svoja merila. Profesor Kovač je ob tem dejal, da tudi šibki v takem dobivajo moč in da je njihova moč prav v šibkosti. Predavanje je bilo zelo zanimivo, škoda pa, da je gost govoril zelo tiho, tako da ga vsi iz kar številne publike niso dobro slišali. 11.12.2012 PGD novice Leto 2012 je za nami. Gasilci veterani in upravni odbor s poveljstvom smo se kot vsako leto dobili na večerji ob zaključku leta. 8. decembra smo v gostilni Pr'Narobet v sproščenem vzdušju analizirali pretekle dogodke in načrtovali, kaj vse bi bilo potrebno narediti v letu 2013. Mesec december pa je bil tudi delaven. 11. decembra smo ob 1.11 dobili preko pozivnika obvestilo o požaru v podjetju Omicrom d. o. o. v Študi pri Domžalah. Šlo je za velik požar na objektu v izmeri 30 x 50 m. Zagorelo je v mansardi, nato se je požar hitro širil po celotni strehi objekta. Ogrožene so bile tudi sosednje hiše. Pri gašenju je sodelovala vsa gasilska zveza Domžale. Razmere pri gašenju so bile zahtevne tako zaradi veliko embalaže in tiskarskih barv kot tudi zaradi izredno mrzle noči; bilo je kar 10 stopinj pod ničlo. Zmrzovala je voda v ceveh, naše obleke in oprema pa so bile dobesedno vkovane v led. To nam je povzročalo težave pri nameščanju izolirnih dihalnih aparatov in delovanju opreme. Po enkratni uporabi so bili namreč aparati zaledeneli, in jih je bilo potrebno odtaliti za ponovno uporabo, zmrzovali so ročniki, ventili in cevi. Tudi pri delu in gibanju na lestvi je bila nevarnost padca zelo velika, saj se delovne površine sproti zamrzovale. Z intervencijo smo zaključili ob 11.30. Tako je bila zadnja intervencija v letu 2012 tudi ena najdaljših v tem letu. Operativci smo skupaj z našimi družinami organizirali novoletno zabavo v gasilskem domu. Dobili smo se 28. decembra. Za hrano, pijačo in glasbo smo poskrbeli sami. Bilo je veselo, najbolj pa so bili veseli naši otroci. Zahvaljujemo se glavnemu pobudniku in organizatorju zabave Dušanu Mrčunu. Obveščamo vse starše, da bodo v letu 2013 gasilske vaje za otroke in mladino potekale ob četrtkih ob 17. uri v gasilskem domu. Za dodatne informacije pa lahko pokličete na 01/564 46 60. Ob koncu se vsem občankam in občanom ter podjetjem zahvaljujemo za prostovoljne in donatorske prispevke, ki ste jih darovali ob prejemu gasilskega koledarja. Prisrčna zahvala tudi vsem, ki namenite del svoje dohodnine za delovanje Prostovoljnega gasilskega društva Trzin. Prostovoljno gasilsko društvo Trzin Dušan Kosirnik T • I V I • *l * I * I V I >V| V, •• Trzinske caplje, ribje konzerve in druge zelezniske storije V začetku decembra smo dobili tudi Trzinci nov železniški vozni red, v katerem pa je, vsaj za nas, vse po starem. Še več, uvedli so nov jutranji pospešeni vlak iz Kamnika v Ljubljano, ki meni nič, tebi nič gladko »preskoči« vse tri trzinske železniške postaje - Trzin, Mlake in industrijsko cono. Nekaj podobnega se je pred leti zgodilo z njegovim popoldanskim »bratom«, pospešenim vlakom v obratni smeri, ki odpelje iz Ljubljane ob 16.45. Takrat smo Trzinci stopili skupaj in dosegli, da zdaj že nekaj časa ta vlak ustavlja na postaji v Mlakah. Zdaj smo se in se še bomo trudili tudi za to, da bo ustavljal tudi eden od obeh jutranjih pospešenih vlakov. Vabljeni torej, da nas podprete z dopisom na pritozbe.pohva-le@slo-zeleznice.si ali info@slo-zeleznice.si. V njem zaprosite, da naj novi pospešeni vlak iz Kamnika za Ljubljano (RG 613) ustavlja na trzinski železniški postaji Mlake, ki je najbolj prometna in ima tudi odlično izhodišče za prestopanje na avtobus ali avto. Naj ob tem povemo, da so našo prošnjo podprli tudi že na Občini. S Slovenskih železnic pa smo tik pred uvedbo novega voznega reda dobili odgovor, da so našo pripombo »posredovali v obravnavo ustreznim strokovnim službam, ki jo bodo poskušale upoštevati za naslednji vozni red, saj je uveljavitev tega tako Nabito poln jutranji dijaški vlak v sredo, 9. 1. zjutraj, menda predzadnjič v tem letu, in, upajmo, nikoli več! (Foto. M.P.) rekoč pred vrati. Glede na pogoje, ki jih morajo upoštevati pri sestavi voznega reda in ki izhajajo iz infrastrukturnih in prevoznih kapacitet, je obstoječi vozni red optimalno izdelan, zveze vlakov so upoštevanje v največji možni meri. Sicer pa vsaka sprememba voznega reda sproži odzive uporabnikov in nikoli ni mogoče ustreči vsem, saj so želje in potrebe potnikov različne. Pospešeni vlaki so bili uvedeni predvsem na pobudo potnikov, ki potujejo na celi relaciji.« Takole, dragi moji Trzinci, vozite se torej na celi relaciji, pa bo! Že prve dni po uvedbi novega voznega reda pa se je pokazalo, da je pri Slovenskih železnicah lahko kaj novega, tudi če je v voznem redu vse po starem. Namreč, novi pospešeni vlak iz Kamnika je prepolovil redni potniški vlak, sestavljen iz dveh tako imenovanih garnitur, ki odpelje s postaje v Mlakah ob 7.17 in je med najbolj obleganimi, saj ga uporabljajo tisti, ki se jim začne pouk oziroma delo ob 8. uri. Povedano drugače, ta vlak so enostavno prepolovili zato, da lahko pelje iz Kamnika novi pospešeni vlak, ki poleg tega sploh ne ustavi v Trzinu. To konec koncev ni nič hudega, saj imamo ob 8.01 uri iz Mlak še enega, ki odpelje iz Domžal, bolj grozno pa je, da se je prej omenjeni najbolj zasedeni »šolarski« vlak spremenil v polnilnico ribjih konzerv. Tisti pa, ki jim uspe v Trzinu sploh še priti na vlak (nekajkrat v decembru to tudi fizično ni bilo možno!), se počutijo na njem kot čaplje, stoječe na eni ali drugi nogi. Ker sem menil, da so to le besedne izmišljotine, sem kmalu po novem letu tudi sam preveril, ali morebiti to res drži. O tem sem že pred prazniki povprašal na Slovenskih železnicah, a žal nisem prejel odgovora. V sredo, 9. 1., se nas je 17 potnikov v Mlakah z zadnjimi močmi povzpelo na ta vlak (LP 3176), sam sem se uspel celo preriniti v glavni kupe, večina trzinskih potnikov pa je ostala v vhodni niši skupaj s sprevodnikom, ki je moral bedeti nad odhodi, zato seveda ni mogel priti do nas in nam prodati vozovnic. Bolje je plačati vozovnico in se voziti kot človek, kot pa priti v hram učenosti/na delovno mesto kot »polizdelek«. Za hip sem pomislil, da bi lahko vrli železničarji priključili vedno »izgubarski« potniški promet kar k tovornemu, saj nas vozijo kot živino! Tega si res nismo zaslužili ne Trzinci ne kdo drug, še najmanj pa naši šolarji, ki bodo že čez desetletje ali dve imeli v rokah vajeti naše države, ki jim bo pustila tako lep mladostni spomin. Kar je preveč, je preveč, sem si rekel, in še enkrat pisal na železnice ter ubral še drugo pot in obvestil o tem ministrstva za promet oziroma tamkajšnje sodelavce, zadolžene za integralni javni potniški promet. Na svoje veliko presenečenje sem že naslednji dan prejel njihov odgovor, da je temu res tako, malo kasneje pa še enega iz Slovenskih železnic. V njem so me obvestili, da bo že v petek, 11. 1., prenapolnjeni potniški vlak spet v »polni« zasedbi, to je z dvojno garnituro. Konec dober, vse dobro, še vedno pa se mi poraja vprašanje, zakaj je kljub optimalno izdelanemu novemu voznemu redu vlakov lahko prišlo do tega, saj je vendar že dolgo znano, da je prav ta jutranji vlak od vseh najbolj poln. Kakorkoli že, prebivalci kamniško-domžalsko-trzinskega območja upamo, da bomo lahko še naprej čim pogosteje uporabljali vlake, predvsem pa upamo na čimprejšnjo realizacijo elektrifikacije kamniške proge, ki bo omogočila še večjo potovalno hitrost. Miha Pavšek Dobro skrita šola Takole nekako si je verjetno mislil voznik avtobusa, ki je prišel po planince v zgodnjem oktobrskem jutru, da jih popelje na njihovo kolovratenje. Vsi vemo, da imamo sto in en način, kako poiskati neko lokacijo z vsemi sodobnimi e-pripomočki, a nekateri še vedno prisegajo na stare dobre zemljevide v Atlasu Slovenije (ti delujejo tudi brez signala ...) ali pa na prijazen odgovor domačinov. Kakorkoli že, na koncu smo morali nesrečnemu vozniku iz »daljne Gorenjske« (Tržiča) nasproti trzinske pekarne pomahati, da je našel odrešilno cesto do šolskega parkirišča, kjer je »na hladnem« že čakala množica planincev. Konec dober, vse dobro, petminutno zamudo smo namreč hitro nadoknadili. Potem pa smo se domislili, da je vendar pri križišču za šolo na Mengeški cesti tudi občinski stebriček, postavljen posebej za ta namen, na katerem manjka ravno najpomembnejši smerokaz, ki bi nas usmeril proti šoli. Povprašali smo našega »prometnega ministra« Andreja, kako je s tem in dobili zanimiv odgovor: »V preteklosti sta tam že bili dve tabli, in sicer za osnovno šolo Trzin in kulturni dom Trzin, katerega napis pa sedaj vidimo tudi na obnovljenem pročelju objekta na obcestni strani. Obe tabli je spomladi polomil veter, zato smo že pred časom naročili izvajalcu (Amicus, d. o. o., Kranj, PE Domžale) izdelavo in namestitev novih tablic. Kje točno se je zataknilo, ne vemo, bomo pa preverili in poskusili zadevo urediti, saj so za ta namen rezervirana tudi ustrezna finančna sredstva. Na vsak način bomo preverili in skušali »kolesje« pognati naprej, da bo učinek kmalu viden.« Veseli smo takih odgovorov in dejstva, da za te zadeve nimamo Krpanovega »ministra Gregorja«, ki ne reče nobene, temveč hitro odzivnega g. Grila iz občinske uprave, ki ve, kako se streže tem rečem (in ljudem). Bolj kot Trzinci bodo nove table veseli prišleki, pa čeprav le z daljne Gorenjske ... Miha Pavšek P. S. Ob dokumentiranju »spornega« smerokaza smo bili prijetno presenečeni ob ugotovitvi, da je zadeva že urejena. Morda pa posodimo vladi našega občinskega »ministra«, da se bo kaj premaknilo tudi na državnem nivoju ... Uspeh našega skakalca Lani smo v Odsevu že poročali o uspehih perspektivnega smučarskega skakalca Jureta Močnika, učenca 5. a razreda OŠ Trzin. Naš sodelavec Zmago Knuplež, ki je Jureta intervjuval, je takrat zapisal, da gre za zelo perspektivnega športnika, ki veliko obeta. Zmagove besede so bile na mestu, saj je mladi skakalec, ki trenira pri Smučarskem skakalnem klubu iz Mengša, letos še napredoval in dosegel več spodbudnih uspehov. 22. septembra lani je tako na regijskem tekmovanju v Mengšu osvojil svojo prvo odmevnejšo zmago v skupini dečkov do 10 let. Ob tem je v skupnem seštevku za leto 2012 osvojil skupno 3. mesto, za kar je prejel tudi posebno priznanje Skakalne zveze Slovenije. Glede na to, da se s skoki ukvarja šele dobri dve leti, je to zelo lep uspeh. Kot vemo, je mengeški skakalni klub zelo uspešen, saj so v njem vzgojili že kar nekaj odličnih skakalcev, za kar gre še posebna pohvala vrhunskim trenerjem ter vodstvu kluba. Ker pa SSK tu)® t (rtpvo** & Mengeš, tako kot v večini podobnih klubov in na splošno tudi v državi, kronično primanjkuje sredstev, se ob tej priložnosti Jure in njegova starša posebej zahvaljujeta vsem Trzincem, ki so prostovoljno prispevali sredstva, ki bodo omogočila še boljše pogoje za trening in opremo za Jureta. Posamično osnovnošolsko državno prvenstvo v šahu 2012/2013 Trije igralci, ki so se uvrstili naprej na državno tekmovanje, ki je bilo v soboto, 5. januarja, v Podbrežju, so dosegli zelo dobre rezultate. Val Kmetič se je povzpel na 5. mesto, kar je zelo lep uspeh, saj je med najmlajšimi igralci in bo še dve leti na šolskih tekmovanjih igral v skupini do 12 let. Tudi Anej Kmetič in Filip Bojko sta dosegla lep rezultat v starostni skupini do 15 let. Vsi trije so pridobili nove izkušnje. Filip Bojko, ki je prestopil v starejšo starostno skupino, je spoznal, da bo držalo, da so šahisti tako kot vino, ki je vsako leto boljše. Fantje pa se strinjajo, da enako velja za učiteljice in vzgojiteljice. Še vedno ste vabljeni, da se priključite brezplačnemu projektu Šah v vse osnovne šole. Registrirate se lahko na Šahovski zvezi Slovenije. Simona Pirc Jenko Zahvaljujemo se vsem pokroviteljem, ki so nam pomagali, da se je pet učencev iz osnovne šole Trzin in osnovne šole Mengeš udeležilo svetovnega prvenstva v šahu, ki je bilo novembra lani v Mariboru. Radodarni sponzorji so bili: Občina Mengeš, Lek Mengeš (član skupine Sandoz), Telekom Slovenija, Javornik Karel (ključavničarstvo), Testen Boris (gostinstvo), Klanšek Justin, Tršinar Jernej (inštalacije - ogrevanje) Škocjan, Modri Val, Bearlitz, Tentours Domžale, Tehnounion, Zebec Peter, Bossplast, Štruklec (računovodstvo), Flere (Slaščičarna Mengeš). Marjan Ocepek in Simona Pirc Jenko Vrsta novosti na že sedemnajsti Skirci Strelsko društvo Trzin, ki letos praznuje že 60 let svojega delovanja, je po tradiciji zadnjih 17 let konec prvega tedna v tem letu pripravilo verjetno letošnje najmočnejše športno tekmovanje v Trzinu, mednarodno strelsko tekmovanje za Skirco Borisa Paterno-sta, ki ga posvečajo spominu na enega svojih najboljših strelcev, prezgodaj preminulemu Borisu Paternostu. V soboto in nedeljo, 5. in 6. januarja, se je v streljanju z zračnim orožjem merilo kar 226 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne, Srbije in Madžarske. Med njimi je bilo več najboljših tekmovalcev z evropskih in svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger. Največ pozornosti so pritegovali prvaki, kot je Rajmond Debevec, Madžar Peter Sidi, Snežana Pejic in Živa Dvoršak. Večina najboljših tekmovalcev je že rednih gostov na trzinski tekmi, v naš kraj se radi vračajo, saj so zelo zadovoljni z organizacijo tekmovanja. Nastopili so vsi najboljši slovenski strelci, saj je tekmovanje štelo za eno od treh izbirnih tekmovanj za uvrstitev v slovensko reprezentanco in za nastop na svetovnem pokalu v Münchnu. Da je vse potekalo, kot je treba, pa so se morali člani domačega strelskega društva res potruditi. Letos so tekmovanje namreč pripravili v veliki in mali telovadnici osnovne šole Trzin, v šoli pa so potekale tudi vse druge dejavnosti, povezane s prvenstvom. Čeprav je pripravljalna skupina po tolikih letih že utečena, je bilo letos vseeno zelo veliko novosti in pred tekmovanjem tudi negotovosti. Za gostovanje v telovadnici šole so se odločili zaradi cenejšega najema prostorov, vendar niso vedeli, kako bodo spremembo sprejeli tekmovalci. Že kmalu po uvodnih strelih pa se je organizatorjem odvalil kamen od srca, saj je vse teklo gladko, in so bili tekmovalci zadovoljni. Tekmovanje je tokrat prvič potekalo po novih pravilih mednarodne strelske zveze ISSF, ki so začela veljati le pet dni pred tem, 1. januarja letos. Torej je bilo to prvo tekmovanje po novih pravilih v Sloveniji, hkrati pa je bilo tudi med prvimi tremi takimi tekmovanji v Evropi. Istočasno naj bi namreč po novih pravilih potekali tudi podobni tekmovanji v Avstriji in na Švedskem. Po oceni vseh je bilo tekmovanje zelo dobro pripravljeno, kar se je pokazalo tudi na doseženih rezultatih. Dosegli so kar štiri državne rekorde. Živa Dvoršak je pri streljanju z zračno puško dosegla državni rekord finala (205,2 krogov), pri moških strelcih s puško je nov državni rekord dosegel Jodl Benjamin (201,5 krogov), pri strelcih z zračno pištolo pa sta državna rekorda postavila: pri ženskah Katja Vodeb (194,5 krogov), pri moških pa Srečko Vidmar iz Brežic (196,8 krogov). Prvi dan so se za razliko od prejšnjih let najprej pomerili strelci z zračnimi puškami, drugi dan pa so bili na vrsti strelci s pištolami. Prvega dne se je v streljanju s puško pomerilo 39 tekmovalk in 76 tekmovalcev, drugega dne pa je s pištolami svoje moči merilo 21 strelk in 50 strelcev. Tekmovali so tudi najmlajši, in sicer 25 pionirk in 15 pionirjev. Najprej so tekmovalci svoje moči merili v veliki telovadnici, najboljši pa so se nato v finalu s tekmeci pomerili v mali telovadnici. V kategoriji Puška je pri ženskah zmagala Hrvatica Ana Kobilšek, pri moških pa je prvo mesto zasedel Madžar Peter Sidi. Pri ekipnem delu so ženske iz SD Olimpija (Slo) zasedle prvo mesto, pri moških pa je prvo mesto ekipno zasedlo SD Dušana Poženela (Slo). V kategoriji Pištola ženske je prvo mesto dosegla Slovenka Katja Vodeb, pri moških pa je prav tako zmagal Slovenec, in sicer Srečko Vidmar. Ekipno so prvo mesto s pištolo zasedle ženske iz SD Končar Zagreb, pri moških pa SD Dušana Poženela Rečica (Slo). Razen kadetke Neže Praprotnik, ki je tekmovala med članicami v streljanju s puško, in pionirjev na tekmovanju ni nastopil nihče od domačih strelcev. Bili so preveč zasedeni z organizacijo. Večina jih je bila sodnikov, dva pa sta bila operaterja za elektronske tarče. Podelitev priznanj so pripravili v avli osnovne šole, prvega dne pa so ob koncu tekmovanja pripravili tudi krajši kulturni program, v katerem sta najprej s harmonikama nastopila Uroš Kurent in Miha Pančur, nato pa so zaplesali še folklorniki domače folklorne skupine Trzinka. Prireditev je spet zelo lepo uspela in utrujeni organizatorji so ob koncu tekmovanja prejeli številne pohvale. Spet so se izkazali, kot se za trzinske organizatorje spodobi. Miro Štebe Rezultati: Ženske - zračna puška V finalu je v drugem strelu za Shoot-Off zmagala v predtekmo-vanju vodilna Ana Kobilšek (HR /397 krogov) pred Živo Dvoršak (SLO /394 krogov) in Mašo Beric (HR /393 krogov). V finale so se uvrstile še: kot drugouvrščena v predtekmovanju Nina Juvan (SLO /397 krogov), Darja Kitic (BIH /393 krogov), Kaja Repič (SLO /392 krogov), Ina Kovač (HR /392 krogov) in Maja Arbanas (HR /390 krogov). Za uvrstitev v finale je bilo potrebnih 390 krogov (25 notranjih desetk). Ekipno zmago so osvojile strelke iz strelskega društva Olimpija (SLO: Juvan, Dvoršak, Benčina /1177 krogov) pred strelkami SD Lokomotiva (HR: Beric, Arbanas, Pejčic /1170 krogov) in strelkami Zrinjevca (HR: Kobilšek, Kovač, Lončarič /1165 krogov). Moški - zračna puška Zmagal je Peter Sidi (MADŽ /597 krogov) pred Benjaminom Jo-dlom (SLO /592 krogov) in Bornom Petanjekom (HR /590 krogov). V finale so se uvrstili še: Nedžad Fazlija (BIH /591 krogov), Ne-džad Džankovic (BIH /590 krogov), Rajmond Debevec (SLO /589 krogov), Robert Markoja (SLO /588 krogov) in Jan Šumak (SLO /588 krogov). Mitja Černi (SLO /587 krogov) je za krog zaostal za finalom - potrebnih je bilo 588 krogov. Ekipno zmago so osvojili strelci iz Strelskega društva Dušana Po-ženela (SLO: Ravnikar, Potočnik, Kalin /1746 krogov) pred strelskim društvom I. Pohorskega bataljona Ruše (SLO: Jodl, Blažke, Potrč /1746 krogov) in strelskim društvom Štefana Kovača Turni-šče (SLO: Markoja, Maučec U., Maučec G.: 1745 krogov). Ženske - zračna pištola 1. VODEB Katja (SLO) 371, finale 194,5 2. KOZUMPLIK Valentina (HR) 367, finale 192,9 3. PERVAN Vladka (HR) 371, finale 173,3 Po tretjem kolu mlade strelke Na centralnem strelišču v Ljubljani je sredi decembra potekalo tretje od skupno šestih kol v državnih ligah v streljanju z zračnim orožjem. Med trzinskimi strelci in strelkami so se ponovno izkazale mlade strelke - učenke OŠ Trzin, ki so z odličnim ekipnim dosežkom 524 krogov ponovno zmagale in tako ostajajo še Moški - zračna pištola 1. VIDMAR Srečko (SLO, SK Brežice) 567, finale 196,8 krogov 2. TKALEC Peter (SLO, SD Dušana Poženela) 576, finale 193,3 krogov 3. VENTA Kevin (SLO, SD Š. Kovač Turnišče) 567, finale 172,8 krogov. 1. Pokal Trzina, tekma za najmlajše 25 pionirjev 1. GAŠPERIČ David (SD Grosuplje) 180 - 4 x 2. ŽUBER Žan (SD Vrhnika) 178 - 4 x 3. ŠIFRER Jakob (SD Škofja Loka) 177 - 1 x 4. BERGELJ Timotej (SD Triglav Javornik) 177 - 1 x 5. MUŠIČ Tim (SD Trzin II) 175 - 1 x 6. UŠENIČNIK Luka (SD Škofja Loka) 174 - 0 x 7. KRAŠOVEC Lovro (TRZIN) 172 - 1 x 15 pionirk 1. ŠPINDLER Nuša (SD Mesto Ljutomer) 185 - 1 x 2. DRNOVŠEK Neža (SD Kisovec) 181 - 2 x 3. HORVAT Sara (SD Triglav Javornik) 181 - 2 x 4. LUKIČ Suzana (SD Trzin I) 177 - 4 x Domača ekipa je zasedla 4. mesto. neporažene naprej neporažene. Med posameznicami je ponovno stopila na najvišjo stopničko na zmagovalnem odru Suzana Lukic, ki je s 180 krogi premagala vse tekmice in se utrdila na prvem mestu v točkovanju za najboljšo strelko leta. Odlično so streljale tudi ostale pionirke: Saša Javorac - 174 krogov in 5. mesto, Eva Kralj -170 krogov in 9. mesto ter Eva Mušič - 154 krogov in 20. mesto. Ekipa pionirjev je z rezultatom 498 krogov osvojila 7. mesto, posamezno pa so dosegli naslednje rezultate: Žan Močnik - 175 krogov in 11. mesto, Lovro Krašovec - 168 krogov in 25. mesto ter Tim Mušič - 155 krogov in 43. mesto. Ekipa članov je v streljanju z zračno puško v 1. b ligi osvojila 8. mesto. Rezultati posamezno: Irena Šinko - 375 krogov in 22. mesto, Božo Habjan - 374 krogov in 24. mesto ter Marko Živkovič 373 krogov in 25. mesto. Ekipa članov je v streljanju z zračno pištolo v 1. b ligi osvojila 6. mesto. Rezultati posamezno: Srečko Vinko - 368 krogov in 11. mesto, Špela Mušič - 368 krogov in 18. mesto ter Ivan Rode - 354 krogov in 22. mesto. FB Kratke novičke iz PD • Morda ste spregledali, da naš mladinski odsek od 8. do. 10. 2. organizira 2. zimovanje za osnovnošolce. Gostil nas bo čisto nov planinski dom PD Moravče na Uštahu (568 m). Za kup zanimivih dejavnosti bodo poskrbeli naši vodniki, »oskrba želodčkov« pa bo v domeni »legende naše taborne kuhinje« - kuharice Rezke. Prijave (prijavnico najdete na spletni strani www.onger.org) se že zbirajo, zato pohitite. • PD Onger Trzin vas vabi na 30. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 31. 1., ob 18. uri v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Poleg pregleda društvenih poročil boste lahko izvedeli za novosti, ki jih pripravlja Planinska zveza v prihodnjih letih, prav tako pa boste lahko plačali članarino. • Članarino za leto 2013 že lahko vplačate preko spletne trgovine na spletni strani www.onger.org. Tam najdete tudi vse ostale pomembne informacije o članarini PD. • Društvo Gorska reševalna služba Kamnik organizira Tečaj varne hoje v gore v zimskih razmerah, ki bo potekal 1. in 2. februarja na Veliki planini. Zaradi omejenih možnosti nastanitve se tečaja lahko udeleži največ 40 oseb. Zato pohitite s prijavo. Vse potrebne informacije najdete na spletni strani društva. Prenočišče in prehrana bosta zagotovljena v Domžalskem domu na Mali planini. Ker vse več ljudi zahaja v gore tudi pozimi (ko so gore zares čudovite!), vam obisk tega tečaja toplo priporočamo. Znanja namreč ni nikoli dovolj. • Napovedujemo pa še nekaj pomembnih dogodkov. Poleti bo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani mesec in pol postavljena večja razstava o dveh možeh, ki sta v veliki meri zaznamovala slovensko planinstvo: o našem rojaku prof. Tinetu Orlu in arh. Vlastu Kopaču. Novembra, ko bomo pripravili akademijo ob 30-letnici društva, pa bo razstava o prof. Orlu na ogled tudi v Trzinu. • Predvidoma 14. 2. ob 18. uri bo v knjižnici prof. Tineta Orla v Trzinu manjša slovesnost ob 100-letnici njegovega rojstva. V primeru kakršnekoli spremembe bo informacija objavljena na spletni strani društva. Dimež Kratke vestičke iz Turističnega društva Kanja Trzin Bili smo na turistični tržnici Z mladimi člani turističnega društva smo bili na tržnici na Kože-ljevi domačiji na Gori pri Komendi, ki jo je najelo in res kakovostno obnovilo Turistično društvo Komenda. V domačiji, kjer so na ogled številni stari predmeti etnološke dediščine, turistično društvo že pripravlja najrazličnejše dejavnosti, od sestankov, delavnic do razstav. Prav prednovoletna tržnica pa je bila ena od prvih večjih takšnih prireditev v obnovljeni domačiji. V predelanem hlevu so bile na ogled jaslice več avtorjev, ki si jih je bilo vredno ogledati. Dvorišče pa so napolnili ponudniki domače obrti in doma pridelane hrane. To slednje je bilo za mladino posebno zanimivo zato, ker so sredi priprav za letošnje sodelovanje v projektu Turizmu pomaga lastna glava. Tema raziskovalne naloge in tržnice je namreč predstavitev in ponudba kulinarike »Turizem okušamo z jezikom«. Božično-novoletni koncert Grajskega okteta iz Moravč V farno cerkev sv. Florijana smo zadnjo nedeljo v decembru uspeli privabiti Grajski oktet iz Moravč, ki je v enournem koncertu požel res velik aplavz. Začetki nastopov okteta segajo v leto 2006, ko so pevci cerkvenega pevskega zbora moravške župnije začeli z vajami v večglasnem moškem petju in javno nastopati. Želja po zahtevnejšem repertoarju je bila vedno večja, in danes nastopajo pod umetniškim vodjem Petrom Pirnatom, akademskim glasbenikom, z ljudskimi in umetnimi pesmimi različnih obdobij. Posegajo tudi po črnskih duhovnih in narodno-zabavnih skladbah, delih iz popularne glasbe ter delih različnih narodov in kultur, tudi dalmatinskih in ruskih pravoslavnih. Med njihove tradicionalne nastope sodijo tudi božično-novoletni koncert tako v domači župniji kot povsod tam, kamor so povabljeni. Glasovno oktet sestavljajo: po dva pevca prvega tenorja, drugega tenorja, baritona in basa. Kulturnemu društvu Grajski okter načeluje baritonist Ambrož Peterka. Po zaključku koncerta smo pripravili prijetno druženje v veroučni učilnici. Zahvala Na našem Centru za socialno delo Domžale že vrsto let izvajamo projekt Učenje za življenje, ki je namenjen otrokom iz socialno ogroženih družin. S pomočjo prostovoljcev otrokom omogočamo učno in psihosocialno pomoč na njihovih domovih, mesečno pa se srečujemo tudi na ustvarjalnih delavnicah in izletih. Že tradicionalno pa za otroke ob zaključku leta organiziramo tudi obdarovanje. Otroke je najprej razveselila lutkovna predstava, nato pa je Božiček s toplimi besedami otrokom razdelil lepa darila in jim pričaral velike nasmehe na obraze. S projektnim delom nudimo pomoč otrokom na njihovih domovih, organiziramo delavnice in izlete za otroke, poskrbimo za obdaritev otrok ter preventivno seznanjamo učence 7. razredov OŠ Trzin o škodljivem uživanju alkohola in drog. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Občini Trzin, ki že vrsto let podpira naš projekt. Veronika Rajk, CSD Domžale Glasilo občine Trzin Spomini na veseli december Veseli december je bil res vesel Tudi lanski zadnji mesec v letu smo v Trzinu preživeli pestro, veselo, kulturno, predvsem pa v nestrpnem pričakovanju novega leta. O nekaterih dogodkih v decembru smo poročali že v prejšnji številki, marsikaj pa se je dogajalo še po tistem, ko smo zadnji lanski Odsev dali že v tisk. Omeniti moramo predvsem tradicionalno srečanje starejših občanov, ki sta ga v nedeljo, 16. decembra, v domu kulture skupaj pripravila župnijski Karitas in Občina Trzin. Srečanje občanov, starejših od 70 let, je bilo spet priložnost za druženje in klepet med prijatelji in soobčani, ki se zaradi let, zdravstvenih težav in omejene gibljivosti manjkrat srečajo, seveda pa je bilo precej tudi tistih, ki se redno dobivajo na različnih trzinskih prireditvah, a so si vseeno imeli veliko povedati. Udeležence srečanja je pozdravil župan občine Trzin g. Anton Peršak in ob tem izrazil upanje, da obdobju sedmih suhih krav le sledi obdobje debelih krav in da bo čas, ko bomo premagali sedanjo krizo v državi, čim prej minil. Zbrane je nagovoril tudi trzinski župnik g. Boštjan Gu-ček, nato pa so vse zabavali člani pevske družine Oblak, pevke skupine Žolne, folklorniki Trzinke in drugi trzinski umetniki, še zlasti tisti, ki so redni gostje na prireditvah Karitasa. Tudi tokratna prireditev je zelo lepo uspela, starostniki pa so se spet zbrali nekaj dni kasneje, ko je v petek, 21. decembra, novoletno srečanje za svoje člane pripravilo Društvo upokojencev Žerjavčki. Tudi tokrat so se zbrali v avli osnovne šole Trzin, za kulturni program pa so poskrbeli člani društva pod vodstvom Mirana Šinigoja, ki je za to priložnost priredil tudi humoresko Žena ali flaša. Nastop je požel veliko smeha, svojo dobro voljo pa so obiskovalci pokazali tudi s petjem, saj so kar vsi skupaj zapeli nekaj priljubljenih pesmi. Prijetno je bilo tudi 26. decembra, ko je Občina pripravila občinsko proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V kulturnem programu so nastopile pevke ženskega pevskega zbora Sirene ter recitatorji, slavnostni govornik pa je bil občinski svetnik Peter Lo-žar. Kot je že običaj, so tudi to proslavo zaključili z druženjem in manjšo zakusko. Veseli december v domu počitka Trzin V prazničnem decembru smo želeli stanovalkam in stanovalcem doma vsaj malo popestriti njihov sicer dokaj ustaljeni dnevni ritem. Mislim, da nam je s pomočjo številnih nastopajočih to tudi uspelo, saj je bil program tega meseca res pester. V začetku decembra, na dan rojstva velikega pesnika Franceta Prešerna, je v našem domu odprl razstavo svojih del g. Rajko Bogataj iz Kranja, prireditev pa je obogatil trzinski umetnik g. Marjan Likar s svojimi recitacijami. Ob prazniku svetega Nikolaja je bila dopoldne najprej sveta maša, ki jo je daroval trzinski župnik g. Boštjan Guček, po njej pa je stanovalce razveselil sam sv. Miklavž v spremstvu angela in strašnega parklja. Skupaj s sodelavci trzinske Karitas so vsem stanovalcem razdelili sladka darila. Popoldne pa so bili stanovalci prijetno presenečeni, saj je v dom ponovno stopil Miklavž s svojim številnim spremstvom iz Kulturnega društva Mirana Jarca Škocjan. Čeprav je bil Miklavž že nekoliko utrujen po obisku v mengeškem domu, se je potrudil in stopil prav do vsakega stanovalca, mu segel v roko, zaželel vse dobro in vsakemu izročil tudi darilo Doma počitka Mengeš. Sredi meseca so stanovalci lahko razvijali svoje ročne spretnosti na ustvarjalni delavnici pod vodstvom prostovoljcev Novita in v sodelovanju z mlajšimi učenci OŠ Trzin. S pevskim nastopom, skeči in harmoniko je 14. 12. nastopila skupina Rožmarin iz Doba pri Domžalah. Zelo smo se razveselili tudi obiska učencev OŠ Trzin, ki so pripravili pevski nastop, dramsko igrico, plesno točko, na koncu pa je pod prsti Simona Vrbca zapela še harmonika. Naslednji dan smo stanovalcem pripravili tradicionalno novoletno zabavo, na kateri jih je obiskal domski Božiček, za dobro vzdušje pa je poskrbel ansambel Goveja župca. Na pred-božični dan je v domu potekala praznična maša, kjer so sodelo- vali tudi pevci župnije Trzin z mladimi flavtistkami. Leto 2012 smo zaključili s prijetnim božičnim koncertom cerkvenega pevskega zbora iz Gozda nad Kamnikom pod vodstvom gospe Karle Urh in silvestrsko tombolo z dobitki donatorjev (Lekarna Trzin, podjetje Lactecon). Vsem naštetim se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in želimo zdravo in uspešno leto 2013. Katarina Pezdirc Otroci na obisku v Domu za starejše občane Trzin Medgeneracijska praznična delavnica Društva Novita V četrtek, 13. 12. 2012, je bil prav poseben dan, saj so prvošolčki OŠ Trzin obiskali stanovalce bližnjega doma starejših občanov. Z njimi so prišli tudi učenci višjih razredov, ki so odigrali tri krajše lutkovne predstave. Ko smo bili vsi skupaj že dodobra ogreti, smo se lotili izdelovanja prav posebnih novoletnih voščilnic. Otroci in stanovalci so skupaj barvali, risali in izrezovali različne praznične čestitke. Na njih so napisali lepe želje za prihajajoče novo leto, ki jih bodo stanovalci lahko podarili svojim najbližjim. Nekaj voščilnic so otroci vzeli s seboj in jih obdržali kot ljub spomin na skupno druženje. Čeprav lahko čestitke vseh vrst kupimo v skoraj vsaki trgovini, je vedno najlepša tista, ki jo izdelamo sami, ko domišljiji pustimo prosto pot. Čas je hitro minil in smeha ter dobre volje ni manjkalo. Najlepše je videti zadovoljne obraze; druženje, čeprav kratko, je marsikomu polepšalo dan. Tovrstno delavnico je društvo Novita organiziralo že drugo leto zapored in po odzivu stanovalcev in otrok bi si želeli takšna srečanja ponoviti še pogosteje. To je bila še ena od naših zelo uspešnih aktivnosti ob iztekajočem se evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Tadeja Krajnc, predsednica društva Novita Prednovoletni koncert L'Artka v trzinski cerkvi V prednovoletnem obdobju se je v Trzinu zvrstilo res veliko kulturnih in zabavnih dogodkov. Eden izmed najbolj kakovostnih je bil zagotovo koncert učencev trzinske glasbene šole Lartko, ki so ga v sodelovanju s trzinsko župnijo pripravili v trzinski cerkvi sv. Florjana. Predstavili so se številni mladi glasbeniki, med katerimi je kar nekaj zelo obetavnih inštru-mentalistov pa tudi pevcev. Nadobudni virtuozi so sami ali ob spremljavi svojih mentorjev pripravili res nepozaben glasbeni večer. Glasba, ki je zvenela v zelo akustični cerkveni ladji, je prehajala od preprostih do zahtevnejših, od nežnih do razposajenih melodij, nekaj skladb pa je tudi opomnilo, da smo v predbožičnem obdobju. Mladi glasbeniki Lartka pa so se v soboto, 12. januarja, predstavili tudi na nacionalni televiziji v oddaji Na zdravje. Glede na kako- vost mladih umetnikov lahko napovemo, da jih bomo še večkrat videli nastopati pred kamerami in na najkakovostnejših glasbenih prireditvah. MŠ Otroška predstava, ki jo je treba videti KUD Franca Kotarja Trzin vabi v soboto, 26. januarja, na otroško predstavo Črviček Pepi in gospodič Artur. Ponovoletni sprejem Ker je bil čas pred novim letom zelo natrpan z najrazličnejšimi dogodki in prednovoletnimi srečanji, je župan občine Trzin g. Anton Peršak svoj tradicionalni sprejem za občinske funkcionarje, občinske svetnike, člane občinske uprave in občinskih služb ter ustanov, ki so v soupravi naše Občine, ob tem pa tudi za predsednike trzinskih društev pripravil 9. januarja v dvorani KUD-a. V uvodu v družabno srečanje, ki se ga je udeležil tudi častni občan občine Trzin Tone Ipavec, je g. župan na kratko omenil dosežke minulega leta in pričakovane pridobitve v tem letu, ob tem pa je poudaril, da je v Trzinu zelo veliko društev in da je prav društveno in družabno življenje eno najpomembnejših področij za življenje občine. Izrazil je tudi upanje, da bomo kmalu prebrodili krizo, v kateri se je znašla država. MŠ Bodi ti Na prvi dan koledarske zime, ko so mnogi pričakovali konec sveta, napovedan v majevskem koledarju, so v dvoranici Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hribarja sodelavci Centra VinCom predstavili projekt Bodi ti (Be You), s katerim želijo začeti spreminjati miselnost in vrednotenje v sodobni družbi. Predstavniki VinCo-ma, pod vodstvom naše soobčanke Florence Marije Bratovž, ki smo jo v Odsevu že predstavili, so prepričani, da je del krivde za sedanjo gospodarsko in družbeno krizo treba pripisati tudi zgrešeni tradicionalni miselnosti, ki v ospredje postavlja boj za materialne dobrine in družbene ugodnosti. S projektom Bodi ti opozarjajo, da se ljudje rodimo z najrazličnejšimi talenti, ki pa jih med odraščanjem zanemarjamo in razvijamo druge sposobnosti, ki naj bi nam zagotovile ugledne, dobro plačane službe, pri katerih ni treba veliko delati. Posledica take miselnosti je prevelik vpis mladih v gimnazije in kasneje v najrazličnejše humanistične študije. V armadi brezposelnih, ki se iz meseca v mesec veča, je skoraj četrtina mladih, od tega precej takih z dokončanim šolanjem in diplomami v rokah. Številni mladi diplomanti kot prvi denar, ki ga dobijo po dokončani šoli, dobijo socialno podporo za brezposelne. Z novo miselnostjo naj bi spodbujali že otroke in kasneje mlade k razvijanju njihovih prirojenih sposobnosti in k izbiri poklicev, ki so jim pisani na kožo. Veljati bi moralo načelo, da so vsi poklici pomembni in da je vredno le dobro opravljeno delo. Mladi bi lahko dosegli priznanje in ugled tudi z mojstrstvom v poklicih, za katere so tako rekoč rojeni. Delo, za katerega se človek počuti poklicanega, je lahko skoraj zabava, ki prinaša zadovoljstvo, rezultati dela so mojstrovine in imajo lahko tudi na trgu primerno ceno. Z novim pristopom bi lahko izboljšali odnose v delovnih organizacijah in na sploh v družbi. Zanimivo je, da filozofijo Centra VinCom predstavljajo tudi s sloganom TRZIN (Temelji, Resnic, Zakonov, Inovativnosti in Narave). Ob predstavitvi projekta Bodi ti je strokovnjak za osebno rast Fra-njo Trojnar predstavil tudi svojo novo knjigo Pet mitov o sreči. Avtor zagovarja resnico, da je vsak svoje sreče kovač. Po predstavitvi projekta in pogovoru o novi knjigi so v avli CIH pripravili prijetno druženje, med katerim so si obiskovalci lahko ogledali tudi nekatere mojstrovine trzinskih podjetnikov. MŠ URNIK ODVOZA ODPADKOV - OBČINA TRZIN PRODNIK 2013 JANUAR 2013 FEBRUAR 2013 MAREC TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED 1 1 2 3 4 5 6 5 1 2 3 9 1 2 3 2 7 8 9 10 11 12 13 6 4 5 6 7 8 9 10 10 4 5 6 7 8 9 10 3 14 15 16 17 18 19 20 7 11 12 13 14 15 16 17 11 11 12 13 14 15 16 17 4 21 22 23 24 25 26 27 8 18 19 20 21 22 23 24 12 18 19 20 21 22 23 24 5 28 29 30 31 9 25 26 27 28 13 25 26 27 28 29 30 31 2013 APRIL TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED 14 1 2 3 4 5 6 7 15 8 9 10 11 12 13 14 16 15 16 17 18 19 20 21 17 22 23 24 25 26 27 28 18 29 30 2013 MAJ TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED 18 1 2 3 4 5 19 6 7 8 9 10 11 12 20 13 14 15 16 17 18 19 21 20 21 22 23 24 25 26 22 27 28 29 30 31 2013 JUNIJ TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED 22 1 2 23 3 4 5 6 7 8 9 24 10 11 12 13 14 15 16 25 17 18 19 20 21 22 23 26 24 25 26 27 28 29 30 2013 JULIJ 2013 AVGUST TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED 27 1 2 3 4 5 6 7 31 1 2 3 4 28 8 9 10 11 12 13 14 32 5 6 7 8 9 10 11 29 15 16 17 18 19 20 21 33 12 13 14 15 16 17 18 30 22 23 24 25 26 27 28 34 19 20 21 22 23 24 25 31 29 30 31 35 26 27 28 29 30 31 2013 OKTOBER 2013 NOVEMBER TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED 40 1 2 3 4 5 6 44 1 2 3 41 7 8 9 10 11 12 13 45 4 5 6 7 8 9 10 42 14 15 16 17 18 19 20 46 11 12 13 14 15 16 17 43 21 22 23 24 25 26 27 47 18 19 20 21 22 23 24 44 28 29 30 31 48 25 26 27 28 29 30 Legenda: I 1 MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI | |BIOLOŠKI ODPADKI 2013 SEPTEMBER TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED 35 1 36 2 3 4 5 6 7 8 37 9 10 11 12 13 14 15 38 16 17 18 19 20 21 22 39 23 24 25 26 27 28 29 40 30 2013 DECEMBER TEDEN PON TOR SRE ČET PET SOB NED 48 1 49 2 3 4 5 6 7 8 50 9 10 11 12 13 14 15 51 16 17 18 19 20 21 22 52 23 24 25 26 27 28 29 1 30 31 EMBALAŽA Na trzinskih odrskih deskah: Pia Zemljič: Na trzinskem odru se dobro počutim! Diplomantka AGRFT ste od leta 2001. Od takrat ste nastopali v veliko gledaliških igrah in filmih. Kaj vam je bliZje - oder ali film? Oboje. Oboje mi je blizu, sicer pa veliko več ustvarjamo na odru, se pravi, kalimo se skozi odrske izkušnje. Film je bolj po- slastica, ki me vsake toliko časa doleti. Drugače pa - igra je igra v vsakem primeru. Mogoče je samo ta izkušnja, da je pred kamero intimnejše, v tem tudi vidim bistveno razliko med odrsko in filmsko igro. Vaš partner Marko Mandič je v istem poklicu. Kakšne so prednosti ali pa mogoče slabosti tega? Jaz vidim same prednosti. Preprosto v tem, da se razumeva, da se v tem podpirava, da razumeva proces umetniškega ustvarjanja. Veliko nama pomeni, da sva izpolnjena tako doma kot družina in v najinih karierah. Se čuti kdaj kakšna tekmovalnost med vama? Ne bi rekla. Bolj podpora. Je pa res, da kadar je kdo v zagonu, v delu, drugi doma bolj prevzame vajeti in obratno. Prejeli ste Ze številne nagrade in priznanja za svoje delo. Vidite to kot nadaljnjo spodbudo, mogoče zavist drugih? Glede zavisti ... ne ubadam se s tem. Lepo je, če dobiš nagrado, je potrditev, resnična potrditev. Pri meni pa ponavadi te nagrade pridejo nepričakovano, ko ne pomislim na to. Velikokrat se sliši, da so na primer gledališke nagrade »kuhinja« ... Prav gotovo ne! Meni je samo hudo, da je malo nagrad. Mogoče se bo kaj spremenilo, ampak lani so na Borštniku podelili le dve igralski nagradi, kar se mi zdi katastrofa. Borštnik je edini tak relevanten gledališki festival za igralce v Sloveniji, in se mi zdi nujen. Mogoče bodo letos spet štiri nagrade. Če pogledam za leta nazaj, so si igralci nagrade več kot zaslužili. Fräulein Fischer - je to izmišljena oseba? Mislim, da je. Mislim, da je Jeffrey Hatcher igro napisal po življenjepisu Picassa, Fischerjevo pa si je izmislil. Kako pa je nastajal njen lik, ki ste ga odigrali? Če so liki naslonjeni na realne osebe, je morda lažje pobrskati po gradivih, kakšna je določena oseba bila, kot pa pri izmišljenih osebah? Ne ne, to nič ne pomaga. Treba je črpati iz samega materiala, se pravi iz samega teksta. Je pa dosti sočno, zanimivo, intrigantno zapisan ta besedni dvoboj med Picassom in Fischerjevo, z inteligentnimi replikami. Meni je bilo v užitek in zabavo. Le midva z Racem sva se dajala ... Z Racem se v vlogah v predstavi Picasso odlično ujameta. Kakšen pa je bil vajin odnos med nastajanjem predstave in v resničnem življenju? Z Racem sva skupaj delala pri Žabah in še pred leti pri Drakuli, in me je povabil, če bi delala to zraven. Tako smo se lotili. Bilo je super, ustvarjali smo na Ptuju. Bilo je energično, intenzivno ... skratka - krasno. Koliko časa je nastajala predstava Picasso z mladim režiserjem Mihom Alujevičem? Mislim, da smo vadili kak mesec in pol ali dva v Ljubljani, potem pa smo pilili na Ptuju, kjer je bila premiera. Ste že bili kdaj tu v našem kulturnem domu? Ne, ne. Prav ugibala sem, če sem že bila kdaj, vendar mislim, da nisem še bila. Se pa v Trzinu dobro počutim. Brigita Crljenic Nevidne varovalke duše V življenju se ti nekatere knjige preprosto »zgodijo« in postanejo tvoje nezavedne sopotnice, nevidne varovalke tvoje duše, ki se na videz brez prave razlage povrnejo v tvojo zavest in sprožijo potres - zato, da prevetriš ustaljene vzorce, ki jim v dirki vedno hitrejšega vsakdana (za čem že?) z lahkoto podležeš. Zato, da se lahko s premislekom premakneš za korak naprej. Tako se mi je to pot prikradel že davno tega prebrani roman, v katerega je vpet eden najbolj nežnih, krhkih in pretanje-nih opisov človeškega obstajanja, ki odpira vprašanja življenja, ljubezni, šibkosti in moči, lahkosti in teže - protislovja, za katero avtor pravi, da je gotovo naj- bolj skrivnostno in najdvoumnejše izmed vseh protislovij. In ga postavi že v sam naslov - Neznosna lahkost bivanja - skovanka, v kateri lahkost bivanja nosi svoje nasprotje v neznosnosti in je zato tudi breme. Roman Milana Kundere, ki je tako vseobsežen, da bi ga vedno znova prijel v roke in vedno znova našel nove dimenzije, a je hkrati ravno s tem, ko odpira toliko vprašanj (protislovij), tako težko ulovljiv v misli. Roman, ki po skoraj tridesetih letih (izšel je leta 1984) še vedno prepriča z intimnimi zgodbami o srečno - nesrečni ljubezni, »variacijami posamičnih življenjskih partitur«, iskanjem prostorov osebne in družbene svobode. Z razstiranjem odnosov, ujetih v beganje med lahkostjo in težo, Kundera tako dobro analizira svet, v katerem živimo dvojna življenja, v katerem se bojujeta duša in telo, zvestoba in izdaja, odgovornost in pasivno sprejemanje naključij, umetnost in kič, resničnost in sanje. Tako avtor tudi glavnim junakom pripiše protislovje - če bi poenostavili, sta Tomaž in Sabina lahka, Tereza in Franz pa težka junaka. Tomaž od teže ljubezenskih odnosov beži, a mu lahkost po drugi strani tudi ne zadošča. Ujet med lahkost razmerja s Sabino in težo v navezi s Terezo na koncu le začuti, da mu je Terezina sreča najpomembnejša, in ljubezen do nje končno dobi težo, njuno sobivanje na podeželju pa lahkost, ki prerašča že v neodgovornost. Nemara je ljubezen, ki Terezo druži s Kareninom, psom, boljša od ljubezni, ki vlada med njo in Tomažem in v kateri se Tereza počuti veliko bolj negotova in obupano. Karenin predstavlja tudi vez med njo in Tomažem, in je kot njun otrok. Tomaževa praška razmerja privedejo Terezo na rob blaznosti, samomora. Na skupni poti skušata predrugačiti drug drugega, v zadnjem, podeželskem obdobju, je Tereza srečna, ker sta s Tomažem sama in je končno njen. Nadarjeno slikarko Sabino pa želja po svobodi na koncu pripelje do tega, da zapusti Franza, ki ga ljubi, izgubi vse stike s preteklostjo, svoboda v Ameriki jo vodi v popolno osamo. V nasprotju s Sabino je njen ljubimec, ženevski profesor Franz, nezmožen lahkosti, živi za močne občutke ljubezni in politične prepričanosti, njegovo idealiziranje, naivnost, napačne presoje pa na koncu vodijo na klavrn način v nepomembno smrt. Junaki pa niso razpeti le v zasebnem življenju, ampak tudi politično, postavljeni so v enega od prelomnih trenutkov v zgodovini bivše Češkoslovaške - pripoved enega največjih čeških pisateljev poseže namreč v čas usodnih dogodkov praške pomladi, ki so leta 1968 dokončno pokopali upanje na družbeno ureditev s človeškim obrazom, saj je proces reform močno presegal meje tistega, kar se je zdelo sprejemljivo in dovoljeno, zato takrat ideje politične liberalizacije ter zagotavljanja svoboščin in državljanskih pravic niso mogle več, kot le vznikniti. Zadnji ulični dogodki so dodobra razburkali tudi zaspano Slovenijo in naplavili marsikatero ščavje, ki nam spreminja pogled na svet - ali si bomo z odstrinjanjem »platna poslikane kulise« ali »povrhnjice stvari« zmožni zastaviti prava vprašanja in najti zadovoljive odgovore v neznosni teži vsakdana, ko je marsikdo in marsikaj odrinjeno na rob preživetja ali obstoja? Nikar si ne nehajte zastavljati vprašanj in iskati odgovorov nanje tudi v (pre-)lomnem letu 2013. Pa lep knjižno nitni pozdrav, Nataša Pavšek Hiša plesa in materinstva v Trzinu Hiško, kot jo imenujejo, čeprav gre za kar veliko hišo na koncu ulice Dobrave (zadnja hiša pred gozdom, če peljemo po cesti mimo piramide naravnost proti hribu) je ustanovila Irena Pfunder Tkalec, ki je po izobrazbi sicer komunikologinja, a se že vse življenje ukvarja s plesom. Pravi, da je zaljubljena v gibanje in ples, plešam zase hiša plesa in materinstva V Trzinu, še zlasti v industrijski coni, se ves čas pojavljajo nova podjetja, tako da človek težko sledi vsem novostim in dejavnostim. Pred časom, pravzaprav lani septembra, so med drugim v coni odprli zanimivo podjetje: Hišo plesa in materinstva. Hiša se res na svojevrsten način loteva pomoči porodnicam, in bo verjetno zanimiva za marsikatero bodočo mamico tudi iz Trzina. mr [Mj^K JK WM AH M TL, ^ ■älM -fr. JL t 11 P" i j y zato ni čudno, da je inštruktorica skupinskih vadb, to je Zumbe in ZumbAtomica (zumba za otroke), študentka plesne terapije ter inštruktorica pred in poporodnih vadb. V Sloveniji, tako kot drugod po svetu, že vrsto let spremljajo zelo slabe »porodne statistike« - vse več je operativnih posegov, močnih narkotikov in podobno. V enem ključnih naravnih procesov smo se odmaknili od narave in porod prestavili v porodnišnice, kjer ga tudi »zdravijo«. Ženske so nekako izgubile stik s seboj, s svojim telesom ter s tem izgubile tudi zaupanje v naravni proces rojevanja. V hiši plesa pa skušajo bodočim mamicam povrniti stik »z njimi samimi«, jim dvigniti samozavest in zaupanje vase. Ponujajo vrsto programov za nosečnice, kakršnih drugje ne poznamo, na primer ples za nosečnice oz. plesno pripravo na porod. Posvečajo pa se tudi mamicam po porodu, dojenčkom in malo večjim otrokom. Med drugim nudijo tudi brezplačne meditacije za umiritev, sprostitev ... nudijo posebne gibalne delavnice, kle-petalne urice za mamice, masažo in gibalne urice za dojenčke. Vsekakor gre za zanimiv projekt, ki ga bomo podrobneje predstavili v eni od naslednjih številk našega glasila. MŠ Koledar prireditev po trzinsko Na prvo sobotno popoldne v letošnjem letu smo bili Trzinci, vsaj tisti v centru Trzina, deležni novega kulturnega »šoka«. Pred vhodnimi vrati so nas namreč pričakale velike papirnate role. Morda je kdo pomislil, da je nekdo pustil material za distribucijo, a smo lahko potem pri sosednjem stopnišču oziroma vratih ugotovili, da imajo tam enake role in da gre za Koledar prireditev Trzin 2013. Ogromen koledar formata 98 x 68 cm smo dobili v dar, a kam s tako velikim kosom papirja? Standardna širina vrat je namreč precej manjša, garažna vrata pa ima le manjši del lastnikov nepremičnin v naši občini. Že prav, da nas pristojni obveščajo o dogajanju v občini, zato je na voljo Odsev (tega smo morali zadnje mesece minulega leta pošteno stanjšati ...) in občasni letaki. Zdi se, da je tokratni koledar še eden od nepotrebnih strelov v prazno, saj omogočajo sodobne komunikacijske in informacijske poti precej boljše obveščanje kot pa nerazumno (pre-)veliki in nepopolni (spremembe koledarja bodo objavljene v Odsevu.) plakati. Nekdo je pripomnil, da bi nam lahko dali vsaj praznega, takega z datumi in lepim domačim motivom, da ga izpolnimo s svojimi ali pa ne nazadnje tudi trzinskimi vsebinami. Glede Takole nekulturno so bili naslonjeni koledarji prireditev na enem od vhodov v bloke na Ljubljanski cesti. (Foto: M.P.) opombe na spodnjem robu koledarja odsevovci sporočamo, da seveda z izidom oziroma tiskom tega koledarja nimamo nič, in upamo, da nam tudi ob koncu letošnjega leta ne bodo pristrigli peruti z zmanjševanjem števila strani edinega trzinskega glasila. V nasprotnem primeru bomo tudi mi gotovi ... Miha Pavšek Obvestilo Občina Trzin obvešča občane, da lahko koledarje prireditev v obliki zloženk A 4 dvignejo v Centru Ivana Hribarja. Na svoji zemlji Poziv županu Trzina in občinskim svetnikom Začelo se je v začetku novembra leta 2012, na soboto. Deževalo je, in nekateri so opozarjali, da bo hudo. Pa v soboto še ni bilo najhuje. Prišla je nedelja in za njo noč na ponedeljek in še cel ponedeljek in še noč na torek ... Bilo je hudo, bilo je še huje in bilo je najhuje. Samo deževalo je. Deževalo in ni prenehalo. Pšata v Trzinu je naraščala iz minute v minuto. Bilo nas je strah, Trzince iz trzinskega kota, kjer smo pred nekaj leti že doživeli in preživeli poplave. Saj se spomnite Železnikov in Baške grape? Mi v trzinskem kotu nismo pozabili, pozabil pa je trzinski župan Tone Peršak na obljube, ki jih je takrat dal: »Pšato bomo regulirali tako, da ne bo več poplavljala.« Res je, imeli smo srečo, ker se je deževje pomaknilo nekaj deset kilometrov proti severu. 30 cm je manjkalo do vrha struge, borih 30 cm nam je pomenilo veliko srečo, vendar kaj bo naslednjič? Voda je udarila najhuje na Koroškem in v Podravju, kjer kljub opozorilom, naj se ljudje umaknejo, marsikdo tega ni storil. Grozljivo je bilo gledati nemočne ljudi, ki jih je pobesnela narava spravila ob vse. Vse jim je vzela. Premoženje, dostojanstvo, marsikomu zdravje, veselje do življenja, veselje iz otroških oči, ki so v solzah gledale nemočne starše, sorodnike in sosede. Da, v teh očeh so solze, želja pomagati drugim, čeprav so sami potrebni pomoči. Ni več smeha v teh očeh, ni več igrivosti v njihovih nogah, ne verjamejo več v pravljice in pravičen svet. To jim je naredila narava, ki se samo maščuje za rane, ki so ji bile zadane. Ljudje so poznali te rane, opozarjali so občine, ki pa jim niso prisluhnile, niso naredile vsega, da bi jih zaščitile. In tudi naša država ni naredila vsega za zaščito ljudi in premoženja. Pravzaprav ne država, ampak ljudje, ki smo jim zaupali vodenje v državni upravi, in tudi tisti ljudje v občinskih upravah - predvsem župani. Pomagali so ljudje, ki jim država zateguje pasove pri dotacijah za njihovo delo. Pomagali so gasilci, kljub temu da so tudi sami bili nemalokrat v veliki nevarnosti. Pa je prišel četrtek, 22. 11. 2012, in oddaja Stopimo skupaj. Slovenska televizija je na programu ena pripravila krasno oddajo. Slovenci - preprosti ljudje, so spet stopili skupaj in pomagali. Zbrali so preko osemsto tisoč evrov. Med oddajo, kjer so nastopali naši znani estradniki, pravzaprav tisti, ki jih na takih prireditvah vedno vidimo, in to so tudi najboljši, so prikazali tudi ljudi in pokrajine, kjer ni ostalo nič. In ko so vprašali neko družino v lepi soški dolini, če bodo kljub trem uničujočim potresom v prejšnjih letih, kljub trem rdečim alarmom letos še vztrajali tukaj, je preprosta ženska odgovorila: «Da, na svoji zemlji bomo ostali.« Da, ostali bodo, ker ljubijo to deželo, ki so ji na Primorskem dali vse, tudi življenja. Kajti ta uporna primorska duša ni prenesla tujega škornja na svoji zemlji. Saj se spomnite prvega slovenskega filma Na svoji zemlji? Lepo je biti sin ali hči takšnega naroda, ki ima v svoji sredi take ljudi, ki še danes, kljub krizi, tako mislijo. Zato pozivam, ne, zahtevam, tudi v imenu stanovalcev na ogroženem območju, da tudi v Trzinu, eni najbogatejših občin v Sloveniji, župan in občinska uprava zaščitita ljudi, da se ne bomo tresli ob vsakem malo večjem dežju, in dajte, za božjo voljo, uredite tok Pšate, kar bo precej ceneje kot pa škoda, ki jo bo ob poplavah naredila. Zahtevamo odgovor, kdaj bo to urejeno in zakaj še ni! Če zadovoljivega odgovora ne bo, sledi peticija vseh ogroženih ljudi v Trzinu, z zahtevo ureditve tega problema! Saj zato, gospod župan in občinski svetniki, smo vas izvolili, mar ne? Zmago Knuplež - ZMAK Prof. Tine Orel pustil neizbrisen pečat v planinstvu in kulturi Podobno kot smo predlani več pozornosti namenjali obletnicam rojstva in smrti enega najvidnejših trzinskih rojakov, znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, se letos spodobi, da se spomnimo tudi drugega znamenitega Trzinca, ki je pustil neizbrisno sled v slovenski kulturi in planinstvu, prof. Tineta Orla. V počastitev stoletnice njegovega rojstva se bo v Trzinu zvrstilo več dogodkov, za uvod v Orlovo leto pa tokrat objavljamo njegov življenjepis, ki ga je pripravila njegova hčerka Tanja Orel Šturm. Tine Orel se je rodil 9. februarja 1913 v Trzinu pri Ljubljani v revni družini. Oče Janez je bil zidar, po letih dela v rudniku v ZDA pa je bil železničar. Mama Rozalija je bila doma, preživljala in vzgajala je tri otroke ter skrbela za skromno domačijo v težkih časih med obema vojnama, med drugo svetovno vojno in seveda po vojni, ko je bilo življenje najtežje. Osnovno šolo je Tine končal v Trzinu in Mengšu, maturiral je na Škofijski klasični gimnaziji, diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, profesorski izpit je opravil leta 1941 z oceno »povsem odlično«. Tudi maturiral in diplomiral (slovenščina, francoščina) je z odličnim uspehom. Oddal je dve diplomski nalogi pri dr. Kidriču in dr. Prijatelju - predgovor k Jurčičevim »Rokovnjačem« in »Ritem pri Prešernu«. Ravnatelj gimnazij v Celju Po dveletni brezposelnosti je bil kot profesor slovenščine leta 1938 nameščen na gimnaziji v Celju. Njegovo pedagoško delo je prekinila vojna, tako je kot begunec živel v Ljubljani do konca leta 1945, ko je ponovno dobil zaposlitev profesorja na celjski gimnaziji. Vseh nadaljnjih 40 let aktivne dobe je posvetil najbolj plemenitemu delu - vzgoji mladine. Njegovo vodilo je bilo: «Ne kar veleva mi stan, kar zmorem, to sem storiti dolžan.« Vsi dijaki in letniki maturantov se ga s ponosom in veseljem spominjajo. Leta 1947 je dobil mesto ravnatelja na II. gimnaziji v Celju, leta 1949 pa mesto ravnatelja na I. gimnaziji v Celju. Bogata publicistična bera Leta 1961 se je z družino preselil nazaj v Ljubljano, kjer je po krajšem obdobju službovanja v Turistični zvezi Slovenije in urejanju Turističnega vestnika dobil zaposlitev na Zavodu RS za šolstvo, nekaj let za tem pa je do svoje upokojitve predaval kot profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in posebnem oddelku te fakultete v Novi Gorici predmet Kultura pisnega in ustnega izročila slovenskega jezika. Iz let službovanja v slovenskem srednjem šolstvu je ostala za njim bogata dediščina. Zapustil je 12 samostojnih publikacij, priredb in prevodov z uvodno besedo. Napisal je 6 znanstvenih in strokovnih sestavkov in 32 poljudnoznanstvenih sestavkov, tem je dodal še 83 recenzij knjižnih del, ocen in poročil s področja literarnih in gledaliških del. Šest let je urejal Celjski zbornik. Marljiv urednik Tine Orel je posegel še dlje. Vse od leta 1965 je bil sodelavec Slovenskega biografskega leksikona, že od leta 1967 pa je bil sodelavec Jugoslovanskega leksiko-grafskega zavoda v Zagrebu ter sodelavec mednarodne revije Alpinismus, kjer je leta 1968 pripravil četrto številko - sicer jugoslovansko - po vsebini pa skoraj v celoti slovensko. Uredil in zbral je Planinsko in šolsko berilo 31-tih avtorjev, uredil tri najbolj zbrana in že večkrat ponatisnjena knjižna dela: Avčinovo Kjer tišina šepeta, Mlakarjevo Iz mojega nahrbtnika in Potočnikovo Srečanje z gorami. Iz francoščine je prevedel tudi delo »Osvajalci nekoristnega sveta«, ki ga je napisal svetovno znani alpinist, eden najuspešnejših plezalcev vseh časov, Francoz Lionel Ter-ray (izdano leta 1974). S posebno ljubeznijo je napisal predgovor in kot glavni urednik in lektor vodil pripravo in izdajo knjige »Življenje v naravi«, ki je prvič izšla leta 1972. Opravljal je tudi vrsto družbenih funkcij, od gorske reševalne službe do kulture, kulturne dediščine turizma, gledališča in še kaj. S srcem za planinstvo Tine Orel pa je bil z vsem srcem tudi planinec. Od svojega dvanajstega leta je z radovednostjo iz svoje domačije opazoval Kamniške Alpe - Ojstrico, Planjavo, Kamniško sedlo, Brano, Kočno z Grintov-cem, in si želel, da bi čim prej začel osvajati te in druge vrhove. Zakaj prav planinstvo, alpinizem, gore, narava? Na takšna vprašanja je odgovarjal na različne načine, vendar vedno z osrednjo mislijo in sporočilom: »Zato, ker gora krepi, odkriva v človeku tisto, kar je v njem najognevitejšega, s tem odkriva človekovo vrednost, njegove meje ter najpristneje povezuje človeka z naravo. Gore imamo radi zaradi tistega, kar terjajo od nas.« Bil je tudi aktiven alpinist, v 23 letih je do leta 1957 sam opravil številne plezalne ture od III. do VI. težavnostne stopnje. Imel je izjemen posluh za lepoto slovenskega jezika in nemalokrat je poudaril, da je pisana beseda osnova, kažipot, oblika izražanja in sporazumevanja med ljudmi, izraz duha in misli, kulture in humanizma. In prav njemu, in samo njemu, gre zasluga, da je, prepojen s tako filozofijo, kot glavni in odgovorni urednik Planinskega vestnika dosegel, da je ta več kot 100 let stara slovenska revija pod njegovo taktirko dosegla mednarodno raven. Lahko rečemo, da je Planinski vestnik jedro njegovega življenjskega dela, saj ga segati po samem svetovnem vrhu vrhunskega alpinizma in alpinističnih odprav. Med drugim je Tine Orel tudi napisal, da je planinstvo sicer športna dejavnost, vendar se je planinstvo vseskozi čutilo bliže kulturi kot telesni kulturi. O nobenem drugem športu namreč ni bilo napisanih toliko knjig, v nobenem drugem športu se ljudje ne ukvarjajo z duhovnimi vprašanji v toliki meri. Kulturna pre-žetost planinstva je tisti »spiritus agens« vse planinske akcije skozi zgodovino, da mimo nje ne moremo, pa najsi se planinstva lotevamo iz katerekoli strani. Velja poudariti, da je Tine Orel za svoje požrtvovalno, nesebično in kar fanatično delo v planinstvu dobil prav vsa častna priznanja in odlike Planinske zveze Slovenije in Planinske zveze Jugoslavije. Leta 1971 je dobil ugledno Bloudkovo nagrado za »svoj« Planinski vestnik, pa tudi osebno je bil Bloudkov nagrajenec. Na Planinski zvezi Slovenije obstaja na pobudo prof. Vilka Mazija »Tinetov sklad«, v gradivu, ki ga hrani Planinska zveza Slovenije, sta dva velika zaboja, ki čakata na obdelavo v Slovenskem planinskem muzeju. Planinski Orel je omahnil. Žal ne v ljubljenih vršacih, slovenskih gorah, temveč na žgoči obali majhnega zaliva terre in-cognite, kjer je preprosto od izčrpanosti sklenil roke pod glavo in gledajoč širno zvezdnato nebo tudi zaspal v večno skrivnost, ko ga je smrt junija 1985 napotila k sebi. Tanja Orel Šturm September 2012 je z ognjem in požrtvovalnostjo urejal celih 30 let, kar je zagotovo redek primer v življenju človeka in revije. Kot nadarjen in neutruden urednik Planinskega vestni-ka, ki sta ga z njegovo soprogo Zoro Orel suvereno in z neponovljivo natančnostjo in točnostjo izhajanja dvignila na nadpovprečno, lahko rečemo mednarodno raven. Poseben pečat Planinskemu vestniku Uredniško taktirko te najstarejše slovenske revije - leta 2015 bo praznovala 100-letnico »rojstva« - je Tine Orel prevzel iz rok dr. Arnošta Brileja in kmalu začel v vsebinsko zasnovo in izročilo revije vnašati nove, svoji osebnosti in pojmovanju planinske akcije, primernejše značilnosti. Sledi obdobje žive zgodovine Planinske zveze Slovenije, lepo pisane slovenske planinske besede, ki so nastale kot plod dela številnih stalnih in občasnih dopisnikov. V vestniku je sam zgledno sodeloval pri številnih člankih in prevodih, vsako številko je petkrat prebral, preden so jo dobili v roke bralci. Po prevzemu uredništva je Planinski vestnik ostal glasilo slovenske planinske organizacije, v njem je večji del prostora ostal namenjen avtorskim prispevkom, napisanim s tankočutnim peresom številnih slovenskih planincev in alpinistov. Ob novicah o delu osrednje organizacije in posameznih planinskih društev pa so začeli svoje ugledno mesto dobivati planinski razgledi po svetu, novice iz tujih logov, ki jih je vrsto let iz tujega revijalnega tiska luščil urednik sam, in tako skušal, kolikor se je v tistih težkih časih le dalo, zapolnjevati vrzel v naši aktualni obveščenosti o planinskih in alpinističnih dogajanjih po svetu. To je bilo toliko bolj pomembno prav v času, ko so naši alpinisti začeli po- Obljubljam in zagotavljam uresničljivo! Znova smo zamenjali koledar, in to je vedno prilika, da pogledamo nazaj, katere lanske obljube smo uresničili in si tako nove zadamo bolj realno, kar seveda ne pomeni pesimistično. To je tudi čas za pregled uresničenih predvolilnih obljub našega župana, kar mora postati redna rubrika ne le v Trzinu, temveč tudi širše. Le sproten in pošten nadzor ljudstva nad delovanjem oblasti lahko zagotovi, da se oblast ne spridi. Marsikje smo morda že prepozni, upam pa, da ne povsod. Pregled se nanaša na županove predvolilne obljube, razvidne iz predvolilnega letaka. Na tiste, ki vsebujejo tudi konkretno letnico obljubljene realizacije. Ostale prepuščam v oceno bralcem samim. Z enoletno zamudo so se otroci res lahko vselili v novi vrtec. Prvotni rok v letu 2011 se je krepko podaljšal, ampak projekt je sedaj zaključen. Finančno je nekako v sprejemljivih mejah, kar pa še lahko pokvari razsodba sodišča, vendar osebno temu ne verjamem. Dodatnih igrišč in igral, razen tistih, ki bodo zamenjali izgubljene zaradi novega vrtca, pa še nismo opazili. Že leta 2011 in 2012 so bila obljubljena primerna najemna stanovanja za mlade družine. Tega ni videti, kot tudi ne novih ne-profitnih stanovanj. Za leto 2011 je bila obljubljena razširitev izhoda iz IOC Trzin, žal tudi v letu 2012 to ni bilo realizirano, enako pa velja tudi za nadaljnji razvod optičnega kabla, ki bi se ga nekateri zelo razveselili, saj to praviloma pomeni tudi nižje stroške za občane. Žal tovrstne ponudbe v Trzinu tudi v začetku tega leta še ni na voljo. Še vedno ostaja upanje za novo večnamensko športno dvorano, ki naj bi bila realizirana v obdobju 2012/13. Sedaj smo že v letu 2013, in po izkušnji z vrtcem si upam trditi, da letos ta del ne bo zaključen. Žal. Upanje ostaja tudi za novo stavbo KUD-a Franca Kotarja v letu 2014. Leta 2012 tudi ni bilo prav veliko slišati o novem vodovodu, ki naj bi zagotovil boljšo vodo. 2013 naj bi to bilo dokončano. Se pa dela na Jefačnikovi domačiji. Po obljubah bi sicer morala biti dela zaključena že lansko leto, ampak bomo veseli, če bodo vsaj letos. Če je župan v predvolilnem letu obljubljal in zagotavljal uresničljivo, je prav, da ga v povolilnem času spomnimo na te uresničljive obljube in ga vprašamo, kaj se z njimi dogaja. Seveda se zavedam, da se je realiziralo marsikaj drugega, kot je bilo obljubljeno, in da za večino neizpolnjenega obstajajo dobri izgovori. Ampak izgovor je pač le izgovor, dana beseda pa dana beseda. Ali preveč pričakujemo? Marko Pavlišič Program dela za mandatno obdobje november 2010 - oktober 2014 Izhodišča in vodila: potrebe in želje ljudi, visoka kvalitet, Cilj: nizkoenergetska občina, socialno ravnotežje, spodbi za otroke • prostor za vse v večjem in udobnejšem vrten (nov vrtec 1.2011) • dodatna igrišča • igrala, se več zanimivih delavnic in zabavnih programov za učence OŠ Trzin »večja izbira športnih in drugih zanimivih dejavnosti v šoli in društvih »podporo ekošoli, šoli v naravi, raziskovalnim taborom za mlade, dijake in študente •štipendije, subvencioniranje mesečnih vozovnic (primestni, mestni avtobus, vlak) • več generacij i primernih športnih, izobraževalnih, kulturnih in družabnih programov za mlade družine • primerna najemniška stanovanja (že L 2011 in 2012) za srednjo generacijo • še pestrejša izbira programov za zdravo življenje za starejše občane • nadaljnji razvoj programov za zdravo in družabno življenje • pomoč na domu, dnevno varstvo in dnevni center, podpora samopomočnim skupinam za socialno ogrožene družine • več neprofitnih stanovanj, dodatne oblike socialnih pomoči za gospodarstvo in podjetnike • spodbudno podporno okolje za razvoj, podpora inovatorjem • baza podatkov o kad rili in potrebah po delavcih v Trzinu 2a invalide • nadaljnje odpravljanje ovir • izboljševanje pogojev za življenje (vključenost) ;a življenja za vse generacije, trajnostni razvoj občine. Hid no podporno okolje za gospodarski razvoj. za društva in humanitarne organizacije • spodbude in podpore dejavnostim društev, kulturnim, športno rekreativnim, turističnim in humanitarnim programom • dodatni prostori za delovanje, nov gasilski dom (do 2014) za okolje in naravo »zamenjava potratnih svetilk J R »spodbujanje rabe obnovljivih virov energije » pomoč pri energetski sanaciji stavb »odpravljanje divjih odlagališč za vse • reševanje težav s prometom - obvoznica mimo starega Trzina • izboljšave v javnem prometu • razširitev izhoda iz OIC Trzin (2011) in še en vhod/izhod v OIC Tran • športna - večnamenska dvorana 2012/13), nova stavba KUD Franc Kotar (2014) • nadaljnji razvod optičnega kabla (že 2011) • izboljšanje preskrbe, še višja raven varnosti in urejenosti kraja •skrbza naravno in kulturno dediščino »pokopališče naložbe z udeležbo evropskih sredstev •RCERO • nov vodovod od črpališč do Trzina z vključitvijo dolomrtnih vrtin -boljša voda (2012/13) • posodobitev Centralne čistilne naprave (2012/13) • JefaiiVkova domačija (201 Z) Obljubljam in zagotavljam uresničljivo! Previdno z alkoholom! Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani že več let izvaja projekt Sporočilo v steklenici, katerega namen je zmanjševanje škode zaradi pitja alkohola. Obiščite spletno stran projekta: www.nalijem.si , kjer lahko pridobite precej informacij, hkrati pa lahko izpolnite anonimni vprašalnik za samooceno pitja, ki vam omogoča, da samo v 5 minutah sami ocenite svoje pitje alkohola. Na koncu dobite povratno sporočilo. Obiščite spletno stran www.nalijem.si in izpolnite anonimni vprašalnik! Hvala! O ALKOHOLU Alkohol je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki neugodno vplivajo na zdravje posameznika, družine in življenje v skupnosti. Stanje v Sloveniji je izredno zaskrbljujoče, saj je poraba alkohola v Sloveniji med najvišjimi v Evropi: 16 - 18 litrov čistega alkohola/leto/prebivalca nad 15 let, kar je 160 litrov vina na prebivalca na leto. Več kot polovica odraslih moških in več kot ena tretjina odraslih žensk pije tvegano ali škodljivo, alkoholikov pa je več kot 150.000. Pitje alkohola je v Sloveniji razširjeno že med otroki in mladino. Alkohol ima pomemben vpliv na družinsko življenje, pomembno vpliva na življenje otrok, saj so pivske navade staršev zelo pomembne za otrokov odnos do alkohola kasneje v življenju. Žal so med mnogimi ljudmi in tudi med nekaterimi strokovnjaki še vedno razširjena prepričanja in navade, ki niso v skladu s sodobnimi spoznanji, ki pravijo, da alkohol ni potreben za zdravje človeka. Če pa človek pije alkoholne pijače, naj bi upošteval meje manj tveganega pitja. Meja manj tveganega pitja alkohola določa količino alkohola, ki je še nekako sprejemljiva (to ne pomeni priporočljiva!), in verjetno tudi v daljšem obdobju ne bo povzročila resnih težav pri zdravih odraslih ljudeh. Meje so zaradi bioloških razlik v zgradbi telesa različne za moške in ženske. Količino alkohola izražamo v standardnih mericah ali enotah, lahko pa v različnih količinah posameznih pijač. Tako 1 merica ali enota alkohola vsebuje 10 gramov čistega alkohola, kar je: en deciliter vina = eno šilce (0,3 dcl) žgane pijače = pol steklenice piva (2,5 dcl) = 2,5 dcl mošta. Kakšne so te meje manj tveganega pitja? MOŠKI: - do 14 meric alkohola v enem tednu (to je npr. do 2 dcl vina na dan ali ena steklenica piva na dan), - ob posebni priložnosti ne več kot 5 meric v enem dnevu (npr. na novoletni zabavi do pol litra vina), upoštevajoč, da v enem tednu ni presežena meja 14 meric. ŽENSKE (in vsi ljudje, starejši od 65 let): - do 7 meric alkohola v enem tednu (to je npr. do 1 dcl vina na dan ali pol steklenice piva na dan), - ob posebni priložnosti ne več kot 3 merice v enem dnevu (npr. na novoletni zabavi do 3 dcl vina), upoštevajoč, da v enem tednu ni presežena meja 7 meric. Ob tem v vsakem primeru moškim in ženskam priporočamo en ali dva dneva v tednu povsem brez alkohola. Za več informacij in za anonimno samooceno pitja obiščite www.nalijem.si!! Prim. prof. dr. Marko Kolšek Katedra za družinsko medicino MF v Ljubljani Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Trzin v letu 2013 Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča predstavlja dajatev občanov in podjetij, njihov prispevek v občinski proračun, s katerim Občina razpolaga in upravlja na način zagotovitve kar najvišjega bivanjskega standarda. Tako se finančna sredstva, zbrana na ta način, vložijo v izvajanje zimske službe, urejanje zelenic in javnih površin in ustrezno komunalno oskrbo. Odmera nadomestila temelji na finančni participaciji lastnika oziroma uporabnika nepremičnine na območju občine, v kateri živi ali opravlja dejavnost. Ker so sredstva, zbrana s tem namenom, porabljena za komunalno oskrbo občine, je tudi višina prispevka posameznika pogojena s stopnjo komunalne opremljenosti, ki je njegovi stavbi zagotovljena s strani lokalne skupnosti (cestna infrastruktura, vodovod, kanalizacija, zelenice ipd.). Občina je kmalu po ustanovitvi pričela s posodabljanjem evidence zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker je ugotovila, da praktično polovica lastnikov oz. najemnikov objektov te obveznosti ne plačuje. Občinska uprava tako od leta 2009 dalje, ko je evidenco nadomestila prevzela v upravljanje od davčnega urada, vsebinsko še bolj vestno skrbi za njeno stalno nadgradnjo. Tako skrbi za redni vnos novogradenj, vpis z zakonom predpisanih oprostitev, vpis vsakodnevnih sprememb v prostoru (sprememba lastništva, dozidava stavbe ipd.). Je pa občinska uprava vsako leto poskrbela tudi za odpravo neskladij. Tako je prvo večjo posodobitev izvedla že leta 2009, in sicer takoj po pridobitvi evidence nadomestila, ko je vanjo na novo vpisala več kot sto stavb. V letu 2010 je bila izvedena posodobitev evidence na območju obrtno-industrijske cone Trzin. V letu 2011 je bila odmera nadomestila prilagojena takrat novo sprejetemu občinskemu prostorskemu načrtu. V letu 2012 so bili v evidenco dodani novozgrajeni stanovanjski bloki ob Ljubljanski cesti. Za letošnjo odmero nadomestila se je Občina odločila posodobiti podatke o vseh stavbah iz območja novega dela Trzina (Mlake). Gre za več kot 700 stavb - obstoječih in novih, za katere je bila stopnja komunalne opremljenosti, namembnost ter površina preverjena in usklajena z dejanskim stanjem. S popisom nepremičnin, katerega je v preteklih letih izpeljala država, je Občina pridobila kvalitetno evidenco podatkov o lastnostih stavb, ki jo je uporabila kot podlago pri odločanju, ali so obstoječi podatki o posamezni stavbi v občinski evidenci nadomestila skladni s stanjem stavbe. Kjer so bila ugotovljena neskladja, so bila le-ta odpravljena. Ne glede na uporabo uradnih geodetskih evidenc in lastne presoje o pravilnosti vanje vpisanih podatkov (Občina je presojo ustreznosti podatkov izvajala tudi na terenu), se lahko pojavijo nepravilnosti ali napake. Občina zato zavezance za plačilo nadomestila obvešča, naj bodo ob prejemu odmerjenega nadomestila pozorni, naj kritično preverijo pravilnost vpisanih podatkov in se na morebitne vprašljive navedbe v odmerni odločbi odzovejo. (Področni odlok se nahaja na naslednji povezavi: http://www. trzin.si/files/predpis/obcinski/4cda8c57e4dbef2e4aab69bc15 5e7015.doc) Odmera nadomestila je živa zadeva, saj se evidenca vseskozi spreminja (gradijo se nove stavbe, zamenja se lastnik, na novo se asfaltira cesta ipd). Dolžnost Občine je, da z rednimi posodobitvami evidence nadomestila skrbi za njeno skladnost s stanjem v naravi in s tem za pravičnost med občani in poslovnimi subjekti, ki delujejo na območju občine. Pridobljena finančna sredstva pa občina vrne v obliki razvoja komunalne oziroma družbeno-socialne infrastrukture. Občinska uprava Vsakega malo in brez ocvirkov Tudi povsem ob koncu lanskega leta, natančneje na zadnji, sil-vestrski dan (in žal tudi noč) je vreme poskrbelo, da je bilo v središču pozornosti. Sicer se ni zgodilo nič posebnega v smislu temperaturno - padavinsko vetrovnih skrajnosti, le videlo se ni nikamor, saj smo bili v kraljestvu megle. Seveda le v Trzinu, že pri Blažu na Zgornjem Dobenu, ta je sicer že v sosednji občini, se je pogled razjasnil, in se je videlo, opolnoči pa tudi slišalo, daleč naokoli. Evforija najdaljše noči v letu je za nami, pred nami pa nove vremenske zanke in uganke, ki pa jih bomo zlahka ugnali. Na vsak način precej lažje kot sedanjo, na trenutke precej eni-gmatično sliko naše opešane države. Ta si mora v zadnjem času celo dvigati narodno zavest s festivalom (slovenske) domoljubnih pesmi. Očitno so pozabili, da imamo tovrstni festival že natanko pol stoletja oziroma od leta 1962, ko je potekala na Bledu prva prireditev v okviru festivala Slovenska popevka. Prav nič domoljubne pa niso bile takoj v začetku letošnjega leta niti ugotovitve ene številnih komisij; menda je ta ena tistih, ki ji gre verjeti. Seveda si potem vsak po svoje ukroji pojasnila oziroma interpretacijo teh ugotovitev, tako, kot mu ustreza. Nas je seveda vse skupaj že zdavnaj nehalo zabavati, zato se raje posvečamo drugim, bolj pomembnim opravilom. Nikar ne recite, da vreme ni med temi, četudi je neprijazno, vsaj vemo, pri čem smo! Da letošnja zima misli resno, je pokazala že prve dni po Miklavžu, vrnila pa se je šele sredi januarja. Kakorkoli že, tudi v prvo so jo trzinski posipalci in solilci vzeli sila resno. Na naše ceste so natresli, skorajda bi lahko rekli nagrmadili, peska (videti je bil dolomitnega porekla ...) iz vse zaloge, ki se je nabrala v minulih dveh, bolj ali manj s snegom revnih zim. Cestišče na osrednji trzinski »aveniji« (štiripasovnico posipajo državni cestarji), so kar hitro očistili oziroma povozili avtomobili, zato pa so površine, namenjene pešcem in kolesarjem, ostale »makadamske« še vse (kopne) tedne do naslednjega snega sredi tega meseca. Na trenutke je marsikomu, predvsem pa starejšim, na tem pesku drselo bolj, kot pa če bi bila na teh površinah sneg in poledica. V nekaterih stranskih ulicah so se nabrali pravi kupi peska. Nekateri tamkajšnji stanovalci so jih še pred začetkom novega leta pometli in menda se je nabral kar zajeten kup, ki so ga tisti, ki imajo peščena dvorišča, lahko s pridom uporabili. Vseeno pa si drznem kot neizvoljeni občinski (vremenski) svetnik v imenu Trzincev prositi občinskega ministra »Gregorja« za ceste - usmilite se nas vsaj v prihodnje in nam dajte namesto soli in peska raje kaj vsakdanjega kruha. In znova podajam izvoljenim občinskim svetnikom trajnostno naravnan predlog, da naj postane Trzin prva slovenska ravninska občina, ki ne bo solila in »peskala« svojih cest, temveč le plužila (vzornike lahko tudi v tem primeru najdemo na Norveškem!). Kdor ne zna voziti avta po ravnem (izjema je nekaj res strmih klancev ...), naj ga pač tiste dni ne vozi, ostali pa moramo tako ali tako prilagoditi hitrost vsakokratnim vremenskim razmeram. Povedano drugače: ko imamo v Trzinu veliko snega, so ležeči policaji posredno nameščeni prav v vsaki ulici, zato se ni bati morebitnih dirkačev. Ni kaj, tale sneg, pa čeprav ga nismo ravno pogosto deležni, nas kaj rad odvrne od vremena, čeprav je prav sneženje eden od najbolj priljubljenih vremenskih dogajanj za naše najmlajše. Zadnji mesec lanskega leta je šel tako hitro in vremensko neopazno mimo nas (izjema je že omenjeno sneženje; 8. 12. smo imeli 22 cm snega, sicer pa kar 13 padavinskih - količine so v preglednici - in enako število meglenih/Ö dni!), da se bomo raje posvetili pregledu vremena za celotno leto 2012. Kot številna pred njim je bilo tudi to nadpovprečno toplo. Tudi v našem delu Ljubljanske kotline je temperaturni odklon presegel 2° C, kar je sorazmerno veliko. Za več kot petino nad povprečjem smo imeli tudi trajanje sončnega obsevanja, v Ljubljani so zabeležili celo najbolj oson-čeno leto od začetka tovrstnih meritev. Padavin smo imeli ravno okrog povprečja (preglednica), kar pa je zelo zadovoljivo glede na to, kako sušni so bili prvi meseci minulega leta. Tudi v Trzinu smo presegli mejo 1300 litrov na m2, tako da trenutno splošno sušo nikakor ne smemo pripisati vremenu. Na vsak način je bilo lansko leto vremensko zelo pisano. Po razmeroma milem januarju se je zima v velikem slogu (in le s hudim mrazom) vrnila v februarju. Zamrznile so številne reke in potoki, tudi naša Pšata je bila pod ledenim pokrovom. Deloma je k temu pripomogla tudi hidrološka suša, ki se je vlekla že od septembra 2011. Ta mesec pa je bil tudi edini v minulem letu, ko je bila povprečna mesečna temperatura občutno pod povprečjem. Sledil je izjemno suh marec (pa saj se zato imenuje sušec!), aprila pa je bilo vreme spet bolj »zanimivo« (spremenljivo): začel se je hladno, končal pa z zelo visokimi, že skoraj poletnimi temperaturami. Po običajnem maju je bil spet bolj zanimiv junij. V drugi polovici meseca nas je namreč zajel vročinski val, ko smo zabeležili kar 9 vročih dni. Julija in avgusta sta se vročina in sopara nadaljevali, vrhunec pa je bil prav v zadnji dekadi poletnega tromesečja junij-avgust. Ob koncu tega meseca je le prišla osvežitev s padavinami in ohladitvami, s tem pa se je končalo sušno obdobje. Po sorazmerno mokrem septembru se je oktobra moča nadaljevala, ob koncu tega meseca pa smo imeli tudi že prvi obisk zime (29. 10. je zapadlo 5 cm snega). Novembra se je nadaljevalo nadpovprečno toplo vreme, o zadnjem mesecu lanskega leta pa že vse vemo. Kako enostavno je tole z vremenom, za katerega strokovnjaki pravijo, da je v osnovi kaotičen sistem, pa čeprav gre le za raznovrstna dogajanja v nekaj kilometrov debelem atmosferskem plašču okrog našega modrega planeta. V primerjavi z zadnjimi dogajanji na sončni strani Alp je vremensko dogajanje nad deželo Kranjsko svetlobna leta daleč stran od kaotičnega. A pomnite: imamo takšno vreme, kot si ga zaslužimo, in take vladarje, kot jih (iz-)volimo. Pa saj so dnevi Sneg nas ni presenetil Sredi meseca se je naš kraj končno prebudil v beli zimski preobleki. V noči na ponedeljek, 13. januarja, je zapadlo okrog 30 cm snega, ki je nekoliko presenetil tiste, ki so morali zjutraj v službo. Vendar če je zima, mora biti tudi sneg! Tisti, ki so imeli možnost, so se že dopoldne lotili rekreacijskega odmetavanja snega, drugi pa so se z lopatami oborožili šele popoldne. Promet na trzinskih cestah je tekel - razen ob običajnih zastojih na Mengeški cesti in na izhodih iz cone, dokaj gladko. Cestne službe in tisti, ki so v Trzinu prevzeli čiščenje cest, so takoj stopili v akcijo in po načrtu prednostno razvrščenih najbolj prometnih cest začeli s čiščenjem v vseh treh delih naselja. Nekateri neučakanci so sicer malo negodovali, ker niso najprej počistili pred njihovim pragom, vendar so bile zvečer tako rekoč že vse javne prometne površine prehodne ali prevozne. S čiščenjem so nadaljevali še v naslednjih dneh, ob tem pa so tudi izdatno posipavali pločnike s peskom in soljo, na kar so nas opozorili nekateri bralci. Po nekaterih ocenah so posipali kar preveč, saj je tudi po decembrskem sneženju na trzinskih cestah ostalo veliko gramoza, tako da so nekateri ocenjevali, čedalje bolj svetli in prijazni, pred nami je le še poldrugi mesec zime, ko se bo prav vsak dan proti večeru postopoma stemnilo do nižin. Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik da so že skoraj makadamske. Sneg pa je še zlasti razveselil otroke, predvsem ker so se zelo lahko oblikovale kepe in je bilo veliko možnosti za kepanje in postavljanje snežakov. MŠ Napovednik TD Kanja 24. do 27. I. GR Ljubljana Občina T., TD Kanja Sejem Turizem in prosti čas 9. 2. Pustni karneval Zbor ob 13.00 pred KD TD Kanja Pustni karneval (smer poti bo objavljena na spletni strani TD Kanja in v vabilih) Informacije o dejavnostih TD Kanja in delavnicah so dostopne na tel. št. 01 564 47 30 in tudi na www.td-trzin.si. POSTAJA Padavine december 2012 (v mm oz. l/m2) Padavine - leto 2012 (v mm oz. l/m2) Radomlje 63 1336 Gorjuša pri Domžalah 71 n.p. (deluje od avg. 2012) Brezje pri Tržiču 76 1533 Letališče Brnik 79 1298 Škofja Loka (Trnje) 83 1348 Domžale 87 1269 Trzin 87 1328 Grosuplje 89 1331 Moste pri Komendi 91 1350 Ljubljana Bežigrad 97 1339 Vrhnika 110 1431 Preglednica: Padavine decembra in v vsem letu 2012 na širšem območju Ljubljanske kotline. (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko). G- DiagCenter ufjolavi/on/t jpnemamo v rtUMu fri Bioresonanca MORA® CeEoslen način obtavnivi oipizma, pri čemer se uporabljajo telesne Irekvence posameznika. Pregled in terapije z napravi) MORA® pripravijo Org aniifr ih. da pgr jima vzpostavi ravnovesja in aktivira svoja mehanizme samoozdravitva. Pomagamo z učinkovitimi programi terapij MORA®; alergološkotKliraoje hi odpravljanje alergenov. Ixköiw hranite in jhlep«vr depresija gineVDloSka obolenja (boleie menslnjaujev hermonelne leiavel, glavoboli in migrene, izpadanje las; oslabljen imunski stslem, prabaime lerave; priatoost mikmongariiiniov (baklenj. virusov, glivic, parajilmf, iti), revmatsiK bolezni, stanja psihidne uiru;cnosn, vse vncine, dcgcMiralLvne protest bataznih krmnegacbhka... TUKAJ JE LAHKO VAS OGLAS Vreme f \ ^ , rEVROrt? Vreme v Vreme na HRVAŠKEM? s *- If 1 l" ^ jr LO VENI JI? j-V v ^^ . t ■ i, •« t v «T* ^ S V v vreme- nfo.si VREMENSKI PORTAL za SLO | HR | EU Ko so vasi odvecw kilogrami ^ VZEMITE SI NEKAJ MINUT - PRIDITE NA VESELE URICE! Kdaj?31 Januar 2013 od 14:00 -18:00 Kje?Eurodiet d.o.o., Špruha 33, Ind. cona Trzin Kaj?Brezplačna pokušina hrane in druga presenečenja še več informacij na: www.eurodiet.si OPTIKA 23, POGODBENI DOBAVITELJ MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV Ljubljanska 12b, Trzin Tel.: 059/ 23 009, 040/ 212 223 Delovni čas: 9-12 in 15-18 sob.: 9-12 V"NAŠI OPTIKI VAM PRIZNAMO POPUST ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE Z NAROČILNICO (recept za očala) ALI BREZ. KONTROLA VIDAZAOČALA ALI KONTAKTNE LEČE, VSAK DAN OD 15-18 URE, ZAZELJENASO PREDHODNA NAROČILA. Računovodske in pravne storitve za javne zavode, zavode, društva in podjetnike Izvedba javnih naročil ter svetovanje info@ipse.si 041 736 506 081 60 10 10